Mag. Mitja Terče je že četrto leto direktor podjetja Elektro Celje Energija. »Če bi v Sloveniji samo na sončne strani streh dali fotovoltaiko, bi imeli dovolj za vse svoje potrebe po elektriki,« meni in s tem stavkom ponazarja, da energijo in trgovanje z njo razume mnogo širše, kot smo vajeni v tej panogi. Mag. Terče je naš današnji gost v rubriki Pogovor.
V današnjem strokovnem članku z naslovom »Skladnost poslovanja in njena vloga znotraj korporacijskega prava« nam Jerica Jančar, univ. dipl. prav., mag. prav. in manag. neprem., opisuje skladnost poslovanja ter odgovornost za skladnost poslovanja. Pri tem pa izpostavi, da ni nič narobe, dokler se zavedamo ključnih skupnih točk in pa tudi razlik med obema področjema.
Možnost odloga, odpisa ali obročnega odplačevanja davčnih obveznosti ureja Zakon o davčnem postopku. Pravico do navedenih ugodnosti imajo davčni zavezanci, ki se nahajajo v finančni stiski. V primeru odloga ali obročnega odplačevanja se rok plačila določi na novo, za davčnega zavezanca ugodneje. V primeru odpisa dolga pa davčna obveznost delno ali v celoti preneha. V današnji temi tedna bomo na kratko povzeli možnosti, ki jih imajo davčni zavezanci, da dosežejo odlog ali obročno odplačevanje davčnih obveznosti.
Vljudno vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Mag. Mitja Terče, že četrto leto ste direktor Elektra Celje Energije, sicer pa že vrsto let na vodilnih položajih, tudi pri Tuš nepremičninah, pa na Golte turizmu, vpeti tudi v dežele bivše države. Na kaj ste v vaši karieri najbolj ponosni?
Mitja Terče:
Več stvari je, zanimivo pa je, da vedno prihajam v podjetja, ki so bodisi v težavah bodisi začenjajo na novo. Tudi Elektro Celje Energija je bil ravno ob mojem prihodu izčlenjen iz Elektra Celje in je nastalo novo podjetje, ki ni imelo ne resne organizacije ne osnovnih funkcij, ki bi leta delovale kot naoljen stroj. Vse je bilo novo in podobna zgodba je bila tudi v Tušu – tudi tam so na novo začeli ravnati z nepremičninami. Smučišče Golte denimo takrat, ko sem prišel, sploh ni delovalo. Zato sem najbolj ponosen, kadar pridem v začetno ali neurejeno stanje, ko po nekaj letih odidem, pa je podjetje na višji ravni oziroma zapustim profesionalno in strokovno podjetje, ki se ukvarja s to dejavnostjo kot podjetja na svetovni ravni. To je osebni dosežek in nekaj manjših, ko lahko rečem: poglejte, to je bil moj prispevek.
TFL Glasnik:
Tudi tu v Elektru Celje Energija ste že povečali prodane količine za 25 odstotkov. Zanima me, kako je to sploh mogoče, saj je trg ponudnikov električne energije precej gost, konkurenca je velika, cene se znižujejo.
Mitja Terče:
Letos bomo prodali več kot kadar koli v sto letih – tudi več kot takrat, ko smo imeli monopol. Smo eno redkih podjetij, ki mu uspeva zunaj monopola. Vendar moram dodati, da smo prej regionalno pokrivali sto odstotkov kupcev, danes pa pokrivamo pomemben del nacionalnega trga in smo tretji največji trgovec z energijo. Preprosto je bilo treba zavrteti logiko, da smo tržno podjetje in da so kupci tisti, ki odločajo, ter da smo tukaj zaradi njih.
Podjetja ni tukaj, ker ga je nekdo ustanovil, ker ni vedel, kaj početi z njim, ampak je tukaj, da servisira kupce, njihove želje, potrebe. Mislim, da smo to najbolje prepoznali in so kupci pri nas zadovoljni bolj kot drugje ter ne razmišljajo, da bi nas zapustili.
TFL Glasnik:
To so bili ti prijemi: prvi ste uvedli elektronske račune, posebne ugodnosti za večje porabnike in še celo vrsto sodobnih marketinških prijemov v industriji, ki jo imajo ljudje za zaostalo.
