piše: mag. Tamara Prezelj, vir: revija Denar (DIZI), št. 460/2016

Uporaba davčnih blagajn in pošiljanje računov v potrditev FURS prava malenkost v primerjavi s predlaganimi pogoji za uporabo izjem. »Pa se je začelo!« bi lahko rekli ... Na spletni strani ministrstva za finance je bil namreč konec aprila objavljen predlog dopolnitev Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Z njim se posega v obveznost izdajanja računov nekaterih zavezancev. Po dobrih štirih mesecih od začetka uporabe davčnih blagajn smo tako dobili predlog prvih izjem. Ne bomo presojali, ali so upravičene ali ne, boljše vprašanje je, kdo bo naslednji in predvsem ali predlog, s katerim se zavezanci izognejo davčnim blagajnam, zanje dejansko pomeni administrativno poenostavitev.

Trenutna ureditev

Pa poglejmo! Zakon o davčnem potrjevanju računov (v nadaljevanju ZDavPR) je kot temeljno izhodišče postavil načelo, da se potrjujejo z gotovino plačani računi v tistih primerih, ko jih je potrebno izdati v skladu z določbami ZDDV-1.

ZDDV-1 določa obvezno izdajanje računov za vse domače transakcije, kakor tudi za:

1. dobave blaga ali storitev, ki jih je davčni zavezanec za DDV opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec;?
2. dobave blaga, opravljene končnim kupcem v druge države članice EU (t. i. prodaja na daljavo);?
3. oproščene dobave blaga, opravljene zavezancem v EU,
4. in v primeru prejema vnaprejšnjega plačila za dobavo blaga od davčnega zavezanca, za dobavo blaga na daljavo od končnega kupca in za storitve od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec,

razen če do izteka roka za oddajo obračuna za obdobje, v katerem je prejel predplačilo, zavezanec izda račun za opravljeno transakcijo.

Izjeme od obveznosti izdaje računa določata zakon in pravilnik.

V skladu z zakonom računa ni potrebno izdati za storitve iz 1. in 4. točke 44. člena zakona (zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, finančne transakcije …), če so opravljene davčnemu zavezancu v drugi državi članici in so oproščene plačila DDV v tej državi članici.

Pravilnik izjeme določa za kmete pavšaliste, kadar opravljajo dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev neposredno končnemu porabniku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca, za prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu; vplačil za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo; periodičnega tiska; na prodajo (blaga) iz avtomatov; na prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM-omrežja ter spleta; na prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah.

V skladu z ZDavPR so izjeme določene še za zavezance iz EU, ki opravljajo dobave blaga končnim kupcem v Slovenijo, če njihov promet v koledarskem letu v Sloveniji preseže 35.000 evrov, in tiste, ki opravljajo digitalne storitve za slovenske končne kupce.

Izjema velja tudi za kontinuirane dobave blaga in storitev naročniku, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter v telekomunikacijski dejavnosti, opravljenih na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom, pri čemer dobavitelj račune izdaja množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov, ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih, za plačilo po univerzalnem plačilnem nalogu ter se računi naročniku vročijo po izvajalcu poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način, plačilo računa pa se izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev.

Kdo naj bi bil razbremenjen?

Izdajanja računov in s tem posledično potrjevanja računov, plačanih z gotovino, naj bi bile pod določenimi pogoji razbremenjene:

• nepridobitne organizacije iz 11. točke 1. odstavka 42. člena ZDDV-1 in drugi davčni zavezanci ter
• osebe, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. ali 13. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1.

Nepridobitne organizacije

Nepridobitne organizacije iz 11. točke 1. odstavka 42. člena ZDDV-1 so organizacije s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave.

Gre za organizacije, ki v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti opravljajo katero od naslednjih dejavnosti:

• dejavnost sindikatov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/94.2;
• dejavnost verskih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/94.91;
• dejavnost političnih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/94.92;
• dejavnost drugih članskih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/94.99.

Poleg njih se obveznosti izdajanja računov po predlogu dopolnitev pravilnika razbremenjujejo tudi drugi davčni zavezanci, kadar so v vsakem posameznem primeru dobave komulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

• njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev,
• jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali po drugih osebah niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti in
• zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV.

Dodatni predlagani pogoj je še, da dobave blaga in storitev opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci, če vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegla znesek 5.000 evrov in se opravijo priložnostno.

V pojasnilih predlagatelja lahko preberemo, da so z izjemo zajete nepridobitne organizacije (osebe javnega prava), vključno z nevladnimi organizacijami in društvi oziroma osebe, ki niso osebe javnega prava, seveda če izpolnjujejo vse naštete pogoje.

V pojasnilih k predlogu lahko preberemo, da bo izjema zajela tudi “osebe zasebnega prava (npr. društva), ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje in bodo opravljale:

• priložnostne dobave svojim članom kot povračilo za članarino,
• priložnostne dobave v primerih, ko se ne pobira članarina (npr. v primeru občasnih aktivnosti upokojenskih društev, planinskih društev, prodaja koledarjev gasilskih društev, ipd.), kar pomeni, da so s to določbo zajete situacije, ko npr. društvo za upokojence organizira izlet, ki se v celoti financira iz zneska članarine, kot tudi primeri, ko izlet v celoti financira član društva sam ali pa oseba, ki sicer ni član društva, se pa udeleži izleta, ki ga organizira društvo (npr. izleta se udeleži upokojenka, ki je članica društva za upokojence in njena upokojena prijateljica, ki ni članica tega društva ali njen družinski član (vnuk, otrok), ki ni niti upokojenec niti član tega društva). Zajete pa so tudi situacije, ko se izlet do določene višine krije iz članarine, razliko do polne cene pa plača član društva sam.”

