Številka 11, letnik VI
17. marec 2015
Facebook Twitter
TFL Glasnik

V pogovoru z go. Petro Škarja, eno izmed organizatork dogodka 500 podjetnic, smo izvedeli, kakšen je namen povezovanja ženske podjetniške energije. "V Sloveniji je veliko manjših dogodkov, če jih združimo, pa lahko nastane nekaj velikega, s čimer lahko kaj bistveno spremenimo na bolje in premaknemo. Potem je nastala ideja, da zberemo 500 žensk v Sloveniji. Leta 2013 se je to zgodilo prvič," je dejala naša gostja.

V pravnem članku tokrat Miha Šercer, odvetniški kandidat, piše o odmeri letnega dopusta. Kaj vse morajo delodajalci pri tem upoštevati? Na kateri presečni datum naj se upošteva izpolnitev pogojev za dodatne dneve letnega dopusta: na 1. 1., 31. 3., 31. 12.?

Še današnjo številko TFL Glasnika namenjamo obračunu davka od dohodkov pravnih oseb. Posvetili se bomo dokončno nepriznanim odhodkom in davčnim olajšavam. Prvi dokončno povečujejo davčno osnovo, druge pa jo znižujejo. Pri davčnih olajšavah ne gre vedno za dokončno znižanje. Pri nekaterih je postavljen določen pogoj, in če ta ni izpolnjen, je potrebno koriščeno davčno olajšavo v kasnejših letih vrniti v davčno osnovo.

Vabljeni k branju!

500 podjetnic: Tri dame, ki pripravljajo revolucijo

500 Podjetnic

TFL Glasnik:
Ga. Petra Škarja, ste ena od organizatoric (poleg Urše Žorž in Zorice Jakolin) prireditve 500 podjetnic. Od kod ideja in kdaj ste jo začeli izvajati?

Petra Škarja:
Tri dekleta smo začela pred tremi leti. Bile smo podjetnice posameznice in smo se srečevale na različnih dogodkih, kjer smo ugotavljale, da manjka žensk in ženske tematike. Poleg tega je manjkalo več povezovanja in pomoči drug drugemu. Osebno od nekdaj verjamem v moč povezovanja, zato smo si rekle, da lahko vsaka zbere 50 žensk, to bi bilo 150 ljudi, in potem dobimo še nekaj ljudi in bi bil to en veliki dogodek.

V Sloveniji je veliko manjših dogodkov, če jih združimo, pa lahko nastane nekaj velikega, s čimer lahko kaj bistveno spremenimo na bolje in premaknemo. Potem je nastala ideja, da zberemo 500 žensk v Sloveniji. Leta 2013 se je to zgodilo prvič.

 

500 Podjetnic

 

TFL Glasnik:
Jutri, 18. marca 2015, se bo to zgodilo tretjič. Kot ste mi prej povedali, bo res prišlo 500 podjetnic.

Petra Škarja:
Res jih bo 500.

TFL Glasnik:
Čestitamo.

Petra Škarja:
Morda jih bo celo več, upamo.

500 Podjetnic

 

TFL Glasnik:
Kaj bodo te podjetnice dobile na vaši prireditvi?

Petra Škarja:
Organizatorice se zavedamo, da samo z enim dogodkom ne bomo naredile revolucije v Sloveniji. Želimo pa pokazati in spodbuditi povezovanje. Udeleženke bodo dobile motivacijo, energijo, upanje, vero, moč – bistveni so predvsem novi stiki. Posebne poudarke bomo dali mreženju. Dobile bodo ogromno nagradic, saj nas bodo malo pocrkljali, navsezadnje gre tudi za prepoznavnost. Vsaka posameznica ima možnost predstavitve na naši spletni strani socialnih omrežij ravno z namenom, da pomagamo malim, še neznanim, da se vsaj s to mrežo podjetnic izve, kdo so in kaj delajo. Dobile bodo tudi veliko praktičnih nagrad – od objav v medijih do podobnega. To je v bistvu temeljna zadeva; kaj lahko še same dobijo, kot so nove ideje in spoznavanja, pa lahko samo ugibamo.

TFL Glasnik:
Predvsem bi dejala, da pomagate krepiti prepričanje, da žensko podjetništvo je, da obstaja, da je dobro in da na neki način spodbuja ženske, da je to mogoče.

Petra Škarja:
To upanje! Da si povedo, da je mogoče narediti, da se povežejo, da ne poslušajo samo o neki strašni krizi v Sloveniji, da je vse slabo in podobno.

500 Podjetnic

TFL Glasnik:
Če mladi tako razmišljate, je to toliko lepše slišati. Povejte, ali obstaja podatek o tem, za kakšne podjetnice gre? So to male, srednje, velike podjetnice, koliko ljudi zaposlujejo?