Mitja Terče:
Naša industrija je bila zelo tradicionalna in so se na tem delu trga v zadnjih letih začele hitre spremembe. Sami ste lepo ugotovili, da imamo dva dela: tehnološki IT-pristop, s katerim svojim kupcem omogočamo internetno platformo, kjer si lahko pogledajo borzno dogajanje, svoje cene, račune. Skratka, to že več let deluje. Naš kupec ima trikrat na dan na voljo ponudbo energentov. Toliko o računalniški podprtosti, ker ne smemo vedeti, da posel delamo ljudje.
Moramo imeti IT, moramo imeti sodobno podporo, da ima kupec informacije na voljo 24 ur na dan, vendar smo ljudje tisti, ki sklepamo posle. Največ moramo biti pri kupcih, se največ pogovarjati z njimi, mi moramo prisluhniti njihovim željam. Kombinacija 24-urnega IT-dostopa in osebne podpore ter pravi odnos je kombinacija, ki da pravi rezultat.
TFL Glasnik:
Ste edini ponudnik energentov v Sloveniji, ki je tako odlično podprt z vsem tem? Kam bi se umestili med konkurenco?
Mitja Terče:
V podjetju smo vsi skromni po reku, da se lastna hvala pod mizo valja. Objektivno bi raje rekel, da smo na vrhu kot čisto pri vrhu, sami se tudi ne želimo primerjati ne s slovensko ne s svetovno energetiko – mi smo storitveni trgovec in gledamo, kaj so najboljše storitve na svetu. Ne le v energiji, temveč nasploh: v telekomunikacijah, bančništvu, gledamo, kaj se dogaja v ZDA, Aziji, Skandinaviji. Kaj delajo ponudniki, kaj so novosti in glede na našo velikost ter glede na finančne zmožnosti jih skušamo implementirati.
Marže v Sloveniji so najnižje v EU in v primerjavi z nekaterimi sosedi tudi sedemkrat nižje. Zato moramo varčno ravnat z denarjem, ki nam je na voljo. Če bi imeli njihove marže, bi bila naša storitev neprimerno boljša. In če me sprašujete o vrhu, vam povem, da bomo zadovoljni, ko bomo resnično v svetovnem vrhu. Že zdaj nas trgovci z energenti v Evropi in širše gledajo, kaj delamo in kako delamo, saj je svetovna panoga zelo tradicionalna in smo v njej med naprednejšimi v svetu.
Vendar ne gledamo samo panoge, gledamo storitve po vsem svetu in iščemo, kaj bi lahko vzeli, izboljšali, prilagodili, in to za zares minimalen denar. Ne moremo si privoščiti svetovnih rešitev in svetovalcev.
TFL Glasnik:
Ta vaš široki pogled na storitve in na možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija, vas je gotovo pripeljal do tu, kjer ste. Kar pohvalite se, Slovenci tega ne znamo. Vprašala bi vas o tem, da si prizadevate, da bi elektriko pridobivali samo in zgolj iz obnovljivih virov energije. To se sklada tudi z najnovejšimi smernicami. Kako si to predstavljate v Sloveniji?
Mitja Terče:
Slovenija, čeprav se tega ne zavedamo, ima dovolj virov, da bi iz obnovljivih virov zadostili vsem našim potrebam, vendar bi morali zadevo zastavit projektno. Najprej smo začeli pri sebi in smo lani brez doplačila dali vsem gospodinjstvom samo energijo iz obnovljivih virov, letos s 1. aprilom jo imajo brez doplačila vsa mala podjetja, velikim podjetjem pa osebno povemo: odločite se in podprite to. Če bi v Sloveniji samo na sončne strani streh dali fotovoltaiko, bi imeli dovolj za vse svoje potrebe. Imamo še ogromno neizkoriščenih vodnih, vetrnih in geotermalnih virov.
Po drugi strani smo premalo storili za energetsko učinkovitost – večina razvitih držav nas prehiteva, elektrika pa še vedno predstavlja četrtino vse porabljene energije v Sloveniji. Polovico porabe predstavljajo naftni derivati in vidimo, da je tako premalo elektrike v električni mobilnosti in pri ogrevanju, kjer je ravno tako še ogromno potenciala v lesni biomasi. Treba je nafto in kurilno olje do konca izriniti, plin pa omejiti do minimuma. Plin je najčistejše fosilno gorivo in eden od prehodov naj temelji na zemeljskem plinu. Da ne govorimo o potencialih srednje Save, Idrijce, ogromno je majhnih potočkov po Sloveniji, a ljudje ne dobijo koncesij, da bi zgradili kakšno mini hidroelektrarno. Vemo pa, da smo jih v Jugoslaviji brez težav gradili …
TFL Glasnik:
Zakaj ni koncesij?