Da bi se izognili davčnemu potrjevanju računov, bo tako potrebno hkrati izpolniti vsaj štiri do osem pogojev:

• opravljati določeno vrsto dejavnosti in
• imeti predpisan pravni status oziroma obliko,
• ne dosegati dobička oziroma doseženega dobička ne deliti,
• delovati s prostovoljci,
• zaračunavati odobrene cene ali nižje od njih oziroma cene, nižje od cen, ki jih zaračunavajo drugi davčni zavezanci,
• opravljati transakcije za končne kupce,
• priložnostno (to je občasno) in
• (s temi transakcijami) ne preseči 5.000 evrov prometa v koledarskem letu.

Med naštetimi pogoji najbrž najmanj dilem povzročajo status in nedoseganje oziroma nerazdeljevanje doseženega dobička ter opravljanje transakcij za končne kupce, si pa upam trditi, da kaj kmalu ne bo jasno, kateri promet je zajet oziroma izvzet in kaj se zgodi, če ta preseže 5.000 evrov, in kaj pomeni, da morajo biti pogoji izpolnjeni “v vsakem posameznem primeru dobave”.

“Priložnostno” naj bi pomenilo “dvakrat, trikrat letno”, ne pa tudi opravljanje storitev po vnaprej določenem programu, npr. vsak mesec, nekaj dni v mesecu, vsak določen dan/dneve v tednu ali pogosto v času sezone itd.

Ob vsem tem omemba predlagatelja v gradivu, da gre za “administrativno poenostavitev” izzveni nekoliko čudno, pravzaprav dobi nek nov pomen, še posebej, ker je potrebno dodati, da bo moral davčni zavezanec podatke o opravljenih transakcijah vseeno zagotoviti v svojem računovodstvu. Le kako, če ne bo izdajal računov? Predlagatelj pravi, da se bo v teh primerih izdajalo druge verodostojne listine skladno z računovodskimi predpisi.

Osebe, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV

Dodatna izjema od obveznosti izdajanja računov je predvidena za osebe, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. ali 13. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 in osebe, ki niso osebe javnega prava, a so izpolnile pogoje iz 43. člena ZDDV-1 in priglasile uporabo oprostitve, velja v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te osebe organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist, in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.

Gre za osebe, ki imajo poseben status in opravljajo bolnišnično in zunajbolnišnično zdravstveno oskrbo (1. točka), socialnovarstvene storitve (6. točka), storitve varstva otrok in mladostnikov (7. točka), predšolsko vzgojo, šolsko izobraževanje, poklicno usposabljanje in prekvalifikacije (8. točka), storitve, ki jih svojim cˇlanom kot povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, opravijo nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave (11. točka), storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo (12. točka) in kulturne storitve (13. točka).

Oprostitve za omenjene storitve lahko uveljavljajo tudi osebe, ki niso osebe javnega prava, če svojo odločitev priglasijo FURS in če izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

• njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev;
• jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali po drugih osebah niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;
• zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV;
• ni verjetno, da oprostitev DDV za te storitve izkrivlja konkurenco, na primer postavlja v slabši položaj davčne zavezance, ki obračunavajo DDV.

Izjema, je pojasnjeno, velja “npr. za dobave blaga na šolskih bazarjih in dobave, ki jih prostovoljno gasilsko društvo opravi na gasilski veselici (npr. vstopnice in druge dobave), če z njimi zbirajo sredstva za svoje delovanje (npr. organizirajo srečelov, pri katerem za kupljeno srečko prejmeš določene izdelke, ki so jih društvu donirala podjetja ali posamezniki, zbran denar iz naslova prodanih srečk pa je namenjen društvu). Niso pa zajete dobave blaga in storitev, ki jih gostinec opravi na gasilskih veselicah v svojem imenu.

Vrednost opravljenih dobav v teh primerih ni omejena, kot tudi ni predpisanih dodatnih evidenc o opravljenih dobavah v zvezi s takšnimi dogodki za zbiranje denarnih sredstev (velja le za osebe, ki opravljajo določene dejavnosti, ki so oproščene; dogodki za zbiranje denarnih sredstev te organizacije organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist; ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence).”

ZAKLJUČEK

Res mi je žal, toda ob prebiranju predstavljenega predloga se mi je ves čas vsiljevala misel, da je uporaba davčnih blagajn in pošiljanje računov v potrditev FURS prava malenkost v primerjavi s predlaganimi pogoji za uporabo izjem, ki so zapleteni in (pravniško) neživljenjski, izvajanje pa je pravzaprav lahko zelo tvegana stvar.

Če bi namreč inšpektor v nasprotju s prepričanjem zavezanca ugotovil, da pogoji za oprostitev od obveznosti izdajanja računov niso izpolnjeni (na primer da gasilsko društvo na veselici izkrivlja konkurenco ali da je neprofitna organizacija štirikrat namesto trikrat v letu opravila dobavo, ne da bi izvedla postopek potrjevanja računov), bi lahko naložil globo, ki v skladu z ZDavPR znaša od 4.000 do 75.000 evrov za zavezanca in 1.200 do 10.000 evrov za odgovorno osebo.

Bi si upali tvegati?