Petra Škarja:
Okoli 80 odstotkov je malih podjetnic, ki nimajo nobenega zaposlenega in so večinoma na začetku svoje podjetniške poti. Od enega do pet let. Petnajst odstotkov je takšnih, ki razmišljajo o podjetniški poti in še nimajo svojega podjetja, nekaj deklet je, ki so vključena v Svet podjetništva, v razne študentske zadeve, ki spodbujajo svet podjetništva. Nekaj odstotkov udeleženk pa ima od enega do dvajset zaposlenih.

TFL Glasnik:
Preboj je narejen in vam je treba čestitati za svojevrstno blagovno znamko. Kako naprej?

Petra Škarja:
Vse se razvija tako hitro, da se bomo morale organizatorice najprej usesti in določiti skupno vizijo, dejstvo pa je, da se želimo povezati s tujino. Slovenija je res majhna za posel. Zato želimo tudi podjetnice začeti spodbujati, da nismo omejeni z mejami, ampak da razmišljamo globalno.

Poglejte moj osebni primer. Pišem knjige in prodajam knjige. Tudi če si v Sloveniji med najbolj branimi avtorji, tega ni veliko. Moraš razmišljati globalno in ustvarjati globalne stike in vezi.

500 Podjetnic

 

TFL Glasnik:
Pa so podjetnice temu naklonjene? Mlajše, starejše?

Petra Škarja:
Naš namen je, da jih usmerimo v tujino. Ne vemo, kako bodo to sprejele.

TFL Glasnik:
Na koncu pogovora vedno vprašam: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Petra Škarja:
Manj tekmujmo, več se povezujmo!

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: arhiv 500 podjetnic

500 Podjetnic

Odmera letnega dopusta 2015

Miha Šercer

piše: univ. dipl. pravnik, Miha Šercer

Pravila za odmero letnega dopusta določa že Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da mora imeti delavec v koledarskem letu najmanj 4 tedne letnega dopusta, in sicer odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu. Za delavce, ki delajo 5 dni v tednu, to pomeni najmanj 20 dni dopusta, za delavce, ki delajo v 6-dnevnem delovnem tednu, 24 dni itd. Pomembno je vedeti, da ta zakonski minimum ne pomeni nujno tudi osnove, h kateri se nato prištevajo dodatni dnevi dopusta po kolektivnih pogodbah in splošnih aktih (delovna doba, izobrazba, delovni pogoji idr.).


Osnovo določa tisti akt, ki določa tudi kriterije za dodatne dneve dopusta - običajno so to kolektivne pogodbe (panožne, podjetniške). Novejše skoraj brez izjeme določajo kot osnovo zakonski minimalni dopust, medtem ko nekatere starejše določajo nižjo osnovo (npr. 16 dni, ob tem pa običajno bolj ''bogate'' kriterije za dodatne dneve dopusta). V primeru nižje osnove je treba nato pri končnem seštevku preveriti, ali je dosežen zakonski minimalni dopust, pri čemer je treba upoštevati še, da se po zakonu minimalni dopust povečuje ob izpolnjevanju določenih osebnih okoliščin, in sicer najmanj za tri dodatne dneve za starost (55 let), invalidnost, telesno okvaro, nego in varstvo otroka s posebnimi potrebami (3. odstavek 159. člena ZDR-1) ter za en dodatni dan za vsakega otroka do 15. leta starosti (4. odstavek 159. člena ZDR-1).

Drugo pomembno vprašanje v zvezi z odmero letnega dopusta je, na kateri presečni datum naj se upošteva izpolnitev pogojev za dodatne dneve letnega dopusta. Na 1.1., 31.3., 31.12.? Glede na to, da iz zakonskega besedila, enako tudi iz besedila kolektivnih pogodb, izhaja, da delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta ob izpolnitvi določenega pogoja (npr. starosti), menim, da delodajalec ne more nadalje te pravice omejevati glede na trenutek izpolnitve pogoja znotraj koledarskega leta.

Članek je dostopen samo za naročnike!

Obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2014 – dokončno nepriznani odhodki in davčne olajšave

Vida Oder

piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 50/2014) (v nadaljevanju ZDDPO-2) v 30. členu določa, kateri odhodki so dokončno davčno nepriznani. To pomeni, da ne znižujejo davčne osnove ob nastanku niti v kasnejših obdobjih.

Davčne olajšave pa so obravnavane od 55. do 59. člena ZDDPO-2. Namenjene so pospeševanju:

- vlaganj v raziskave in razvoj,
- investiranja,
- zaposlovanja določenih težje zaposljivih oseb,
- zaposlovanja invalidov,
- izvajanja praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
- prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in
- doniranja.

ZDDPO-2 v 29. členu opredeljuje, kateri odhodki so načeloma davčno priznani in kateri ne. Velja splošno pravilo, da odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, niso davčno priznani. Takšni odhodki so tisti, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

  • niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;
  • imajo značaj privatnosti;
  • niso skladni z običajno poslovno prakso.