Mitja Terče:
Postajamo vse bolj zakomplicirana in zbirokratizirana država, v kateri je toliko potrebnih postopkov, soglasij, mnenj, razprav. Mine desetletje, preden dobiš soglasje. V gospodarstvu se to opazi pri gradbenih dovoljenjih. Podjetje bi se rado širilo, a ne dobi dovoljenja. Kupci čakajo na blago, podjetje pa ne more razširiti proizvodnje. Boriš se, lobiraš, pa nič. Kaj šele razne koncesije in naravovarstveniki. Poglejte vetrnice. Treba je jasno povedati: ali bomo imeli energijo iz tistega potočka ali pa iz nove jedrske elektrarne ali nove termoelektrarne. Brez nič luč doma ne bo svetila.
Ljudje imajo denar, saj govorimo o vrednosti avtomobila srednjega razreda, kar bi mnogi z veseljem investirali v svojo malo elektrarnico na potoku. Vendar jim ne dovolimo. Pa bi od tega živel proizvajalec, država bi dobila DDV in čisto energijo bi imeli. Ves čas govorim, da se bo morala energetika demokratizirati in odpreti. Ne pa da v nekih dolinah in nekih sobah odločajo, kaj se bo dogajalo.
Sčasoma bodo ljudje šli mimo energije. Spet opozarjam, da Elon Musk, ustanovitelj električnega avtomobila tesla, načrtuje poslati na trg baterije, ki bodo zadoščale za dnevno porabo. V petih ali desetih letih bodo dali ljudje fotovoltaiko na streho, v klet pa baterije in ne bodo potrebovali ne termoelektrarn ne prenosnega ter distribucijskega omrežja. Energetiki se bodo čudno spogledali, kaj se nam dogaja. Namesto da bi bili proaktivni, načrtujemo še eno jedrsko elektrarno.
TFL Glasnik:
Ste sodoben in dinamičen človek. Kakšni so vaši nadaljnji načrti?
Mitja Terče:
Trenutno smo poslovno tik pred združitvijo z Elektrom Gorenjska Prodaja. To je jasna, pozitivna sinergijska zgodba. Ne bo odpuščanj, saj v naši zgodbi potrebujemo ljudi z znanjem – nas je 50, njih 30 in več nas bo skupaj, boljše storitve bomo ponudili našim kupcem. Večja bo specializacija, več bo tehnoloških in osebnih rešitev, več bo denarja za naložbe in novosti.
TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje. Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Mitja Terče:
Jasno sporočilo je, da je svet postal globalen in se cenita znanje ter koristnost. Razmišljati je treba globalno in o tem, kaj lahko naredi vsak pri sebi koristnega za kogar koli na temu planetu. Vsak, ki ima voljo in željo, ima možnost to izkoristiti.
Pogovarjala se je Zlata Tavčar
Foto: Barbara Reya
piše: Jerica Jančar,univ. dipl. prav., mag. prav. in manag. neprem.
Skladnost poslovanja (ang. compliance) se je v zadnjem desetletju pridružila že uveljavljenim funkcijam v podjetjih, kot so spremljava tveganj, kontroling, notranja revizija, pa tudi pravno področje, ki vsako zase in vsa skupaj podjetju zagotavljajo pomembno linijo obrambe pred tveganji. Izmed naštetih funkcij obrambe pred tveganji je pravno področje gotovo najbolj tradicionalno, sploh glede obvladovanja operativnih tveganj. Operativna tveganja so tveganja nastanka izgube, skupaj s pravnim tveganjem, zaradi neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov, drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe, neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje družbe ali zunanjih dogodkov ali dejanj.
To je definicija, ki jo vsebuje slovenski Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), okrog nje pa svoje delo gradijo ne samo tradicionalne pravne službe podjetij, ampak tudi novejše službe za skladnost poslovanja. Obstaja že kar nekaj zakonskih in strokovnih virov, ki služijo kot podlage za vzpostavitev in izvajanje funkcije skladnosti v podjetjih, obetajo pa se še novi. Odgovornost za skladnost poslovanja je vselej na strani organov vodenja družb, skrb za vsakodnevno izvajanje te funkcije pa je v večini primerov zaupana kar pravnim službam oz. zaposlenim v pravnih službah. S tem ni nič narobe, dokler se zavedamo ključnih skupnih točk in pa tudi razlik med obema področjema.