Dokončno davčno nepriznani odhodki pa so:

  • odhodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička,
  • odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let,
  • stroški, ki se nanašajo na privatno življenje (za oddih, šport ...),
  • stroški prisilne izterjave davkov in drugih dajatev,
  • kazni, ki jih izreče pristojni organ,
  • davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba,
  • davek na dodano vrednost, ki bi ga družba imela pravico uveljaviti kot vstopnega,
  • obresti od nepravočasno plačanih davkov in drugih dajatev,
  • obresti od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež ali kraj delovanja v davčnih oazah,
  • donacije (ki se pod določenimi pogoji priznajo kot davčna olajšava),
  • podkupnine,
  • PDPZ (ki se prizna kasneje kot davčna olajšava v višini plačanih premij),
  • izgube iz odsvojitve deležev na podlagi naložb tveganega kapitala,
  • 50% stroškov reprezentance,
  • 50% stroškov nadzornega sveta,
  • znesek obresti od presežka posojil (tanka kapitalizacija) in
  • drugo.

Davčne olajšave, ki jih pod določenimi pogoji omogoča ZDDPO-2, so:

1. Davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, ki se prizna v višini 100% zneska, vloženega v raziskave in razvoj v letu, za katerega se pripravlja davčni obračun. Obravnavana davčna olajšava ne more presegati davčne osnove, možno pa jo je prenesti v naslednja davčna obdobja, vendar najdlje za pet let.

2. Davčna olajšava za investiranje znaša do 40% vlaganj v opremo in neopredmetena sredstva, četudi so pridobljena s finančnim najemom. Tudi v tem primeru davčna olajšava ne more preseči davčne osnove in se lahko prenaša v naslednja leta – največ pet let. Omejitev uveljavljanja davčne olajšave je več:

  • Davčna olajšava se ne sme uveljavljati za pohištvo in pisarniško opremo, razen računalniške opreme; motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI; in dobro ime, stvarne pravice na nepremičninah ter druge podobne pravice.
  • Davčne olajšave ni možno uveljavljati v delu, ki je financiran iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Zavezanec ne more uveljavljati obravnavane olajšave tudi za opremo, pridobljeno v poslu prodaje in povratnega najema.

3. Davčno olajšavo za zaposlovanje si davčni zavezanec lahko prizna, če zaposli osebe, mlajše od 26 let ali starejše od 55 let, ki so bile pred zaposlitvijo vsaj šest mesecev prijavljene pri Zavodu RS za zaposlovanje in zadnji dve leti niso bile zaposlene pri zavezancu ali njegovi povezani osebi. Davčna olajšava znaša 45% plače obravnavane osebe, ne sme pa preseči davčne osnove. Olajšava se lahko uveljavlja za prvi dve leti zaposlitve, v kolikor so izpolnjeni sledeči pogoji:

  • pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena za nedoločen čas in
  • delodajalec mora povečati skupno število zaposlenih v letu, v katerem uveljavlja olajšavo.

Davčna olajšava za zaposlovanje se izključuje z davčno olajšavo za zaposlovanje invalidov, z olajšavami za zaposlovanje po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09) in po Zakonu o ekonomskih conah (Uradni list RS, št. 37/07 in 19/10).

4. Davčno olajšavo za zaposlovanje invalidov lahko koristi zavezanec, ki zaposluje invalida, po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Davčno osnovo lahko zmanjša za:

  • 50% obračunanih bruto plač invalidov ne glede na stopnjo invalidnosti,
  • 70% obračunanih bruto plač invalidov s 100% telesno okvaro in gluhih oseb.

V višini 70% obračunanih bruto plač invalidov lahko davčno olajšavo uveljavljajo tudi davčni zavezanci, ki zaposlujejo več invalidnih oseb, kot je predpisana kvota po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/2007 do 87/2011), vendar le za invalide nad predpisano kvoto in ob pogoju, da invalidnost ni posledica dela ali poklicne bolezni pri davčnem zavezancu. Olajšava po tem odstavku se izključuje z olajšavo iz prejšnjega odstavka.

5. Davčni zavezanci, ki z dijakom ali študentom sklenejo učno pogodbo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavljajo davčno olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju. Višina davčne olajšave je enaka višini izplačanih nagrad, vendar ne več kot 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za vsak mesec izvajanja praktičnega dela.

6. Davčno olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje lahko uveljavljajo zavezanci - delodajalci, ki financirajo pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjujejo pogoje v zvezi s kolektivnim prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Davčna olajšava se uveljavlja v višini plačane premije, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca, vendar v letu 2014 ne več kot 2.819,09 EUR.