Dne 20.04.2015 je bila na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo objavljena novica, da je prišlo do podpisa Sporazuma o sodelovanju pri pripravi Kodeksa upravljanja za nejavne družbe. Ob tem je minister za gospodarstvo izrazil upanje, da bo novi kodeks prispeval k boljšemu upravljanju nejavnih družb ter s tem h krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva[1]. Pričakujemo torej lahko nov pravni vir, ki ga bo potrebno upoštevati, razlagati in uporabljati ob boku že uveljavljenih zakonskih in strokovnih virov s področja korporativnega upravljanja vseh gospodarskih družb. Pravno podlago namreč že sedaj predstavljata predvsem Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)[2] in ZFPPIPP. Poleg tega je treba omeniti še številna pomembna avtonomna strokovna priporočila, kot so Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Deklaracija o poštenem poslovanju in Slovenske smernice korporativne integritete. Slednje so prvi celovit avtonomni strokovni vir glede sistema korporativne integritete (skladnosti in etike) v Sloveniji, zgledujoč se po dobrih praksah in mednarodno sprejetih standardih na področju upravljanja skladnosti in etike. Pripravili so jih Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje nadzornikov Slovenije, Združenje Manager in Ekonomska fakultete Univerze v Ljubljani. [3]
Celoten članek je dostopen za naročnike!
[1] Vir: http://www.mgrt.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/2159/10256/7a28d2651d32afe0f1a7ad1f266dc1db/ (01.06.2015)
[2] Ur. l. RS, št. 42/06 (60/06 – popr.) in nasl.
[3] Bergant A., Jančar J., (2015). Skladnost poslovanja kot funkcija v sistemu korporativnega upravljanja v Sloveniji. Pravna praksa 34(11/12), str. 14.
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), (Uradni list RS, št. 117/2006 do 23/2015), obravnava odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka v 3. poglavju. Možnost odloga ali obročnega odplačevanja davčnih obveznosti je namenjena davčnim zavezancem v hudi finančni stiski. V primeru fizičnih oseb se šteje, da je davčni zavezanec v hudi finančni stiski, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (1. odstavek 101. člena ZDavP-2). Poslovni subjekti so, skladno z določili 1. odstavka 102. člena ZDavP-2, v hudi finančni stiski, če bi zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda.
ZDavP-2 določa, da v navedenih primerih lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev.
Podrobnejše določila in kriterije za odobritev odloga oziroma obročnega plačila davčnim zavezancem opredeljuje Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik), (Uradni list RS, št. 141/2006 do 97/2014). V nadaljevanju si bomo podrobneje pogledali ureditev za poslovne subjekte.
Poslovnim subjektom lahko davčni organ odobri:
Poslovni subjekti, ki so upravičeni do odloga ali obročnega odplačevanja davkov so, skladno z določili 5. odstavka 102. člena ZDavP-2, pravne osebe oziroma združenja oseb, vključno z družbami civilnega prava po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost.
Pravilnik v 40. členu določa kriterije, ki jih mora davčni organ upoštevati za izdajo odločbe o odlogu plačila oziroma obročnem odplačevanjem davka po 102. členu ZDavP-2. Odlog odplačila oziroma obročno odplačevanje je mogoče odobriti, če:
Kaj pomeni pojem hujša gospodarska škoda, določa 43. člen Pravilnika. Da davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda se šteje, če je davčni zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati. Davčni zavezanec mora s pojasnili, poslovnimi strategijami, plani in drugimi dokazili davčnemu organu omogočiti vpogled v situacijo in izkazati verjetnost, da bi odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.
Davčni zavezanec je, skladno z določili 41. člena Pravilnika, trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, pa še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega izmed insolvenčnih postopkov.
Definicijo izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov na katere davčni zavezanec ni imel vpliva, opredeljuje 42. člen Pravilnika kot izgubo pridobivanja prihodkov, ki je nastala zaradi:
Odlog ali obročno odplačevanje je mogoče uveljavljati tudi skladno s 103. členom ZDavP-2, ki ureja posebne primere odloga plačila in obročnega odplačevanja davka. Odlog plačila ali obročno plačevanje davka je možno, če davčni zavezanec predloži kateri koli instrument zavarovanja, ki ga določa 117. člen ZDavP-2 ali pa dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Tovrstnega odloga pa ni mogoče odobriti za akontacije davka in davčni odtegljaj, razen če ZDavP-2 v drugih členih ne določa drugače.
Davčni zavezanec mora za odobritev odloga plačila ali obročno odplačevanje davčne obveznosti vložiti vlogo pri tistem finančnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register. Vlogi morajo biti priložena tudi vsa potrebna dokazila in pojasnila. Davčni organ odloči v 30 dneh od prejema popolne vloge.
Osebno dopolnilno delo v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC-1 sodi med dela, ki se ne štejejo za delo na črno. Za osebno dopolnilno delo se od 1. januarja 2015 dalje šteje:
A) Kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače in da so določena pod točko A na seznamu del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo.Ta dela se ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo.Posameznik lahko opravlja delo le za osebo, ki ima vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime. Vrednotnico mora pridobiti naročnik pred pričetkom opravljanja dela.
B) Kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja, ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča, pod pogojem, da so ta dela določena pod točko B na seznamu del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo.
Posameznik lahko opravlja navedena dela, če je pred opravljanjem dela sam pridobil vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime.
Posameznik, ki je priglasil osebno dopolnilno delo, dela lahko opravlja le sam osebno in ne more za ta dela najemati drugih fizičnih oseb (npr. posameznik, ki nabira gozdne sadeže, le-te tudi sam osebno prodaja in ne more za prodajo najeti druge fizične osebe po podjemni pogodbi).
Priglasitev osebnega dopolnilnega dela
Posameznik priglasi osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). Priglasitev se opravi prek spletnega portala AJPES z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.
Posameznik ob priglasitvi osebnega dopolnilnega dela navede naslednje podatke:
Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, in je vpisan v seznam, mora vse spremembe navedenih podatkov (razen glede osebnega imena in naslova, ki jih AJPES prevzema iz centralnega registra prebivalstva) sporočiti AJPES pred začetkom opravljanja posamezne vrste osebnega dopolnilnega dela. Posameznik, ki v Republiki Sloveniji nima prijavljenega prebivališča, mora sporočiti tudi spremembe podatkov osebnega imena in naslova.
Ob priglasitvi osebnega dopolnilnega dela AJPES posamezniku dodeli zaporedno številko. O priglasitvi in spremembi podatkov iz seznama AJPES izda posamezniku, ki opravlja osebno dopolnilno delo, obvestilo, ki ga posamezniku pošlje na elektronski naslov, ki ga je za ta namen navedel ob priglasitvi. Posamezniku, za katerega je priglasitev opravila upravna enota, obvestilo ob priglasitvi natisne upravna enota.
AJPES na svoji spletni strani javno objavlja seznam posameznikov, ki so priglasili osebno dopolnilno delo. Javno objavljen seznam vsebuje podatek o osebnem imenu, vrsti osebnega dopolnilnega dela, zaporedni številki posameznika in kontaktnem podatku. Za namen javne objave lahko posameznik izbere tudi regijo, v kateri bo pretežno opravljal priglašeno osebno dopolnilno delo.
S seznamom posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, se preko davčne številke posameznika poveže tudi davčni register in evidenca o davkih na Finančni upravi RS (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava), za namene preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, pobiranja davkov in prispevkov ter ugotavljanja pogojev za izbris posameznika iz seznama izvajalcev osebnega dopolnilnega dela.
Izbris iz seznama posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo
AJPES po uradni dolžnosti izbriše osebo iz seznama posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo:
Na podlagi obvestila finančne uprave AJPES izda sklep o izbrisu. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve na ministrstvo, pristojno za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.
Po vročitvi sklepa o izbrisu se podatki o posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje osebnega dopolnilnega dela, nemudoma umaknejo iz javne objave, v zbirki AJPES pa se podatki iz drugega in tretjega odstavka tega člena hranijo še pet let po izbrisu.
Celotno pojasnilo si lahko preberete na našem portalu.
Vir : pojasnilo FURS
Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, se davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja po 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini.
Po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12 in 96/13) so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v ZDoh-2 izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. V skladu s 5. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 se med dohodke iz delovnega razmerja vključuje tudi nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki.
Posebna davčna obravnava je v 9. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 določena za odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina, zaradi odpovedi vsake naslednje pogodbe pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.
V skladu s šestim odstavkom 91. člena ZDR-1 ima delavec v primeru, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in mu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe za neustrezno novo zaposlitev, pravico do sorazmernega dela odpravnine, ki jo dogovori z delodajalcem. Glede na to, da gre v tem primeru za sorazmerni del odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, gre za dohodek, ki niti po vsebini (saj ne gre za prenehanje zaposlitve) niti po višini (saj gre za sorazmerni del odpravnine) ni primerljiv z odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se v skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, zato ga ni mogoče obravnavati po navedeni določbi.