7. Donacije se lahko uveljavljajo kot davčna olajšava v višini izplačanih donacij (v denarju ali v naravi):

  • za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca in
  • za kulturne namene ter izplačila društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za navedene namene, do zneska, ki ustreza 0,2% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.

Pogoj za uveljavljanje davčne olajšave je, da so donacije izplačane rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti oziroma, če gre za izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora (razen Liechtensteina), ki hkrati niso države članice EU.

8. Zavezanec lahko uveljavlja tudi zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in naravi političnim strankam, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

Kot smo zapisali že nekajkrat v tekstu, da davčna olajšava ne more biti uveljavljena v višjem znesku, kot to dopušča davčna osnova, velja prav za vse davčne olajšave.

ZDDPO-2 navaja še nekatere davčne olajšave, kot na primer regijske olajšave, investiranje v ekonomski coni, vendar se le-te ne uveljavljajo najbolj pogosto, zato jim danes nismo namenili posebne pozornosti. Če pa ste davčni zavezanec, ki takšno olajšavo lahko uveljavlja, pa te pravice ne gre spregledati.

Davčni zavezanec navaja primer fizične osebe, zavezanke za DDV, ki oddaja nepremičnine v najem in v zvezi s pravico do odbitka DDV ugotavlja odbitni delež. Nepremičnine bo kot stvarni vložek vložila v gospodarsko družbo, ki bo prav tako oddajala nepremičnino v najem in bo pri tem lahko odbijala DDV le v višini ugotovljenega odbitnega deleža (del nepremičnin predstavljajo stanovanja). Davčni zavezanec meni, da fizični osebi na podlagi 68. člena ZDDV-1 v povezavi z 69. členom tega zakona ob dokapitalizaciji gospodarske družbe popravka odbitka DDV ni treba opraviti, saj bo gospodarska družba stvarni vložek prejela za opravljanje iste dejavnosti in se zaradi dokapitalizacije šteje, da je pravni naslednik.

V zvezi z navedenim pojasnjujemo:

Če bodo izpolnjeni pogoji za uporabo 10. člena ZDDV-1, fizični osebi, identificirani za namene DDV, za nepremičnine, ki bodo predmet prenosa, ne bo treba opraviti popravka odbitka DDV.

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A in 101/13–ZIPRS1415) v 10. členu določa, da se pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca, ne glede na to, ali gre za odplačni ali neodplačni prenos ali kot vložek v podjetje, šteje, da dobava blaga ni bila opravljena. V tem primeru se za potrebe DDV prevzemnik šteje za pravnega naslednika prenosnika. Prevzemnik, ki uporablja prevzeta sredstva za druge namene kot za tiste, za katere ima pravico do odbitka DDV, mora plačati DDV v skladu z določbami tega zakona, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.

Zakonska določba je namenjena poenostavitvi in preprečitvi preobremenitve virov prevzemnika z nesorazmernim obračunom davka, ki bi bil v vsakem primeru kasneje povrnjen z odbitkom plačanega DDV.

Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12 in 54/13) v 8. členu določa, da se pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca šteje, da dobava blaga ni bila opravljena, samo, če prevzemnik podjetja ali dela podjetja kot pravni naslednik prenosnika nadaljuje dejavnost.

Prenos dela podjetja pomeni prenos določene celote, ki je do neke mere sposobna samostojnega opravljanja ekonomske dejavnosti. Prevzemnik se šteje za pravnega naslednika, če bo nadaljeval z opravljanjem dejavnosti, pri čemer pa ni pogoj, da opravlja istovrstno dejavnost kot prenosnik. Pomembno je, da prevzemnik namerava poslovati s prenesenim podjetjem ali njegovim delom in ne enostavno takoj likvidirati dejavnost in prodati zaloge, če obstajajo.

Tudi v primeru prenosa podjetja ali dela podjetja med dvema davčnima zavezancema, ki z vidika DDV opravljata tako obdavčeno kot oproščeno dejavnost ali samo oproščeno dejavnost, izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 10. člena ZDDV-1 in se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena. Eden izmed pogojev za uporabo 10. člena ZDDV-1 je tudi, da sta oba davčna zavezanca tudi identificirana za namene DDV.

ZDDV-1 v 70. členu določa, da če davčni zavezanec opravi dobavo osnovnega sredstva v obdobju popravka, se šteje, kakor da se osnovno sredstvo uporabi za njegovo ekonomsko dejavnost do konca obdobja popravka. Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti obdavčena, če je dobava osnovnih sredstev obdavčena. Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti oproščena, če je dobava osnovnih sredstev oproščena. Popravek odbitka iz prvega odstavka tega člena se izvede le enkrat za celotno preostalo obdobje popravka.

Popravek odbitka DDV je v ZDDV-1 določen v 68. členu. V skladu s tem členom mora davčni zavezanec prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen.

V skladu z 10. členom ZDDV-1 se prevzemnik šteje za pravnega naslednika prenosnika, kar pomeni, da se ob prenosu ne spremenijo pogoji, ki so bili pri prenosniku odločilni za odbitek DDV.

Vir: pojasnilo DURS

Mednarodne pogodbe o odpravi dvojnega obdavčevanja (odslej mednarodne pogodbe), ki jih Slovenija sklene z drugimi državami na podlagi Vzorčne konvencije OECD, so del notranjega prava. Mednarodne pogodbe vsebujejo glavne mehanizme za reševanje težav, do katerih prihaja pri uporabi mednarodnih davčnih načel za mednarodna podjetja in v 9. členu, ki se nanaša na obdavčevanje dobičkov povezanih podjetij, je naveden temeljni standard za določanje transfernih cen, to je neodvisno tržno načelo, ki pravi:
“Kadar se med dvema povezanima podjetjema v komercialnih ali finančnih razmerjih vzpostavijo pogoji, drugačni od tistih, ki bi se vzpostavili med neodvisnimi podjetji, se lahko kakršen koli dobiček, ki bi prirasel enemu od podjetji, če takih pogojev ne bi bilo, vendar prav zaradi takih pogojev ni prirastel, vključi v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavči.”

V prizadevanjih, da bi se dobički prilagajali pogojem, ki bi bili doseženi med neodvisnimi podjetji v primerljivih transakcijah in primerljivih okoliščinah, obravnava neodvisno tržno načelo člane mednarodne skupine podjetij kot ločene subjekte z lastnim ekonomskim interesom, in ne kot neločljive sestavne dele enega samega celovitega podjetja.

Davčni organi lahko v povezavi z 9. členom mednarodnih pogodb preučijo kapitalsko strukturo podjetja in se na podlagi dejstev in okoliščin posameznega primera odločijo, ali se obresti, plačane za določeno posojilo, res obravnavajo kot obresti, ali posojilo predstavlja prispevek k lastniškemu kapitalu podjetja in se plačniku obresti ne dovoli odbitka teh obresti pri izračunu davčne osnove.

V zvezi z razmerjem med kapitalom in posojili, prejetih od povezanih oseb, se v davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotavlja, ali bi zavezanec za davek posojila prejel tudi od nepovezanih oseb, oziroma da imajo tudi nepovezane osebe ob upoštevanju gospodarskih okoliščin zavezanca za davek enako oziroma primerljivo strukturo virov financiranja, torej da je kapitalska struktura zavezanca za davek v skladu z neodvisnim tržnim načelom.

Uporabo neodvisnega tržnega načela opredeljujejo Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave (v nadaljevanju smernice). Smernice podajajo vodila za ugotavljanje, ali so pogoji, oblikovani v komercialnih in finančnih razmerjih v mednarodnem podjetju, skladni z neodvisnim tržnim načelom. Glavni namen smernic je, da davčnim upravam in mednarodnim podjetjem nakažejo poti do obojestransko zadovoljivih rešitev pri določanju transfernih cen, ter da se z napotili in zgledi zmanjšajo spori med pristojnimi organi držav v postopkih skupnega dogovora ter preprečijo dragi pravni postopki med davčnimi upravami in mednarodnimi podjetji.

V smernicah (točka 1.65) je kot primer posebne okoliščine, v kateri je izjemoma lahko primerno in zakonito, da davčna uprava razmišlja o neupoštevanju oblike transakcije, kakršno je sprejel zavezanec za davek, ko je sklepal povezano transakcijo, navedena naložba v povezano podjetje v obliki obrestovanega posojila, ko ob upoštevanju gospodarskih okoliščin družbe posojilojemalke ne bi pričakovali, da bi bila taka naložba med nepovezanimi osebami strukturirana na enak način. V takem primeru se torej ekonomska vsebina transakcije razlikuje od njene oblike in v takem primeru je ustrezno, da davčni organ opredeli naložbo v skladu z njeno ekonomsko vsebino, kar bi pomenilo, da bi posojilo lahko obravnavali kot vpis kapitala.

Vir: revija Denar - Danuška Bobek - Gospodarič

Plačilno sposobnost podjetja Kodeks poslovno finančnih načel loči na:

• kratkoročno plačilno sposobnost podjetja in
• dolgoročno plačilno sposobnost podjetja.

Kratkoročna plačilna sposobnost podjetja pomeni, da mora biti podjetje sposobno na kratki rok zagotoviti potrebna likvidna sredstva za pravočasno izvedbo plačil. Če so prejemki skupaj z začetnim stanjem denarnih sredstev enaki ali večji od izdatkov za zapadle obveznosti je podjetje kratkoročno plačilno sposobno.

Podjetje kratkoročno plačilno sposobnost zagotavlja s kratkoročnim finančnim načrtovanjem. Gre za načrtovanje denarnih tokov (prejemkov in izdatkov). Po ročnosti so finančni načrti lahko:

  • dnevni,
  • tedenski,
  • mesečni,
  • kvartalni,
  • polletni,
  • letni (po mesecih).