Navedeno pomeni, da se odpravnina, izplačana skladno z določbo 91. člena ZDR-1 v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Vir: pojasnilo FURS
Poslovno načrtovanje je temeljna naloga menedžmenta, ki se odraža v letnem poslovnem načrtu kot kratkoročnem izpolnjevanju dolgoročne strategije. Poslovni načrt je dokument, ki odraža verodostojnost vodenja in jasno izražene cilje podjetja, kar ne zanima le zunanje institucije, temveč tudi zaposlene, ki skupaj z vodstvom stremijo za istovetenje s cilji podjetja in aktivnostmi za doseganje zastavljenih ciljev.
V praksi obstaja več osnutkov poslovni načrtov, v grobem pa strukturo poslovnega načrta tvorijo:
Pri izdelavi planskih računovodskih izkazov je ključnega pomena analiziranje obračunskih računovodskih izkazov, ki so pravzaprav podlaga za izdelavo planskih (predračunskih) računovodskih izkazov, izraženi so vrednostno in so po odobritvi spremenjeni le v izjemnih okoliščinah.
Predračunavanje opredeljuje Slovenski računovodski standard (SRS 2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 20 – Računovodsko predračunavanje in računovodski predračuni, ki poudarja pomen računovodskega predračunavanja z metodiko istovrstnega računovodskega obračunavanja, kar pomeni, da mora vsako podjetje temeljne postopke predračunavanja opredeliti bodisi v temeljnem računovodskem aktu Pravilniku o računovodstvu, bodisi posebnem Pravilniku (metodološkem navodilu) o planiranju.
Postopek izdelave poslovnega načrta se ponavadi v vsaki družbi začne z imenovanjem projektne skupine, ki je zadolžena za pridobitev planskih podatkov po posameznih strateških enotah ali segmentih poslovanja, primerjavo le-teh z doseženimi vrednostmi in organizacijo niza usklajevanj med vodstvom in nosilci strateških enot, ki vodijo do skupnega poslovnega načrta podjetja, ki je usklajen s strateškimi cilji podjetja in se približuje pričakovanjem lastnikov.
V skladu z 272. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) mora uprava najmanj enkrat v četrtletju poročati nadzornemu svetu o načrtovanih poslovnih aktivnostih in izpolnjevanju poslovnega načrta.
Poleg zakonsko določenih obveznostih uprave po izdelavi poslovnega načrta in poročanju o izpolnjevanju začrtane poslovne politike, pa je poslovni načrt tudi temeljna podlaga za:
a) presojanje upravičenosti uveljavljanja davčnih olajšav iz naslova vlaganj v raziskave in razvoj,
b) določanje bančne bonitete ter pridobivanje dodatnih sredstev s posojili bank ali drugih institucij ter skladov,
c) presojanje resnične in poštene slike o poslovanju podjetja pri revizorjevem pregledu in izdelavi revizorjevega mnenja.
V skladu s 1. členom Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, 28/2007 do 12/2014), so banke dolžne spremljati in ocenjevati kreditna tveganja, ki so jim izpostavljene pri svojem poslovanju zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. To banke napotuje k ocenitvi dolžnikove sposobnosti izpolnjevanja obveznosti in ocenitvi kvalitete zavarovanja pred odobritvijo vsakega kredita (ali pred sklenitvijo druge pogodbe) ter k spremljanju poslovanja dolžnika ves čas trajanja poslovnega razmerja. Na podlagi podatkov kreditojemalcev banka izdela primerjavo z arhivskimi podatki o zamudah pri odplačevanju dolga in izdela boniteto posojilojemalca, ki je ključnega pomena ne le pri odobritvi posojila, temveč tudi pri višini in obliki zavarovanja le-tega, kot tudi ceni in ročnosti kredita. Vsaka banka določa svoje dejavnike, na podlagi katerih določa boniteto posojilojemalca, pri tem pa sta ključna dokumenta ravno letno poročilo z računovodskimi izkazi in poslovni načrt.
Z organizacijskega vidika pa velja omeniti, da sodi metodološko navodilo o izdelavi poslovnega načrta v eno od prilog Pravilnik o računovodstvu, ki zajema tudi opredelitve in rokovnik podjetja o izdelavi poslovnega načrta s predračunskimi računovodskimi izkazi. Predračunski računovodski izkazi zajemajo temeljne računovodske izkaze (bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov), ki poleg podatkov za preteklo obdobje vsebujejo tudi napoved zaključka tekočega obdobja in planirane vrednosti za naslednje obračunsko obdobje. Pri tem je pomembno, da jih podjetje izdela tako za svoje – notranje potrebe, kot tudi za zainteresirano poslovno okolje – banke, deležnike, nadzorni svet kot tudi druge pomembne poslovne partnerje.