Pri načrtovanju prilivov je potrebno upoštevati primerno stopnjo tveganja, da načrtovani prilivi ne bodo v celoti realizirani. Ker mora podjetje zagotoviti plačilo zapadlih obveznosti, si mora zagotoviti optimalno likvidnostno rezervo. Likvidnostna rezerva je lahko v obliki razpoložljivih denarnih sredstev na transakcijskih računih, kratkoročnih depozitov ali depozitov na odpoklic pri poslovni banki ali pa v obliki revolving kreditov.

Dolgoročna plačilna sposobnost podjetja je sposobnost, da podjetje poravna vse svoje obveznosti na dolgi rok. Je bistvenega pomena za poslovanje na dolgi rok. Dolgoročno plačilno sposobnost podjetje zagotavlja z ustrezno poslovno politiko tako, da dosega rast finančne moči podjetja in ohranjanje oziroma vzpostavljanje dolgoročnega finančnega ravnotežja.

Podjetje za obvladovanje tveganja na področju dolgoročne plačilne sposobnosti uporablja inštrument dolgoročnega finančnega načrtovanja. Tveganje dolgoročne plačilne nesposobnosti podjetje obvladuje z ustrezno rezervo v dolgoročnem financiranju kratkoročnih naložb, z drugimi besedami z zagotavljanjem zadostne višine obratnega kapitala (working capial).

Vir: portal Tax-Fin-Lex

Poslovodje med drugim sprejemajo odločitve o prodaji na odloženo plačilo, o nakupu z dobavo enkrat v prihodnosti ali kaj podobnega. V prvem primeru tvegajo, da ne dobijo plačano, v drugem primeru, da naročeno ne bo pravi čas dobavljeno itd. Tveganje se zmanjša z boljšim poznavanjem finančnega položaja poslovnega partnerja. Praviloma odločevalci ne razpolagajo z notranjimi informacijami o poslovanju poslovnega partnerja, zato se oprejo na informacije, razvidne v računovodskih poročilih za zunanje uporabnike. Najpogosteje so to statistična poročila, objavljena na spletnih straneh AJPES.

 

Laž, velika laž, BILANCA! Ta misel v celoti razkriva razloge previdnosti pri uporabi računovodskih podatkov. Računovodska poročila prikazujejo neko stanje v skladu z uporabljenimi računovodskimi standardi in uporabljenimi računovodskimi usmeritvami. Zaradi tega prihaja do napak pri vrednosti premoženja (nepravilno oblikovane amortizacijske stopnje, metode vrednotenja obratnih sredstev, spremembe tržnih cen v preteklosti pridobljenih prvin itd.). Druga slabost je, da sistem računovodstva ne vsebuje kategorij, ki bi merile vrednost posla (komercialne pogodbe, kvaliteta delavcev, razvojni dosežki itd.). Poznavanje teh slabosti pomaga pri pridobivanju manjkajočih informacij, ki so lahko skupaj z rezultati tradicionalne finančne analize dobra osnova za sprejem ustreznih poslovnih odločitev.

Letno poročilo in poslovanje

Letno poročilo je sestavljeno iz računovodskih izkazov, pojasnil, v katerih so vsebovana razkritja posameznih postavk računovodskih izkazov in poslovnega poročila. Ključna javno dosegljiva računovodska izkaza sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. Njuna strukturiranost je odvisna od velikosti poročevalskega subjekta. Posamezne kategorije temeljijo na evidentiranih poslovnih dogodkih, ki nastajajo v poslovanju podjetja.

Prvine poslovnega procesa (delovna sredstva, predmeti dela, delo in storitve) moramo obvladovati. Pri tem nam pomaga računovodstvo. V razvitih gospodarstvih pravijo, da je računovodstvo jezik poslovnežev. Zato je sestavina podjetništva.

V računovodstvu se obravnavajo vsi poslovni dogodki, ki vplivajo na velikost sredstev in njihovih virov, poslovni izid ali na denarni tok.

O stanju in spremembah v kategorijah, ki jih spremlja računovodstvo, se oblikujejo računovodska poročila. Nesporno so ta poročila pomemben vir informacij.

Zato so se razvila številna pravila računovodskega poročanja (poznana pod imenom računovodski standardi). Pri podjetjih, ki so zavezana reviziji, to jamstvo poda revizor, ko pravi, da računovodska poročila prikazujejo pošteno sliko poslovanja v skladu z uporabljenimi standardi. Težava pa so arbitrarne obravnave nekaterih ekonomskih kategorij. Zanje računovodski standardi določajo le okvir, ki se podrobneje opredeli v računovodskih usmeritvah, ki jih določa podjetje samo.

Oblikovanje NEKATERIH poslovnih odločitev na podlagi POENOSTAVLJENE ANALIZE računovodskih poročil

Pri odločanju o prodaji na odloženo plačilo, o vlaganju v neko podjetje, ob nakupih v nekem podjetju in podobno se vprašamo ali bomo nameravano uresničili. Potem, ko smo preverili lastne sposobnosti, se srečamo s tveganji uresničitve s strani poslovnega partnerja. Tveganje zmanjšamo, če poslovnega partnerja poznamo. Med drugim si pri tem pomagamo z analizo računovodskih poročil. Cilj analize je ocena bonitete poslovnega partnerja.

Kakšna naj bo ta analiza? Enoznačnega odgovora ni. Nekateri avtorji dajejo prednost tradicionalni finančni analizi, ki se opira na:

  • analizo absolutnih podatkov, tako, da jih primerja z načrtovanimi vrednostmi, ocenjuje jih v času, primerja jih z okoljem itd.;
  • kazalnike rasti;
  • ugotovljene strukturne deleže;
  • sodila vodoravnega finančnega ustroja;
  • druge finančne kazalnike.

Njena slabost je, da ne upošteva pričakovanj. Temelji na preteklosti. S svojimi tehnikami in orodji obdeluje preteklost, zgodovino.

To slabost odpravlja sodobna finančna analiza, ki temelji na pričakovanjih, ki izhajajo iz jasno postavljenega cilja poslovanja. Tej metodi daje prednost večina finančnih strokovnjakov, saj temelji na preračunavanju pričakovanih koristi na današnjo vrednost (diskontiranje). Seveda pa ne smemo spregledati njenega prispevka pri analizi strukture virov financiranja in njihovem prispevku k oblikovanju maksimalne vrednosti podjetja. Slabost sodobne finančne analize je, da terja od analitikov veliko finančnega znanja, ki bo omogočilo kvalitetno načrtovanje. Prav tako pa je redko uporabljana pri kratkoročnem finančnem načrtovanju.

Pri ocenjevanju bonitete poslovnih partnerjev običajno nimamo zadostnih podatkovnih osnov za uporabo orodij sodobne finančne analize. Zato uporabimo orodja tradicionalne finančne analize. Zaradi slabosti tradicionalne finančne analize moramo vse izsledke previdno obravnavati. Drugi razlog previdnosti so podatki na katerih temelji analiza. Najpogosteje razpolagamo z računovodskimi podatki, ki jih razberemo iz računovodskih poročil.

Med razlogi odločitve za prodajo na odloženo plačilo bomo v nadaljevanju izpostavili sposobnost kupca, da poravna svojo obveznost v dogovorjenem roku. Med razlogi za nakup pri nekem poslovnem partnerju pa bomo izpostavili sposobnost prodajalca, da svojo obveznost izpolni v dogovorjenem roku. Z upoštevanjem zgolj predpostavljenih razlogov pa ne zmanjšujemo pomena ostalih.

Pri oblikovanju odločitve ali bomo nekemu poslovnemu partnerju prodajali na odloženo plačilo, je treba preveriti plačilno sposobnost kupca, da prejeto tudi plača. Plačilno sposobnost kupca lahko ocenjujemo:

  • s koeficientom lastniškosti financiranja;
  • s koeficientom dolgoročnosti financiranja;
  • s koeficientom dolgoročnega financiranja stalnih sredstev;
  • s posredniškim položajem (), ki smo ga opredelili kot razmerje med časom plačevanja terjatev iz poslovanja in časom plačevanja obveznosti do dobaviteljev;
  • s sposobnostjo odplačevanja posojil.

Vir: revija Poslovodno računovodstvo – dr. Branko Mayr

Ustavno sodišče je odločilo, da je določba zakona o sodnih taksah, ki govori o oprostitvi plačila takse, v neskladju z ustavo. Zakonodajalec mora neskladje odpraviti v letu dni, dotlej pa je ustavno sodišče določilo način izvršitve svoje odločbe ter razširilo krog upravičencev do oprostitve plačila sodnih taks.

Izpodbijana določba zakona o sodnih taksah določa, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, če ta na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. Ustavno sodišče je že lani ugotovilo neustavnost te ureditve in določilo, da sodišče oprosti plačila sodnih taks tudi stranke, ki ne prejemajo socialne pomoči, a bi bile do nje upravičene, če bi zanjo zaprosile.

Hkrati pa sme sodišče stranke, ki ne prejemajo socialne pomoči in do nje ne bi bile upravičene, bi pa bile s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo, le delno oprostiti plačila sodnih taks. To pa je po mnenju Višjega sodišča v Mariboru, ki je vložilo zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega zakona, v nasprotju z ustavo, saj pomeni poseg v pravico do sodnega varstva.

Kot opozarja mariborsko sodišče, je sodišče na podlagi prejšnje ureditve stranko v celoti oprostilo plačila takse, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da stroškov postopka ne more plačati stranka, ki ima dohodke v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

Nova ureditev, sprejeta leta 2013, pa je prag za upravičenost do polne oprostitve plačila takse znižala na enkratnik minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 269,20 evra mesečno.

Takšna zaostritev pa mnenju ustavnih sodnikov predstavlja nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva in pravico do pravnega sredstva. Z zaostritvijo pogojev je zakonodajalec porušil ravnovesje med državnim interesom zaračunavanja sodnih taks in interesom socialno šibkih posameznikov, da lahko učinkovito dostopajo do sodišč, ne glede na svoj socialni položaj, opozarja ustavno sodišče.

Zaradi prekomernega posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva so izpodbijane določbe v neskladju z ustavo, je odločilo ustavno sodišče, ki je zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno neskladje odpravi v roku enega leta.

Dotlej pa je sodišče določilo način izvršitve svoje odločitve. Do odprave neskladja bodo tako sodišča v celoti oprostila plačila sodnih taks tiste stranke, ki bi imele zaradi plačila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. Pri tem je ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila določilo standard, ki je veljal pred sprejemom novega zakona, torej dvakratnik minimalnega dohodka.

Vir: STA

Vlada je pripravila predlog sprememb zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence. Z njimi bi med drugim dali možnost, da se zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence preoblikuje v podsklad krovnega pokojninskega sklada, ki bo izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla, so zapisali na vladi.

Kot so navedli, so spremembe zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence obenem potrebne zaradi uskladitve zakonodaje. Veljavni zakon se namreč sklicuje na določbe prejšnjega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pa je z uveljavitvijo novega z letom 2013 prenehal veljati.

Te določbe se sedaj spreminjajo tako, da se bo zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence skliceval na zakon, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje. Ko gre za davčne olajšave na podlagi dodatnega pokojninskega zavarovanja, pa na zakon, ki ureja dohodnino, ali zakon, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

Kot omenjeno, je dana tudi možnost, da se zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence preoblikuje v podsklad krovnega pokojninskega sklada, ki bo izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla.

Pojasnjujejo, da je omenjena možnost skladna z določbami novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki tudi za pokojninske sklade, ki pokrivajo gospodarski sektor, omogoča vzpostavitev krovnih pokojninskih skladov s podskladi, v okviru katerih se vodi različna naložbena politika po principu skladov življenjskega cikla.

"To pomeni, da bi bila tudi javnim uslužbencem dana možnost, da se glede na starost vključujejo v sklade z bolj tvegano naložbeno politiko ter nato postopoma prehajajo v sklade z manj tvegano naložbeno politiko in na koncu v sklad z minimalno zajamčeno donosnostjo," so zapisali.

Navedli pa so še, da so predlagane spremembe zakona pripravljene na podlagi predloga Odbora zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence, ki predstavlja zainteresirano javnost.

Državnemu zboru bo vlada predlagala, da spremembe obravnava po skrajšanem postopku, saj gre po njeni oceni za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona ter prenehanje veljavnosti posameznega zakona ali njegovih posameznih določb.

Vir: STA

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:

Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu MARCU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • od svojega nastanka do danes je doživel 7 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov (ZRTVS-1A, ZSDH-1, ZIPRS1415-A, ZIPRS1415-B, ZIPRS1415-C, ZUJF-C ter ZIPRS1415-D).
  • Novela Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-D) je začela veljati 1. marca 2015. Novela med drugim določa, da znaša povprečnina za ob­dobje od 1. januarja 2015 do 30. junija 2015 525,00 eurov, za ob­dobje od 1. julija 2015 do 31. decembra 2015 pa 500,83 eura. Občinam, pri katerih prihodki od dohodnine, presegajo primerno porabo, od 1. aprila 2015 dalje ti prihodki pripadajo samo do višine primerne porabe. Sredstva za sofinanciranje investicij se za leto 2015 zagotovijo v višini 1 % skupne primerne porabe občin.
  • Državni zbor do sedaj pripravil še ni pripravil uradnega prečiščenega besedila (UPB) Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415).
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 101-3675/2013, stran 11111.

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 11.3.2015 - 17.3.2015 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 8 novosti 6 novosti 6 novosti 12 novosti 14 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 4 novosti 5 novosti 1 novost
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 1 novost 11 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4 novosti 9 novosti 2 novosti 1 novost 3 novosti 1 novost
5. JAVNE FINANCE 2 novosti 14 novosti 1 novost 1 novost 4 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10 novosti 40 novosti 4 novosti 6 novosti 9 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10 novosti 9 novosti 1 novost 2 novosti 19 novosti 3 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 3 novosti 4 novosti 2 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 3 novosti 4 novosti 1 novost 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 3 novosti 6 novosti
11. OBČINE 58 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.