Vir: portal Tax-Fin-Lex – mag. Mojca Kunšek
V času sodobnega poslovanja se prevzemi oziroma nakupi podjetij ali deležev podjetij začnejo s skrbnim pregledom ciljnega podjetja.
Prevzem definiramo kot pridobitev določenega deleža lastninskih pravic v prevzetem podjetju, ki pridobitelju (prevzemnemu podjetju) daje zadosten delež glasovalnih pravic (kontrolni delež), da lahko z uresničevanjem upravljavskih upravičenj iz kontrolnega deleža vpliva na poslovanje prevzetega podjetja (BERTONCEL, 2005, 13).
Faze prevzemnega procesa so običajno:
Skrbni pregled ciljnega podjetja opravi prevzemnik oziroma kupec podjetja sam ali pa naroči izvedbo v usposobljeni organizaciji.
Skrbni pregled se običajno opravi tudi pri pripojitvi ali spojitvi.
Skrbni pregled je lahko delen na podlagi javno dostopnih podatkov o ciljnem podjetju. Delni skrbni pregled se običajno opravi pred podpisom pisma o nameri. Po podpisu pisma o nameri pa se opravi popolni skrbni pregled ciljnega podjetja.
Namen skrbnega pregleda je, da prevzemniku poda vse potrebne informacije o ciljnem podjetju za pripravo prevzemne ponudbe. Prevzemnik na podlagi poročila o skrbnem pregledu pridobi celovito sliko o podjetju. Ugotoviti je treba prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ciljnega podjetja. Ugotoviti je treba tudi vse nepravilnosti, ki so zajete v predstavitvah podjetja in vse skrite napake in obveznosti, ki niso razkrite.
Skrbni pregled je tudi podlaga za oceno vrednosti ciljnega podjetja.
Glavni segmenti skrbnega pregleda so:
Posamezni segmenti se med seboj prepletajo in med njimi ni jasne ločnice, pomembno pa je, da se skrbni pregled organizira tako, da se pregledajo področja poslovanja (BERTONCEL, 2005, 54 in 55).
Naročniki običajno povprašujejo po:
Ostalim segmentom se ne daje toliko poudarka, kar pa lahko privede do napačne odločitve, saj je podjetje treba spoznati celokupno. Na primer okoljevarstveni skrbni pregled lahko bistveno vpliva na finančni skrbni pregled.
Namen skrbnega finančnega pregleda je, da se kupec podrobno seznani s podjetjem, ki ga namerava kupiti. Na podlagi pridobljenih informacij s skrbnim pregledom lahko potencialni kupec oceni obstoječe premoženjsko in finančno stanje podjetja in njegove prihodnje zmožnosti. Namen skrbnega finančnega pregleda je med drugim tudi odkrivanje skritih napak, obveznosti in pasti.
Celotni članek si lahko preberete na našem portalu.
Na Pravni fakulteti poteka Dan javnega prava, na katerem razpravljajo o pravnih vprašanjih, povezanih z javnimi organi. V uvodu je nastopil pravosodni minister Goran Klemenčič in spregovoril o institucijah, kot so KPK, varuh in računsko sodišče. Zagotovil je, da bo kot minister naredil vse, da zakonodajne pomanjkljivosti, vezane nanje, odpravijo.
Kot je v uvodnem prispevku opozoril Klemenčič, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče RS in podobne institucije opravljajo neformalni nadzor. Pri delovanju omenjenih institucij po oceni ministra obstajajo določene pomanjkljivosti, za katere bo kot minister naredil vse, da se odpravijo. "Nikoli pa ne bom pristal na to, da se omenjene institucije izvotli in izenači z institucijami, ki jih že imamo, pa ne opravljajo svojega dela," je dejal.
Pri urejanju načina dela navedenih institucij po njegovih besedah forma ne sme prevladati nad vsebino, saj je potem bolje, da jih ukinemo. "Prišli bomo namreč do absurda, če bomo postopke preveč formalizirali," je opozoril. Ob tem je dodal, da to ne pomeni, da delovanje organov, ki opravljajo neformalni nadzor, ne sme biti natančno določeno ali podvrženo nadzoru.
Sicer pa Klemenčič ocenjuje, da smo pri nekaterih javnih organih v zadnjih 20 letih prehajali iz ene skrajnosti v drugo, pri tem pa pogosto pozabili na njihovo poslanstvo.
Na Dnevu javnega prava razpravljajo vidni pravni strokovnjaki in predstavniki javnih organov. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je spregovoril o mejah neodvisnosti računskega sodišča, predsednik Sodnega sveta Janez Vlaj o razmerjih med Sodnim svetom in drugimi nosilci oblasti, Franc Grad s pravne fakultete o položaju državnega tožilstva v organizaciji državne oblasti, Ciril Ribičič s pravne fakultete pa o nujnih spremembah ureditve dela KPK.
Dekan pravne fakultete Miha Juhart je v pozdravnem nagovoru sicer izrazil prepričanje, da je Dan javnega prava, ki poteka že 21., potreben, saj je pravni sistem na tem področju čedalje bolj zapleten, "kar zahteva poglobljeno spremljanje in proučevanje ter interakcijo med teorijo in prakso".
Vir: STA
Pri varuhu človekovih pravic podpirajo predlagano razširitev odgovornosti urednikov na vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega gradiva bralcev, poslušalcev in gledalcev v noveli zakona o medijih. Kot so pojasnili, gre predlog po njihovem prepričanju v smeri priporočil za omejevanje sovražnega govora, ki jih je varuh že večkrat podal.
Predlog novele zakona o medijih, ki ga je v javno razpravo dalo ministrstvo za kulturo, med drugim predvideva, da mora odgovorni urednik oblikovati pravila za izbiro in vključitev komentarjev ter jih javno objaviti. Komentar, ki ne bi bil v skladu z objavljenimi pravili, bi moral biti v najkrajšem možnem času umaknjen. Takšen predlog ministrstva za kulturo pri varuhu v osnovi podpirajo, so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot so navedli, so priporočila za omejevanje sovražnega govora tudi sami večkrat podali v svojih letnih poročilih, podprl pa jih je tudi državni zbor. Predlog ima po njihovih navedbah podlago tudi v številnih mednarodnih pogodbah in dokumentih, ki govorijo o obveznosti držav, da so dolžne omejevati pojave širjenja sovraštva in nestrpnosti v javnosti.
Navedbe, da se s takšnim predlogom novele omejuje svoboda medijev in izražanja, so neutemeljena, menijo pri varuhu. Kot pojasnjujejo, veljavni zakon že dolgo vsebuje prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti v medijih ter tudi odgovornost urednikov za vse objavljene informacije, zato se za medijske vsebine s tem predlogom ne spreminja nič bistvenega. Uredniki so bili za takšne vsebine v medijih že doslej odgovorni, vendar brez zagrožene sankcije, so pojasnili.
Obenem navajajo še, da politiko objavljanja komentarjev sedaj določa vsak medij posebej, večji spletni mediji pa so se zavezali, da bodo oblikovali pravila za objavljanje komentarjev in za brisanje neprimernih vsebin, posebej tudi sovražnega govora. "Takšno (samo)regulacijo je podprl in še podpira tudi varuh," so zapisali.
Predlog novele, ki je v javni razpravi do 22. junija, sicer določa tudi rok za vložitev zahteve za popravek, loteva se tudi kvot predvajanja slovenske glasbe. Medijska zakonodaja po oceni ministrstva potrebuje temeljito prenovo in posodobitev, a novela še nima ambicij po celovitem urejanju medijskega področja. Na ministrstvu želijo z njo popraviti le nekatere vsebinske pomanjkljivosti in nejasnosti, zaradi katerih posameznih določb ni mogoče dosledno izvajati.
Vir: STA
V mesecu JUNIJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 3.6.2015 - 9.6.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 3 novosti | 3 novosti | 3 novosti | 19 novosti |
V tem tednu izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 3.6.2015 - 9.6.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 7 novosti | 6 novosti | 16 novosti | 5 novosti | 19 novosti | 9 novosti |
2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 2 novosti | 2 novosti | ||||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 3 novosti | 6 novosti | ||||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 3 novosti | 9 novosti | 3 novosti | 1 novost | 24 novosti | ||
5. JAVNE FINANCE | 5 novosti | 6 novosti | 3 novosti | 1 novost | 8 novosti | ||
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 10 novosti | 17 novosti | 5 novosti | 10 novosti | 30 novosti | ||
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 3 novosti | 5 novosti | 5 novosti | 33 novosti | 2 novosti | |
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 7 novosti | 4 novosti | 11 novosti | 1 novost | |||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 1 novost | 3 novosti | 1 novost | 3 novosti | ||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 2 novosti | 1 novost | 2 novosti | ||||
11. OBČINE | 75 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .