Številka 33, letnik VI
24. november 2015
Facebook Twitter
TFL Glasnik

Dr. Marjan Odar, dolgoletni direktor Slovenskega inštituta za revizijo, je pred leti že bil sogovornik TFL Glasnika. Današnji ponovni pogovor z njim pa je več kot aktualen. Po desetih letih se v Sloveniji spreminjajo slovenski računovodski standardi in 1. januarja prihodnje leto bodo začeli veljati novi SRS 2016. To je svojevrstna ustava za vse računovodje in finančno stroko. In poglavitno vodilo, o katerem je govoril dr. Odar: »Tudi slovenski računovodski standardi so, kot pri vsakem poslu, le okvir, znotraj katerega se bo treba vsak dan odločati.«

V današnjem pravnem članku nam dr. psih. znan. Peter Umek predstavlja prispevek z naslovom Dejavniki intervjuvanja otrok. Pri preiskovanju spolnih zlorab otrok pogosto ni materialnih dokazov in kot pomemben dokaz so izjave otrok, žrtev domnevne zlorabe. Da bi v pogovoru z otrokom dobili veljavne informacije, je potrebno dobro poznavanje razvojnih značilnosti otrok in seveda obvladanje vodenja intervjuja z otrokom.

V Temi tedna objavljamo prispevek dr. Živka Berganta z naslovom Odličnost finančne funkcije in finančnega poslovanja. Kaj je odličnost finančne funkcije? Gre za eno temeljnih poslovnih funkcij, katere osnovni cilj je zagotavljanje plačilne sposobnosti združbe. Razlikovati jo moramo od računovodstva, ki je osnova informacijskega sistema in oblikuje informacije za potrebe vseh temeljnih poslovnih funkcij, torej tudi za finančno funkcijo.

Vabljeni k branju!

Dr. Marjan Odar: Standardi ne nadomestijo potrebnega znanja

Marjan Odar

TFL Glasnik:
Dr. Marjan Odar, ste dolgoletni direktor Slovenskega inštituta za revizijo in predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter Pravni fakulteti in Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Bili ste že sogovornik TFL Glasnika, današnji povod pa je več kot aktualen. Po desetih letih se v Sloveniji spreminjajo slovenski računovodski standardi in 1. januarja prihodnje leto bodo začeli veljati novi: SRS 2016. To je svojevrstna ustava za vse računovodje in finančno stroko. Povejte mi za začetek, zakaj so slovenski računovodski standardi tako pomembni.

Marjan Odar:
Naj začnem z nacionalnim interesom. Vsaka država, vsak narod ima na področju računovodenja neko svojo računovodsko šolo – naši rečemo slovenska računovodska šola. Slovenski računovodski standardi so končna posledica slovenskega pristopa k računovodenju. Naše družbe, podjetja, organizacije računovodijo po slovenskih računovodskih standardih. Tako da tudi na tem področju izražamo svoje dosežke, svoj nacionalni interes.

 

Marjan Odar

 

TFL Glasnik:
Kakšna je vaša vloga, vloga inštituta, pri slovenskih računovodskih standardih?

Marjan Odar:
Smo izdajatelj (standard setter). Vsaka država ima institucijo, ki izdaja standarde, vloga ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstva za finance pa je, da dajeta soglasje k tem standardom. Slednje je potrebno iz dveh razlogov: ker standardi ne smejo biti v nasprotju z zakonodajo, to področje ureja pri nas zakon o gospodarskih družbah v osmem poglavju, vloga ministrstva za finance pa je pomembna tudi zato, ker standardi določajo tudi pravila pripoznavanja prihodkov in odhodkov, ki so osnova za obračun davka od dohodka pravnih oseb.

 

TFL Glasnik:
V minulih desetih letih so se standardi spreminjali, verjetno pa je veliko razlogov, da zdaj sprejemamo povsem nove. Kaj je bil glavni razlog za to in kateri so bili glavni povodi, da ste se odločili za nove standarde?

Marjan Odar:
Glavni povod je ta, da je EU sprejela novo računovodsko Direktivo 2013/34/EU in na njeni podlagi se je spremenil zakon o gospodarskih družbah – 8. poglavje, posledično smo torej morali spremeniti slovenske računovodske standarde. Dejstvo je, da se je v teh letih nabralo nekaj novejših strokovnih dosežkov in je pogled na računovodenje nekoliko drugačen. Glavni razlog je vsekakor sprememba zakonodaje v Evropi.

Računovodenju so v preteklosti nekateri pripisovali negativno vlogo pri krizi. Ta kriza, za katero upam, da jo je konec, naj bi nastala tudi zaradi mednarodnih računovodskih standardov, ki so dajali in še vedno dajejo velik poudarek merjenju in vrednotenju gospodarskih kategorij po pošteni vrednosti. Če pa tako ugotovljena poštena vrednost ni pokrita z denarnim tokom, lahko privede do balona, ki lahko potem tudi poči.

Marjan Odar

 

TFL Glasnik:
Že v letih 2009 in 2010 je bil to eden glavnih očitkov tudi vam zaradi tega, kako ste reagirali na tiste tajkunske zgodbe in takratna vrednotenja. Če prav razumem, zdaj na neki način končujete to poglavje. Čeprav je imela zadeva bistveno širše razsežnosti kot samo v Sloveniji. V čem je bil glavni problem tega vrednotenja?

Marjan Odar:
Vrednotenje po pošteni vrednosti je strogo teoretično gledano popolnoma pravilno. Vsi želimo vedeti, kakšna je poštena vrednost. Problem je v tem, da je za nekatera sredstva zelo težko ugotoviti, koliko so vredna, ker bo do realizacije prišlo šele v prihodnosti, ki pa je negotova. Percepcija vrednosti je pri vsakem drugačna: prodajalec ima svojo, kupec svojo. Ko to spraviš v bilance, postane težko, če ni podkrepljeno z nečim realnim. Problem tega vrednotenja po pošteni vrednosti je bil tudi v tem, da je šlo v nekaterih primerih za neke vrste virtualno vrednotenje, za katero se je pozneje pokazalo, da ni bilo pokrito z denarnim tokom. Seveda je nekaj časa šlo, žal bolj ali manj samo navzgor, saj vsi hočemo biti boljši, lepši, uspešnejši. Na koncu pa je zmanjkalo denarja in je balon počil.

 

TFL Glasnik:
Kako se je to v bistvu odrazilo v spremembah slovenskih računovodskih standardov? In katere so tudi druge največje novosti?

Marjan Odar:
Že omenjena direktiva je prinesla bolj poudarjeno novost, da je osnovno merilo merjenja izvirna vrednost in ne katera druga, denimo poštena vrednost. Preprosto: sredstvo je ob pridobitvi vredno toliko, kolikor si zanj plačal. Le izjemoma direktiva dovoljuje državam članicam, da v nekaterih primerih dovolijo uporabo prevrednotenja navzgor – na višjo pošteno vrednost. Seveda so mednarodni računovodski standardi, ki so še vedno pod vplivom ameriškega pogleda, ostali takšni, kot so, čeprav se stvari zaostrujejo in poskušajo natančneje opredeliti merjenje poštene vrednosti.

Vodilo pri novih slovenskih računovodskih standardih je bilo upoštevanje nove direktive, ki temelji na konceptu izvirne vrednosti. Odločili smo tudi, da bomo računovodenje poenostavili, tako kot direktiva to poenostavlja za majhne in mikro družbe, v nadaljevanju pa smo izhajali tudi iz zelo pomembnega izhodišča, da slovenskih računovodskih standardov iz več razlogov nismo več vezali na mednarodne standarde. Ti so pisani za velike družbe, pisani so za konsolidirane računovodske izkaze, slovenska realnost pa je še vedno daleč od tega.

Poenostavitve so šle tudi v to smer, da smo pripravili standarde za vse organizacije zasebnega prava. To pomeni, da načelno in računovodsko gledano ni nekih pomembnih razlik med tem, ali nekdo računovodi za družbe, za SP, za društva, za zadruge, za pravne osebe zasebnega prava, nepridobitne organizacije in socialna podjetja. Ta koncept, ki smo ga začeli uresničevati že pred tremi leti s sprejetjem enotnega kontnega okvira za vse organizacije, je, da pravna organiziranost subjekta ni pomembna za računovodenje. Seveda so razlike v sekciji, ki ji rečemo kapital, vse drugo pa je enako. To je ena od prednosti, ki bi jih računovodje morali pozdraviti, saj bodo poslej potrebovali le en računalniški program za vse subjekte.

Marjan Odar

 

TFL Glasnik:
To pomeni, da novi standardi prinašajo poenostavitev dela za računovodje.

Marjan Odar:
Definitivno. Omenil sem tehnično poenostavitev za računovodje, druge poenostavitve pa izhajajo iz direktive. Povsod, kjer je bilo mogoče, smo izbirali poenostavitve. Že koncept izvirne vrednosti je precej enostavnejši od koncepta poštene vrednosti, med pisanjem standardov pa smo potem poenostavili še celo vrsto drugih zadev.

Novo je tudi to, da smo naredili tudi novo sistematiko teh standardov. Imamo tri vrste standardov: standarde kategorij, standarde poročanja in standarde posebnosti. Nekaj standardov smo ukinili in združili zaradi poenostavitve, ker so se nekatere rešitve v njih ponavljale. Sočasno smo sledili tudi osnovnemu konceptu, da naši standardi niso v nasprotju z mednarodnimi računovodskimi standardi; iz njih smo pobrali rešitve, kjer je bilo mogoče. Zelo odgovorno ocenjujem, da bi morali biti standardi prijaznejši za uporabnike, preprostejši in razumljivejši.

 

TFL Glasnik:
Torej ocenjujete, da bodo ti standardi dolgo zdržali. Računovodje so namreč kategorija zaposlenih, ki je definitivno najbolj obremenjena. Ves čas se srečujejo s spremembami zakonodaje na davčnem področju, včasih prav sočustvujem z njimi. So nekakšna podcenjena kategorija, podjetniki pa jih še kako potrebujemo, da vse skupaj deluje tako, kot mora.

Marjan Odar:
Upam, da bodo veljali kar nekaj let. Na komisiji za standarde smo se dogovorili, da standardov ne bomo spreminjali, razen če bo nuja, nuja pa je lahko sprememba evropske direktive ali pa neki veliki premiki pri mednarodnih računovodskih standardih. Roko na srce, v preteklosti računovodskih standardov nismo veliko spreminjali. Ko pa smo jih, to ni bila naša kaprica, temveč praviloma posledica sprememb mednarodnih standardov. Ti pa se prepogosto spreminjajo.

Marjan Odar

 

TFL Glasnik:
Poslej nismo več togo povezani z mednarodnimi računovodskimi standardi, kako pa bo z družbami, ki so zavezane delovati po mednarodnih standardih?

Marjan Odar:
Ureditev je taka, da je po uredbi 1606 iz leta 2002 določeno, katere družbe morajo uporabljati mednarodne računovodske standarde; to se predvsem družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi. Država lahko poleg omenjenih določi, katere druge družbe uporabljajo mednarodne računovodske standarde. Slovenija se je odločila, da so to obvezno še banke in zavarovalnice, lahko pa tudi druge družbe, ki predvsem zaradi svoje vpetosti v mednarodni prostor sprejmejo takšno odločitev.

 

TFL Glasnik:
Morda za konec še nekaj datumov. Standardi bodo začeli veljati 1. januarja 2016, zdaj smo sredi novembra. Kakšno je trenutno stanje?

Marjan Odar:
Ministrstvo za finance ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravljata soglasja. Mislim, da bomo zelo hitro dobili soglasja in bodo SRS 2016 verjetno že v začetku prihodnjega meseca objavljeni v Uradnem listu.

 

TFL Glasnik:
S kakšno popotnico pošiljate slovenske računovodske standarde Slovencem?

Marjan Odar:
Menim, da smo naredili res dobre standarde, saj smo prisluhnili tudi strokovnim izzivom časa. Prepričan sem, da so uporabnejši, preprostejši in da uporabnikom ne bodo delali težav. Seveda so standardi, kot pri vsakem poslu, le neki okvir, znotraj katerega se bo treba vsak dan odločati. To pa lahko počne le tisti, ki ima dovolj znanja. Standardi ne morejo vsega predpisati. SRS 2016 tako dejansko dajejo prijazen okvir in ne zahtevajo večjih prilagoditev.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Jure Horvat

Marjan Odar

Dejavniki intervjuvanja mlajših otrok

dr.psih.znan.Peter Umek

piše: dr. psih. znan. Peter Umek, redni profesor za kriminalistično psihologijo in zaslužni profesor Univerze v Mariboru

Pri preiskovanju spolnih zlorab otrok pogosto ni materialnih dokazov in kot pomemben dokaz so izjave otrok, žrtev domnevne zlorabe. Da bi v pogovoru z otrokom dobili veljavne informacije, je potrebno dobro poznavanje razvojnih značilnosti otrok in seveda obvladanje vodenja intervjuja z otrokom. V prispevku obravnavam naslednje dejavnike, ki jih je potrebno upoštevati pri vodenju pogovora z mlajšim otokom: domišljija, sporazumevalna zmožnost, spomin in sugestibilnost. Pri intervjuju je posebno pomemben odnos spraševalca do otroka, saj ta bistveno prispeva k adekvatnosti pričanja otroka. Na koncu navajam še nekaj osnovnih navodil za izvedbo intervjuja z mlajšim otrokom.

1. UVOD

Otroci so pogosto udeleženi v kazenskih postopkih kot žrtve in priče in to je sprožilo kar nekaj psiholoških raziskav o veljavnosti pričanja mlajših otrok. Otroke, mlajše od 10 let, se pogosto obravnava kot nekompetentne priče v kazenskih postopkih. Raziskave o razvoju otrok pa jasno kažejo, da so majhni otroci veliko bolj kompetentni, kot pa se misli (Marjanovič Umek, Zupančič, 2004). Problem je, da se v kazenskih postopkih psihološka spoznanja bolj malo upošteva in se otroke na žalost obravnava neprimerno (kljub zavzemanju za enake možnosti in človekove pravice), kot to v svoji knjigi z naslovom Children and the Law, trdi Ray Bull, uveljavljeni profesor za psihologijo, ki se ukvarja s problematiko otrok kot žrtev in s problematiko intervjuvanja in zasliševanja v pravosodju (Bull, 2001).

V kriminalistični policiji se zavedajo, da je delo z otroki zahtevno in specifično in zato izobraževanju in usposabljanju kriminalistk in kriminalistov namenjajo veliko pozornosti, prepričan pa sem, da so tega vsaj malo deležni tudi sodniki, tožilci in zagovorniki.

Kako v sodnem postopku ugotoviti, ali je bil otrok res žrtev spolne zlorabe? Velikokrat se namreč izkaže, da materialnih dokazov ni, pa tudi drugi dokazi, npr. spremembe v vedenju in doživljanju, so vse prej kot zanesljivi in da edini dokaz predstavljajo le izpovedi žrtev, prič in osumljencev o domnevnih dogodkih (Bruck, Ceci, Hembrooke, 2001). Da pa bodo izpovedi otrok adekvatne, je treba poznati in upoštevati njihove razvojne značilnosti in seveda obvladati vodenje pogovora z otrokom. V ospredju razprav o kompetentnosti otrok za pričanje so naslednji dejavniki: domišljija, jezik in sporazumevalna zmožnost, spomin ter sugestibilnost in s temi dejavniki povezan način spraševanja (Lamb in ostali, 2000).

2. DOMIŠLJIJA IN LAGANJE

Raziskave kažejo, da ni veliko razlik med domišljijo otrok in odraslih, vendar pa razširjeno prepričanje, da imajo otroci dobro razvite domišljijske predstave o dogodkih, povezanih s spolnostjo, ni doživelo potrditev v praksi. V poročilih otrok o spolnih zlorabah se domišljijski elementi pojavljajo redko, če se že, jih izzove uporaba rekvizitov kot so igrače ali lutke, ki jih otroci povezujejo z domišljijskimi igrami. Domišljijo lahko sproži tudi spraševalčevo spodbujanje otroka k predstavam in izmišljanju. Zato nekateri priporočajo preiskovalcem, da se v intervjujih z otroki izogibajo lutkam in spodbujanju k domišljijskim predstavam, oziroma, da naj lutke uporabijo kot pripomoček po že opravljenem preiskovalnem intervjuju (Lamb in ostali, 2000; Melnyk, Crossman, Scullin, 2007).

Pomembno je tudi razlikovati med domišljijo, izkrivljenimi spomini, prevaro ali lažjo in primeri, ko so otroci nezavedno ali zavestno le orodje manipulativnih in maščevalnih odraslih. Izmišljanje in laganje nista povezana z zmožnostjo razločevanja med domišljijo in realnostjo, pojavljanje laganja je povezana s kredibilnostjo in ne s kompetentnostjo (Lamb in ostali, 2000; London, 2006; Lamb in ostali, 2007).

Otroci se ne lažejo pogosto, vsaj v primerih spolnih zlorab ne. Otroci stari več kot tri leta so sicer že sposobni laganja, vendar šele po osmem letu otrok ve, da laganje vključuje namerno zavajanje. Jih je pa pri laži razmeroma lahko odkriti, saj težko prikažejo laži ustrezna čustva (Pavšič Mrevlje, 2013). Analize kažejo, da v približno 5 do 8 % otroci potvarjajo preteklo dogajanje. Do 50 % lažnih pričanj o spolni zlorabi so ugotovili pri ločitvenih postopkih, posebno pri tisti, kjer sta bila starša v sporu (London, 2006).

3. SPORAZUMEVALNA ZMOŽNOST ALI KOMUNIKACIJSKA KOMPETENTNOST

Otrok izgovarja prve besede v začetku drugega življenjskega leta, stavke z dvema besedama začne oblikovati pri 20 mesecih, iz celotnega besednjaka (nekaj tisoč besed) lahko črpa pri šestih letih. Pri forenzičnem spraševanju moramo torej upoštevati postopnost razvoja sporazumevalnih zmožnosti, na žalost pa tega vsi, ki imajo opravka z otrokom v kazenskem postopku, ne obvladajo. Posledično postavljajo vprašanja, ki otroka zmedejo (London, 2006). Poudaril bi, da ni zadosti, da vemo, da so otrokove zmožnosti izražanja in razumevanje omejene, vedeti moramo tudi, kako je treba voditi intervju z otrokom, to pa lahko pridobimo le z izobraževanjem in predvsem z usposabljanjem ter supervizijo.

V pogovoru se je treba upoštevati naslednje sporazumevale značilnosti majhnih otrok:

  • Možno je, da spraševalci otroka napačno razumejo, ker otroci posameznih glasov v predšolskem obdobju ne izgovarjajo dosledno, niti takrat, ko se zdi, da so jih že popolnoma usvojili. Težava s sporazumevalno zmožnostjo se pogosto pojavi pri otrocih, ki so bili spolno zlorabljeni, kajti njihov govorni razvoj je lahko zakasnel.
  • Zaradi hitrega razvoja otrokovega besednjaka odrasli precenjujejo njegove sporazumevalne zmožnosti. Predšolski otroci namreč pogosto uporabljajo besede, preden razumejo njihov pravi pomen, uporabljajo celo besede, ki jih sploh ne razumejo. Tako uporabljajo besede za čas (znajo na primer našteti dneve v tednu), razdaljo, velikost, sorodstvo, razumevanje pa je zelo subjektivno (včeraj – ko sem bil majhen).
  • Otroci dobro odgovarjajo na vprašanja kdo in kaj, ki se nanašajo na ljudi in predmete, za njih pa so bolj zahtevni stavki z vprašalnicami, kdaj, kako, zakaj.
  • Jezik uporabljajo in ga interpretirajo v dobesednem smislu. Primer: Spraševalec: Ali te je peljal v stanovanje?Otrok: Ne.Spraševalec: Rekel si, da si bil pri njem. Otrok: Ja, peljal me je v hišo.
  • Težko razvrščajo stvari in dogodke v skupine, posploševanja ne smemo pričakovati. Zato zelo težko odgovorijo na (splošno) vprašanje: »Se je kaj takega zgodilo še kdaj prej?« Tako na primer spodnje perilo za njih ni obleka, in umivanja ne razumejo kot dotikanje.
  • Zaimki jim delajo težave. Bodite pozorni pri uporabi zaimkov kot njegov, njihov, naš, vaš. Ni čisto gotovo, da razumejo njihov pomen.
  • Otrokovo pripovedovanje je včasih nepovezano, je brez logične strukture, ki jo pričakujemo odrasli (npr. časovno sosledje dogodkov). V pripovedovanju jih vodijo asociacije in zato je povezava v logično vsebino včasih težavna. Te sporazumevalne težave je možno preseči s primernim postavljanjem vprašanj, oziroma bolj splošno, z načinom vodenja intervjuja, ki je najbolj prilagojen sporazumevalnim zmožnostim otroka.
  • Ugotovljeno je, da na točnost otrokovih poročil v veliki meri vplivata jezikovni stil in kompleksnost jezika, ki ga uporabljajo preiskovalci. Analize preiskovalnih intervjujev so pokazale, da preiskovalci uporabljajo vprašanja v negativni obliki, uporabljajo trpnik, tvorijo skladenjsko kompleksne ali dvoumno sestavljene stavke, uporabljajo otroku neznane besede, postavljajo vprašanja, na katera otrok ni sposoben odgovoriti, zahtevajo od otroka potrditev dolgih povzetkov povedanega.

In kako reagirajo predšolski in mlajši šolski otroci? Predvsem jih zmedejo vprašanja v negativni obliki, trudijo pa se odgovoriti na vsako vprašanje, četudi ga ne razumejo ali nič ne vedo o vprašanem. Njihov odgovor je pogosto »da«, obstajata dva razloga za tak odgovor. S tem odgovorom otrok pokaže, da sodeluje, misli tudi, da tak odgovor odrasli želi slišati. Spraševalci se morajo zato zavedati, da morajo biti vprašanja preprosta, nanašajo naj se na eno samo situacijo. Otroci še najbolj razumejo stavke, ki vsebujejo osebek, glagol, predmet, brez posebnih drugih dodatkov (Walker, 1994; Lamb in ostali, 2000, London, 2006).

Posledica neprimernega načina spraševanja predšolskih in mlajših šolskih otrok je lahko nekonsistentnost njihovih odgovorov. Vzroki so lahko različni, najbolj običajni so:

  • Otroci reagirajo na besede, ki ste jih uporabili v vprašanju. Če vprašate z drugimi besedami, lahko dobite tudi drugačen odgovor.
  • Tudi stališče oziroma odnos spraševalca lahko vpliva na to, koliko podatkov otrok posreduje. Prijazen spraševalec lahko izve veliko več relevantnih informacij, kot agresiven ali celo sovražen. Okolje lahko prispeva k nekonsistentnemu pričevanju. Otroci v domačem in prijaznem okolju navajajo več podatkov kot v formalnem in ogrožajočem okolju.
  • Otroci se zelo hitro naučijo kooperativnosti v pogovoru. Tako odgovorijo na vsako vprašanje, tudi na tako, ki ga ne razumejo in seveda različno odgovarjajo na vprašanja, ki se nanašajo na isto vsebino.

Tisti, ki se ukvarjajo s proučevanjem preiskovalnih pogovorov z otroki, poudarjajo, da morajo spraševalci jasno izraziti svoje potrebe in pričakovanja, s čimer otroke motivirajo za navajanje čim več informacij. Otroci namreč ne vedo, koliko in kakšne informacije preiskovalci pričakujejo od njih. Ugotovljeno je, da se največ relevantnih informacij pridobi z odprtimi vprašanji kot na primer: »Povej mi vse o tem«, »Povej mi vse od začetka« ali »Povej mi, kaj se je najprej zgodilo, ko si prišel….«. Spraševalci lahko pridobijo nadaljnje informacije s spodbudami odprtega tipa, na primer: Povej mi še kaj več o…«, »In kaj se je zgodilo potem?« (Walker, 1994; Lamb in ostali, 2000).

4. SPOMIN

Raziskave razvoja spomina kažejo, da dolžina, sporočilnost in kompleksnost priklicanih otrokovih spominov s starostjo narašča, osnovna struktura pa ostaja enaka. Tako so poročila mlajših otrok o preteklih izkušnjah običajno krajša v primerjavi s starejšimi otroki in odraslimi, so pa razmeroma točna. Seveda tudi otroci pozabljajo na podoben način kot odrasli in tako so napake izpuščanja tudi pri otrocih pogostejše kot napake dodajanja. Večji problem kot spomin predstavlja torej poročanje, ki je zelo kratko.

Kadar se dogodki ponavljajo, otroci podobno kot odrasli, težko ločijo med posameznimi ponavljajočimi dogodki in ustvarijo tako imenovane scenaristične spomine (predstava povprečnega oziroma tipičnega dogodka, ne pa določenega dogodka iz niza dogodkov). Scenaristični spomini zato vsebujejo manj podrobnosti, daljšanje časa med izkušnjo in poročanjem povečuje nagnjenost k opisu scenarija. To omogoča, da se otrok zapomni pomembnejše informacije, podrobnosti se pozabijo, predvsem otroci niso sposobni obnoviti obrobnih dogodkov (Lamb, 2000; Ceci, Bruck, Battin, 2000; London, 2006; Lamb in ostali, 2007).

Ni nujno, da so scenaristični spomini tudi točni. Otroci namreč pri pripovedovanju o dogodku uporabijo tudi splošno znanje. Tako so se 5 in 6 letniki v raziskavi (Martin in Halverson, 1983 v Lamb in ostali, 2000) na primer narobe spominjali spola igralca, ki je upodabljal netipično spolno vlogo. Preiskovalci morajo zato pri intervjuvanju otrok, ki so bili zlorabljeni skozi daljši čas, uporabljati vprašanja, ki točno določajo dogodek. Na primer: »Povej mi, kako je bilo, ko si bil z mamo na obisku pri babici?«

Pomembno je tudi razločevanje med priklicem in prepoznavo. Otroci na odprta vprašanja (Povej mi vse, česar se spominjaš?), torej ko se zahteva priklic, največkrat odgovarjajo točno, čeprav so opisi dogodkov kratki in tudi nepopolni. Več podrobnosti bodo navedli, če uporabimo ob koncu njihovega pripovedovanja spodbude odprtega tipa kot na primer: «Mi lahko poveš še kaj več o tem.« Če pa spraševalec otroka spodbuja z usmerjevalnimi vprašanji, kot »Ali je imel brado?, »Se te je dotikal s spolovilom (lulčkom)?« ali »Se je to zgodilo podnevi ali ponoči?, potem aktivira prepoznavo in možnost napak se močno poveča. Zato se preiskovalcem priporoča, da uporabljajo spodbude odprtega tipa in ne usmerjevalnih vprašanj, če želijo pridobiti več točnih podrobnosti. Še nekaj, otroci se zmedejo, če jih vprašamo po nečem, kar se ni zgodilo ali dogajalo pri spolni zlorabi in je le plod domnev preiskovalca (Lamb in ostali, 2000; Ceci, Bruck, Battin, 2000).

Pomembno je razlikovati med spominsko učinkovitostjo in spominsko zmožnostjo. Poročanje otrok je lahko kratko, ne zaradi slabe spominske zmožnosti in njihovih pomanjkljivih izkušenj, ki bi omogočale bogato omrežje asociacij, iz katerega bi lahko črpali analogije in metafore, temveč zaradi njihovega skromnejšega besednjaka, poleg tega pa otroci morda sploh niso motivirani, da bi povedali vse, kar vedo.

Več raziskovalcev se je ukvarjalo z odnosom stresnosti dogodka in spominom na ta dogodek, vendar rezultati raziskav niso konsistentni. Vsekakor bi lahko sprejeli splošne ugotovitve, da stresnost dogodka izboljšuje tudi spominjanje, vendar samo do neke meje. Torej bi od otroka, ki je bil grobo spolno zlorabljen (kar pa je razmeroma redko), lahko pričakovali manj točne podatke, tako pri opisu oseb, kot tudi pri opisu dogodkov (Lamb in ostali, 2000; Lamb in ostali, 2007).

Bledenje spomina je pri majhnih otrocih hitrejše kot pri starejših in odraslih. Ugotovili pa so, da se količina nepravilnih informacij ni povečala. Zavedati se moramo, da je spomin rekonstruktiven proces in da tako kot odrasli tudi otroci aktivno delajo na spominskih sledeh, z namenom, da bi jih ponovno vzpostavili in organizirali. Ko otroke večkrat sprašujejo, kot je to pogosto ob sumu spolne zlorabe, to sicer spomin utrjuje, vendar ga tudi oblikuje.

Otrokova zmožnost poročanja o preteklih dogodkih je precejšna, kvantiteta in kvaliteta pridobljenih informacij v intervjuju pa je v veliki meri odvisna od spraševalčeve usposobljenosti za spraševanje in motiviranja otroka za sodelovanje (Lamb in ostali, 2000; Lamb in ostali, 2007).

Članek je iz zbornika Osebni dokazi v teoriji in praksi, April 2015, Univerza v Mariboru - Fakulteta za varnostne vede.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Odličnost finančne funkcije in finančnega poslovanja

dr. Živko Bergant

piše: dr. Živko Bergant

Če želimo obravnavati odličnost finančne funkcije, jo moramo najprej opredeliti. Gre za eno temeljnih poslovnih funkcij, katere osnovni cilj je zagotavljanje plačilne sposobnosti združbe. Razlikovati jo moramo od računovodstva, ki je osnova informacijskega sistema in oblikuje informacije za potrebe vseh temeljnih poslovnih funkcij, torej tudi za finančno funkcijo. Prav tako jo moramo razlikovati od finančnega vidika celotnega poslovanja združbe, ki ga razumemo s finančnim poslovanjem.

Odličnost po osnovni opredelitvi pomeni preseganje pričakovanj in je pomemben kazalec poklicne skrbnosti. Odraža namreč težnjo združbe k preseganju povprečja. Za odličnost poslovanja celotne združbe je odgovorna uprava in s tem tudi za odličnost finančnega poslovanja. Za odličnost finančne funkcije pa je odgovoren vodja finančne funkcije (in ne računovodja, ki je odgovoren za odličnost računovodskega informacijskega sistema).

Odličnost finančnega poslovanja združbe se kaže zlasti na naslednjih področjih:

  1. plačilna sposobnost združbe,
  2. učinkovitost in uspešnost poslovanja,
  3. upravljanje s finančnimi viri.

Za plačilno sposobnost je odgovorna finančna funkcija (finančni direktor), za drugi dve točki pa direktor združbe, skupaj z ostalim poslovodstvom (vključno s finančnim direktorjem). Finančna funkcija k drugima dvema točkama samo prispeva, ni pa zanju v celoti odgovorna.

Odličnost finančnega poslovanja v zvezi z učinkovitostjo in uspešnostjo združbe

Skrbnost za odličnost finančnega poslovanja v zvezi z učinkovitostjo in uspešnostjo združbe je omejena na prispevek finančne funkcije k tema dvema ciljema. Prispevek finančne funkcije k večji učinkovitosti in uspešnosti združbe je možen z ustrezno skrbnostjo pri opravljanju vseh njenih nalog. Le-te lahko razvrstimo s treh vidikov, in sicer:

1. izvajanje, kamor sodijo

1.1. priskrba sredstev
1.2. uporaba sredstev
1.3. vračanje sredstev
1.4. preoblikovanje obveznosti do virov sredstev

2. informiranje, kamor sodijo

2.1. obravnavanje finančnih podatkov o preteklosti
2.2. finančno napovedovanje
2.3. finančno analiziranje
2.4. nadziranje obravnavanja podatkov

3. odločanje, kamor sodijo

3.1. strateško, taktično in operativno finančno načrtovanje
3.2. priprava izvajanja
3.3. nadziranje izvajanja.

Bistveni sestavni del v zgornjih točkah naštetih nalog finančne funkcije je obvladovanje tveganja, in sicer v okviru vsake točke posebej.

Odličnost finančnega poslovanja v zvezi s plačilno sposobnostjo združbe

Plačilna sposobnost združbe je skupni imenovalec in posredni cilj vseh nalog finančne funkcije, ki so naštete v prejšnjem poglavju.

Temeljna odgovornost finančne funkcije v pogledu plačilne sposobnosti združbe, s tem pa tudi odličnosti njenega delovanja, se kaže zlasti na naslednjih področjih:

  • analiza gibanja finančnega položaja (plačilne sposobnosti) v preteklosti,
  • uvedba in izvedba procesa finančnega načrtovanja,
  • ocenitev in analiza finančnega načrtovanja, zlasti z vidika kapitalske ustreznosti ter predložitev in izvedba ustreznih ukrepov,
  • finančno ovrednotenje vseh poslovnih odločitev združbe.

Odličnost finančnega poslovanja pri upravljanju s finančnimi viri

Temeljne dejavnike odličnosti finančnega poslovanja lahko opredelimo na naslednji način:

1. Usklajenost finančne strategije s strategijo podjetja (finančna konkurenčnost), ki obsega zlasti naslednja področja:

  • usklajenost finančne in nabavne funkcije,
  • usklajenost finančne in proizvodne funkcije,
  • usklajenost finančne in prodajne funkcije,
  • usklajenost nabavne in proizvodne funkcije s finančnega vidika,
  • usklajenost proizvodne in prodajne funkcije s finančnega vidika,
  • preglednost finančne strategije in njena podpora strategiji podjetja.

Vidimo, da gre za oceno, v kakšni meri finančna strategija podpira strategijo podjetja kot celote.

2. Strategija poslovodstva v pogledu rasti vrednosti enote navadnega lastniškega kapitala (delnice ali deleža), ki obsega zlasti naslednja področja:

  • vrednost delnice kot temeljni cilj podjetja,
  • ekonomski dobiček kot temeljno sodilo poslovnih odločitev,
  • kakovost računovodskega informacijskega sistema v zvezi z vrednostjo delnice,
  • uporaba ustreznih modelov za odločanje in spremljanje poslovanja v pogledu vrednosti delnice,
  • preglednost in usklajenost politike dividend,
  • politika podjetja v zvezi s kotacijo na borzi,
  • izvajanje politike podjetja v zvezi z gibanjem borzne vrednosti delnice.

3. Strategija poslovodstva v pogledu obvladovanja in doseganja finančnih ciljev na vseh področjih poslovanja, ki obsega zlasti naslednja področja:

  • preglednost in spremljanje uspešnosti posameznih poslovnih funkcij s finančnega vidika,
  • preglednost in spremljanje posameznih mest odgovornosti s finančnega vidika,
  • razvitost kratkoročnega finančnega načrtovanja podjetja,
  • razvitost dolgoročnega finančnega načrtovanja podjetja,
  • uveljavljenost in uporaba finančnih sodil pri odločanju v poslovanju.

4. Obseg podpore financ rasti poslovanja podjetja, ki obsega zlasti naslednja področja:

  • politika financiranja posameznih programov,
  • politika financiranja kupcev posameznih skupin izdelkov ali posameznih vrst kupcev,
  • politika finančnih razmerij do dobaviteljev,
  • vrste finančnih storitev v podporo prodaji.

5. Uporaba finančnih orodij za doseganje večje učinkovitosti finančne funkcije, ki obsega zlasti naslednja področja:

  • podpora informacijske tehnologije notranjim kontrolam,
  • podpora informacijske tehnologije obvladovanju poslovnih tveganj,
  • orodja informacijske tehnologije, ki so na razpolago finančni funkciji,
  • druga orodja, ki jih uporablja finančna funkcija,
  • politika rasti zaposlovanja v financah glede na rast podjetja.


6. Izobraževanje ključnih kadrov v pogledu učinkovitejšega doseganja finančnih ciljev, kjer je pomembno opredeliti zlasti:

  • politiko izobraževanja nefinančnih kadrov na področju financ,
  • področja financ, ki so predmet izobraževanja,
  • vrste izobraževanja na področju financ,
  • nefinančne kadre, ki se izobražujejo.

7. Obvladovanje in uporaba informacij iz finančnega okolja združbe, ki obsega zlasti naslednja področja:

  • temeljne informacije iz okolja, ki jih združba zbira za potrebe financiranja,
  • način standardiziranja zbiranja informacij,
  • temeljne informacije, ki jih združba daje okolju, in kakšna je politika informiranja javnosti,
  • kakšna je politika do finančnih institucij v okolju.

8. Obvladovanje tveganja in uporaba finančnih instrumentov, ki obsega zlasti naslednja področja:

  • dovolj razumljiva in uporabna politika na področju obvladovanja tveganj (motivi in cilji),
  • seznanjenost s to politiko vseh, ki jo morajo upoštevati,
  • ločenost evidence in nadzora poslovanja od dejavnosti, ki nosijo tveganja in učinkovitost notranjih kontrol,
  • zmanjševanje tveganj s pravnega vidika,
  • opredelitev omejitev pri prevzemu tveganj po posameznih nosilcih oziroma poslih,
  • ugotavljanje (merjenje) tveganj, ki mu je združba izpostavljena,
  • proces pregledovanja (revizije) in poročanja v pogledu obvladovanja tveganja,
  • strateški načrt obvladovanja tveganja,
  • uporaba finančnih instrumentov za obvladovanje tveganja.

9. Organiziranost finančne funkcije, ki obsega zlasti naslednja področja:

  • opredelitev nalog finančne funkcije v ter njihova struktura in obseg,
  • opravljanje nalog finančne funkcije zunaj finančne službe in opredelitev ustreznih pristojnosti in odgovornosti,
  • sistem kratkoročnega in dolgoročnega finančnega načrtovanja,
  • učinkovitost in uspešnost finančne funkcije,
  • stopnja razvitosti finančne funkcije,
  • normativna urejenost na področju finančne funkcije v združbi,
  • pristojnosti in odgovornosti finančne službe.

Sklep

Na osnovi prikazanega lahko zaključimo vsaj naslednje:

  • področja spremljanja in ocenjevanja odličnosti v finančnem poslovanju so številna in zahtevna;
  • raztezajo se čez vse poslovne funkcije;
  • vsi ključni nosilci poslovanja so obenem tudi odgovorni nosilci odličnosti v poslovnih financah;
  • uprava združbe (skupaj z vodjem finančne funkcije) je odgovorna tudi za ohranjanje in rast odličnosti v finančnem poslovanju;
  • skrbnost v finančnem poslovanju je eden od temeljnih pogojev za trajnostni razvoj in ohranjanje družbene odgovornosti združbe.

Nekatere predvidene spremembe zakona o davčnem postopku bodo olajšale poslovanje davčnih zavezancev

Vlada RS je 28. avgusta 2015 na svoji 50. redni seji potrdila besedilo novele Zakona o davčnem postopku. Spremembe zakona naj bi predstavljale prvi pomembni korak v pripravi ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja in administrativne ureditve. Glavni cilj je poenostavitev postopkov pobiranja davkov oziroma zmanjšanje administrativnega bremena zavezancem za davek in večja preglednost davčnega postopka. S tem se povečuje tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predlog zasleduje preprost in pregleden način pobiranja davkov. Toda, ali je temu res tako?

Kaj je dobro poslovno okolje?


Dobro poslovno okolje je okolje, v katerem lahko posluješ v miru in se ne treseš ob sestavljanju vsakega dokumenta. Dobro poslovno okolje je okolje, ki ima državne uradnike, ki podjetnike ne lovijo na pike in vejice, ki ne pridejo k njim z navedbo, da nekaj morajo najti in ki podjetnike ne obravnavajo kot nepridiprave in posameznike, ki zaslužijo več kot oni in jih je zaradi tega potrebno privijati.

To je okolje, v katerem ti državni uradniki zelo hitro izdajo akte, ki jih potrebuješ, je okolje, kjer se ti državni uradniki hitro oglašajo na tvoja sporočila, okolje, v katerem so umaknjene ovire in okolje, v katerem se zakoni tolmačijo v korist podjetnikov.

Zato za dobro oziroma izboljšano poslovno okolje ni dovolj spremeniti le del zakona, temveč je potrebno storiti veliko več. Potrebno je spremeniti miselnost mnogih struktur.

Slovenska politika in slovenska državna administracija sta leta zanemarjali poslovno okolje in sta se raje ukvarjali s svojim preživetjem. Težko je pričakovati, da bodo tisti, ki skoraj nikoli niso poslovali v zasebnem sektorju, lahko spremenili slovensko poslovno okolje, ki je do te mere neugodno, da se mnogi vlagatelji izogibajo Slovenije.

Vpliv na umik nekaterih tujih vlagateljev iz Slovenije, tudi nekaterih slovenskih poslovnežev, imajo tudi mediji, ki v želji po zvišanju svoje prodaje iščejo senzacije. Iz muhe delajo slona in očrnijo vsakogar, ki jim ni pogodu. Ni pomembno, ali ta stori kaj dobrega, pomembno je, kaj bi lahko storil slabega in to čeprav o tem sploh ne razmišlja.

Dokler bo tako in dokler se bomo slovenski podjetniki spogledovali s tujino, ne bomo mogli govoriti o dobrem poslovnem okolju v Sloveniji.

Cilj sprememb

Vse navedbe v nadaljevanju so povzete iz predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku, EVA: 2015-1611-00202, ki je bil objavljen na spletni strani ministrstva za finance.

Glavni cilj sprememb zakona je poenostavitev postopkov pobiranja davkov oziroma zmanjšanje administrativnega bremena zavezancem za davek in večja preglednost davčnega postopka. S tem se povečuje tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predlog zasleduje preprost in pregleden način pobiranja davkov.

Poglavitne rešitve sprememb ZDavP-2 se lahko strnejo v naslednje vsebinske sklope:

  1. odprava administrativnih ovir za davčne zavezance,
  2. določitev dodatnih možnosti, ki davčnemu zavezancu omogočajo lažje plačilo davčnega dolga,
  3. davčna izvršba,
  4. uvedba novega instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma,
  5. prenos direktive in enotnega standarda poročanja
  6. in drugo.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: revija Denar - mag. Ivan Simič

1.0 POROČANJE PODATKOV POTREBNIH ZA OBLIKOVANJE PRIJAVE O OSNOVAH IN SPREMEMB TEH PODATKOV ZA OSEBE V DELOVNEM RAZMERJU

Na podlagi 32. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) je s Pravilnikom o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu - Pravilnik določeno, da se za izplačila dohodkov iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na obdobja od 1. 1. 2016 dalje na obračunih davčnega odtegljaja poročajo tudi podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov. Podatki se sporočajo ob vsakem izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, od katerega so obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, hkrati s poročanjem o dohodku oziroma obračunu prispevkov v obračunu davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: REK-1 obrazec).

Dajalci podatkov so delodajalci, ki so plačniki davka in imajo v skladu z določbami 32. člena ZMEPIZ-1 dolžnost posredovanja podatkov potrebnih za oblikovanje prijave podatkov o osnovah, ter sprememb teh podatkov (v nadaljevanju: delodajalci). Podatki se sporočajo za prejemnike dohodkov, ki so v zavarovanje vključeni kot delavci v delovnem razmerju (v nadaljevanju: delavci).

V 107. členu ZMEPIZ-1 je določeno prehodno obdobje za vlaganje prijav o osnovah za delavce, in sicer do 31. 12. 2016. V prehodnem obdobju so delodajalci še vedno zavezanci za vlaganje prijav o osnovah, hkrati pa morajo tudi na predloženih REK-1 obrazcih za dohodke, ki se nanašajo na obdobje po 1. 1. 2016 sporočati podatke, potrebne za oblikovanje pokojninske osnove. Navedeno pomeni, da se na predloženih REK-1 obrazcih za dohodke iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na obdobje pred 1. 1. 2016 (ne glede na datum izplačila!) podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov NE izpolnjujejo. Za te podatke so dajalci podatkov še vedno delodajalci.

Za obdobja po 1. 1. 2017 pa preneha status delodajalcev kot zavezancev za prijavo podatkov o osnovah. Uvaja se nov način pridobivanja teh podatkov, in sicer tako, da se podatki, potrebni za oblikovanje pokojninske osnove, sporočijo na REK-1 obrazcih, ki se posredujejo na FURS, ta pa jih posreduje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki na podlagi teh podatkov oblikuje prijavo podatkov o osnovah. Podatki se posredujejo v skladu s Pravilnikom o posredovanju podatkov Finančne uprave Republike Slovenije in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in uporabi teh podatkov.

Ne glede na prvi odstavek 107. člena ZMEPIZ-1 pa so delodajalci oziroma stečajni ali likvidacijski upravitelji tudi po 30. aprilu 2017 dolžni posredovati podatke oziroma spremembe podatkov, ki se nanašajo na obdobja do 31. decembra 2016, če jih niso posredovali oziroma niso bili posredovani v rokih po tem zakonu.

1.1 Splošna navodila za izpolnjevanje rubrik M01 - M10

Podatki posamezne rubrike se poročajo ločeno zgolj za to rubriko (primer: podatki rubrike M01 ne vključujejo podatkov o nadurah M03, dopolnilnem delu M04, neplačani odsotnosti M07…).

Ure: podatek se vedno vpisuje v celem številu, tudi če delodajalec sporoča podatke o normiranih urah in ne dejanskih urah.

Znesek: podatek se vpiše v eurih z dvema decimalnima mestoma, brez zaokroževanja.

Polji obdobje od, do se obvezno izpolnita v primerih, ko je v posamezni rubriki (M01, M02, M04, M06, M07, M09 in M10) izpolnjeno vsaj eno polje v vrstici znotraj rubrike.
Podatek o obdobju se mora ujemati z obdobjem, za katerega se predlaga REK-1 obrazec (polje 011) in obdobjem vključenosti v zavarovanje posameznega delavca.

Če je izpolnjenih več rubrik M je podatek v poljih obdobje praviloma v vseh rubrikah enak. Podatek o obdobju v rubrikah M04, M09 in M10 je lahko različen od obdobja v rubriki M01 ali M02, pri čemer pa mora biti podatek znotraj obdobja, za katerega se predlaga REK-1 obrazec in znotraj obdobja prikazanega v M01 ali M02.

Če se v poročanem obdobju spremeni zavarovanje (prijava ali odjava v zavarovanje, M1/ M2 obrazci), se podatke poroča ločeno v 2 ali več vrsticah, pri tem pa se obdobja znotraj ene rubrike ne smejo prekrivati. Pri oddaji podatkov v sistemu eDavki je omogočeno dodajanje vrstic tako, da se za vsako obdobje vključenosti v zavarovanje ločeno (za obdobje pred in po spremembi zavarovanja) vpišejo vsi podatki rubrik M01, M02, M04, M06, M07, M09 in M10. 

2.0 PLAČA IN NADOMESTILA PLAČE

V rubriko M01 se vpišejo podatki o število ur, obdobju, znesku plače in nadomestila plače, razen nadomestil plač po tretji alineji prvega odstavka 32. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, ki se vpisujejo v polje M02.

Ure: vpiše se seštevek ur rednega dela in ur, za katere je bilo izplačano nadomestilo plače po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o urejanju trga dela v skladu z določbo prve alineje prvega odstavka 32. člena ZPIZ-2 (npr.: nadomestilo plače zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni, zaradi darovanja krvi, prav tako nadomestila plače za čakanje na domu, v skladu z določbo 138. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in nadomestila za delojemalce, ki imajo po 97. členu ZDR-1 pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve). Če delavec prejema navedena nadomestila, se v polje ure vpiše njegov mesečni sklad ur, kot če bi delal.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: pojasnilo FURS

Splošna načela

Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se finančna ali nefinančna obveznost ali lasten kapitalski instrument podjetja (npr. deleži v lastniškem kapitalu, izdani kot nadomestilo v poslovni združitvi) prenese na udeleženca na trgu na datum merjenja. Pri prenosu obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja se predpostavlja naslednje:

a) obveznost bi ostala neporavnana, pri čemer bi moral udeleženec na trgu, ki je prevzemnik, obveznost izpolniti. Obveznost se ne bi poravnala z nasprotno stranko ali drugače izbrisala na datum merjenja;

b) lasten kapitalski instrument podjetja bi ostal neporavnan, pri čemer bi udeleženec na trgu, ki je prevzemnik, prevzel pravice in obveznosti, povezane z instrumentom. Instrument se ne bi preklical ali drugače izbrisal na datum merjenja.

Čeprav ne obstaja opazovani trg, da bi se zagotovile informacije o cenah v zvezi s prenosom obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja (npr. ker prenos takšnih postavk preprečujejo pogodbene ali druge pravne omejitve), lahko za takšne postavke obstaja opazovani trg, če so postavke v lasti drugih strank kot sredstva (npr. obveznice delniških družb ali nakupna opcija za delnice podjetja).

Vsekakor mora podjetje čim bolj spodbuditi uporabo ustreznih opazovanih vložkov in čim bolj omejiti uporabo neopazovanih vložkov, da se doseže cilj merjenja poštene vrednosti, tj. oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prenos obveznosti ali kapitalskega instrumenta med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji.

Obveznosti in kapitalski instrumenti, ki so v lasti drugih strank kot sredstva

Kadar ni na voljo kotirane cene za prenos enake ali podobne obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, pri čemer ima druga stranka v lasti enako postavko kot sredstvo, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost obveznosti ali kapitalskega instrumenta z vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti enako postavko kot sredstvo na datum merjenja.

V takih primerih mora podjetje izmeriti pošteno vrednost obveznosti ali kapitalskega instrumenta:

a) z uporabo kotirane cene na delujočem trgu za enako postavko, ki jo ima v lasti druga stranka kot sredstvo, če je ta cena na voljo;

b) če ta cena ni na voljo, se izmeri z uporabo drugih opazovanih vložkov, kot je kotirana cena na nedelujočem trgu za enako postavko, ki jo ima v lasti druga stranka kot sredstvo;

c) če opazovane cene iz točk (a) in (b) niso na voljo, se izmeri z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti, kot sta:

i) na donosu zasnovan način (npr. tehnika sedanje vrednosti, pri kateri se upoštevajo prihodnji denarni tokovi, ki bi jih udeleženec na trgu pričakoval od lastništva obveznosti ali kapitalskega instrumenta kot sredstva;

  1. Z na donosu zasnovanim načinom se prihodnji zneski (npr. denarni tokovi ali prihodki in odhodki) pretvorijo v en trenutni (tj. diskontirani) znesek. Pri uporabi na donosu zasnovanega načina merjenje poštene vrednosti izraža trenutna tržna pričakovanja glede teh prihodnjih zneskov.
  2. Te tehnike ocenjevanja vrednosti na primer vključujejo: (a) tehnike sedanje vrednosti (glej B12.–B30. člen); (b) modeli določanja cen opcij, kot je formula Black-Scholes-Merton ali binomski model (tj. mrežni model), ki vključujejo tehnike sedanje vrednosti ter izražajo časovno vrednost in notranjo vrednost opcije, ter (c) metoda presežnih dobičkov, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti nekaterih neopredmetenih sredstev.

ii) tržni način (npr. uporaba kotiranih cen za podobne obveznosti ali kapitalske instrumente, ki jih imajo v lasti druge stranke kot sredstva; pri tem je treba upoštevati:

  • Pri tržnem načinu se uporabljajo cene in druge ustrezne informacije, ki izhajajo iz tržnih transakcij, ki vključujejo enaka ali primerljiva (tj. podobna) sredstva, obveznosti ali skupino sredstev in obveznosti, kot je poslovni subjekt.
  • Pri tehnikah ocenjevanja vrednosti, skladnih s tržnim načinom, se na primer pogosto uporabljajo tržni večkratniki, dobljeni iz sklopa primerljivih podatkov. Večkratniki so lahko v razponih z različnim večkratnikom za vsak primerljiv podatek. Pri izbiri ustreznega večkratnika znotraj razpona je treba izvesti presojo, pri kateri se upoštevajo kakovostni in kvantitativni dejavniki, značilni za merjenje.
  • Tehnike ocenjevanja vrednosti, skladne s tržnim načinom, vključujejo matrično določanje cen. Matrično določanje cen je matematična tehnika, ki se zlasti uporablja za ocenjevanje vrednosti nekaterih vrst finančnih instrumentov, kot so dolžniški vrednostni papirji, pri čemer se ne zanaša izključno na kotirane cene za posamezne vrednostne papirje, ampak prednostno na razmerje med vrednostnimi papirji in drugimi normno kotiranimi vrednostnimi papirji.

Podjetje mora prilagoditi kotirano ceno obveznosti ali lastnega kapitalskega instrumenta podjetja, ki ga ima v lasti druga stranka kot sredstvo le, če obstajajo dejavniki, značilni za sredstvo, ki se ne uporabljajo za merjenje poštene vrednosti obveznosti ali kapitalskega instrumenta. Podjetje mora zagotoviti, da cena sredstva ne izraža učinka omejitve, ki preprečuje prodajo tega sredstva. 
Med nekatere dejavnike, ki lahko pomenijo, da bi bilo treba prilagoditi kotirano ceno sredstva, spadajo:

a) kotirana cena za sredstvo se nanaša na podobno (vendar ne enako) obveznost ali kapitalski instrument, ki ga ima v lasti druga stranka kot sredstvo. Na primer, obveznost ali kapitalski instrument ima lahko posebno značilnost (npr. kreditno kakovost izdajatelja), ki se razlikuje od značilnosti, izražene v pošteni vrednosti podobne obveznosti ali kapitalskega instrumenta v lasti kot sredstva;

b) obračunska enota za sredstvo ni enaka kot obračunska enota za obveznost ali kapitalski instrument. Na primer, v zvezi z obveznostmi nekatere cene za sredstvo izražajo sestavljeno ceno za sveženj, ki ga sestavljajo zapadli zneski izdajatelja in povečanje kredita tretje osebe. Če obračunska enota za obveznost ne velja za sestavljeni sveženj, je cilj izmeriti pošteno vrednost obveznosti izdajatelja in ne pošteno vrednost sestavljenega svežnja. Zato bi moralo podjetje v takih primerih prilagoditi opazovano ceno za sredstvo, da bi se izključil učinek povečanja kredita tretje osebe.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: portal Tax-Fin-Lex - dr. Branko Mayr

1. UVOD

V Republiki Sloveniji je zasebnost ustavnopravna pravica vsakega posameznika, zato je nadzorovanje zaposlenih protiustavno. Hkrati to pravico ščiti vrsta zakonov, med katerimi so najpomembnejši Zakon o varstvu osebnih podatkov in sprejete ter v pravni red implementirane evropske Direktive. Skladno z zakonodajo je nadzorovanje zaposlenih dopustno samo, v kolikor delodajalec zaposlene pisno obvesti o nadzoru in pridobi njihovo pisno privolitev. Kljub obvestilu in pisni privolitvi kontinuiran nadzor brez posebnega razloga ni dovoljen. V Sloveniji je zakonsko prepovedano nadzorovati zaposlene na kakršen koli način, ne da bi bili ti o tem obveščeni (Drozg, 2015).

2. ZASEBNOST NA DELOVNEM MESTU

Pri vprašanju zasebnosti na delovnem mestu prihaja do kolizije dveh pravic, in sicer lastninske pravice delodajalca in delavčeve pravice do zasebnosti. Delavcu so v uporabo dana sredstva in informacije delodajalca, v zameno pa delavec nudi svoje znanje in osebne podatke, potrebne za izvajanje delovnega procesa. Tako delodajalec razpolaga z osebnimi podatki delavca, delavec pa razpolaga s poslovnimi skrivnostmi delodajalca. Delovnopravna zakonodaja narekuje delavcu, da opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Tako so delodajalci upravičeni do nadzora nad delavci, vendar morajo biti delavci vnaprej seznanjeni s pravili. Nadzor je torej popolnoma legalna in legitimna pravica delodajalca (Havliček, 2012).

3. NADZOR ZAPOSLENIH

Obstajajo razlogi za in proti nadzoru zaposlenih. Najpomembnejša prednost je varnost podatkov, ki so nujni za uspeh podjetja. Nadziranje računalnikov je možno s številnimi programskimi opremami za nadzor računalniških omrežij. Z njimi se lahko nadzirajo dejavnosti in produktivnost zaposlenih. Programske opreme zagotavljajo varnost, blokirajo določene spletne strani, obveščajo administratorje o potencialnih nevarnostih in nadzirajo uporabo računalnikov in interneta. Nadziranje službenih računalnikov lahko zavaruje podatke na njih in zagotovi, da zaposleni uporabljajo računalnike za delovne namene. Programska oprema je zelo uporabna in se lahko še dodatno prilagodi za potrebe podjetja. To nudi vredno orodje za zagotavljanje varnosti in integritete poslovnih podatkov. Čeprav je nadziranje računalnikov na delovnem mestu postalo že skoraj nujno, zaposleni pogosto ne razumejo razlogov za to in se počutijo izkoriščane.

Oblike nadzora nad zaposlenimi so:
- osebnostno in psihološko testiranje, raziskovanje osebnostnih lastnosti, religioznih in drugih prepričanj;
- nadzor nad prihodom in odhodom z delovnega mesta (evidenčne kartice, biometrija ipd.);
- splošni video nadzor nad delom in gibanje delavca;
- nadzor nad telefonskimi klici in drugi akustični nadzor (npr. spremljanje sestankov);
- nadzor nad uporabo interneta;
- nadzor nad e-pošto;
- nadzor nad uporabo vhodno-izhodnih naprav (tipkovnica, tiskalnik, miška, zaslon ipd.);
- nadzor nad lokacijo oziroma gibanjem delavca znotraj službenih prostorov;
- nadzor nad gibanjem delavca pri uporabi službenih vozil (npr. GPS);
- nadzor nad delavčevo prehrano in morebitnimi odvisnostmi (npr. testiranje glede uživanja drog);
- nadzor nad oblačenjem, obnašanjem in druženjem delavcev.

4. ELEKTRONSKI NADZOR 

Elektronski nadzor nad delom zaposlenih je ena najbolj spornih tem v pravu zasebnosti in v informacijskem pravu nasploh. Delodajalci imajo po eni strani zakonito pravico, da nadzirajo delo zaposlenih (npr. po določbah Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o javnih uslužbencih), po drugi strani pa zakonodaja močno ščiti zasebnost posameznikov, tudi na delovnem mestu (npr. Zakon o varstvu osebnih podatkov). Pravica do varstva zasebnosti in osebne integritete izhaja tudi iz ustave. Delodajalci lahko po Zakonu o delovnih razmerjih zbirajo, obdelujejo in uporabljajo osebne podatke delavcev samo, če je to določeno z zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Ker je meja med zasebnim in delodajalčevim na delovnem mestu zelo tanka, je v splošnem nejasno, kaj delodajalec v zvezi z elektronskim nadzorom zaposlenih sme in kaj ne sme početi. 

Zaposleni morajo biti vnaprej seznanjeni s pravili delodajalca glede uporabe telefona, elektronske pošte in interneta ter s tem, kdaj in v kakšnih primerih lahko nadzira komunikacijo zaposlenih. 

Delodajalec si kljub vsemu ne more privoščiti pretiranega omejevanja pravice do zasebnosti in pravice do komunikacije z zunanjim svetom. Velja tudi, da se mora zaposleni z nadzorom strinjati oziroma mora biti nadzor objektivno opravičljiv in sorazmeren. Ker je zaposleni v podrejenem položaju nasproti delodajalcu, mora biti strinjanje prostovoljno in brez prisile.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: revija Poslovodno računovodstvo - mag. Mateja Gorenc

DZ je sprejel novelo zakona o davčnem postopku, s katero se za zavezance poenostavljajo postopki pobiranja davkov, davčnemu organu pa daje večjo učinkovitost. Vlada jo je pripravila v okviru ukrepov za odpravo administrativnih ovir in večjo učinkovitost pri pobiranju javnih dajatev. Sprejete spremembe Zakona o davčnem postopku se nanašajo na več področij: odpravo administrativnih ovir za davčne zavezance, olajšanje plačila davčnega dolga, pospešitev postopkov davčne izvršbe, uvedbo novega instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma ter prenos evropske ureditve v slovensko zakonodajo.

Zavezanci bodo administrativno razbremenjeni s tem, ko bo smel tudi samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, uporabljati le en transakcijski račun. "S tem se jim bodo zmanjšali stroški vodenja ločenega plačilnega računa," je v DZ povedala Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva.

Po novem bo lahko davčni organ vse neplačane obveznosti pobotal s preveč plačanimi prispevki, davki in drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi. S tem se bodo davčnemu zavezancu znižali ali odpravili stroški izvršbe in provizije. Novela zakona daje davčnemu zavezancu dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Če je zavezanec vključen v postopek preventivnega finančnega prestrukturiranja, bo lahko davke odplačal v največ 60 mesečnih obrokih in ne več le v 24.

Za velike gospodarske družbe, ki poslujejo v mednarodnem okolju, pa bo po besedah Vraničarjeve dobrodošel institut vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, ki pomeni pomembno poenostavitev predvsem na področju ugotavljanja transfernih cen, po katerih si zaračunavajo določene storitve oz. dobavo blaga. Po novem bodo te družbe finančni upravi vnaprej razkrile okoliščine posameznih poslov.

Med ukrepe za odpravo administrativnih ovir sodijo še spremembe pri napovedi dohodkov zaposlenih pri fizičnih osebah, kot so denimo gospodinjske pomočnice, možnost pobota zavezančevega davčnega dolga s preveč plačanimi prispevki ali davki ter določitev enotnejših rokov pri vlaganju napovedi dohodkov iz zaposlitve. Za zavezance za dohodnino je pomembna novost ta, da bodo po novem vsi prejeli informativni izračun dohodnine. Zdaj jih namreč finančna uprava ne pošilja vsem, npr. upokojencem, ki prejemajo le pokojnino, ali tistim z zelo nizkimi dohodki.

Z novelo zakona naj bi se izboljšala tudi učinkovitost davčne izvršbe. Zato bodo pri davčni izvršbi na premičnine uveljavljene takšne spremembe, da bodo preprečile zlorabe dražiteljev in ponudnikov zarubljenih premičnin, ki se v praksi pogosto poslužujejo načinov, s katerimi lahko za zelo nizke zneske kupijo zarubljene premičnine. Banke bodo dolžne davčnemu organu posredovati podatke o dolžnikovem depozitu, ta pa se bo odločil, ali bo nadaljeval davčno izvršbo na druga, za davčnega zavezanca manj ugodna in praviloma dražja sredstva izvršbe (premičnine, denarne terjatve, nepremičnine, vrednostne papirje), če vezana sredstva ne zadoščajo za poplačilo davka oz. bi davčna izvršba po sprostitvi teh sredstev že zastarala. Hkrati je vlada zakon o davčnem postopku uskladila s prenovljenim zakonom o izvršbi in zavarovanju, ki je iz izvršbe izvzel nekatere socialne prejemke. Izvršba sicer ne bo začeta, če dolg na posameznega zavezanca ne dosega 25 evrov.

Kljub nasprotovanju opozicije v noveli zakona ostaja določba, po kateri bo mogoče v primeru neuspešne izvršbe neplačane davke nosilca kmetije izterjati tudi od članov kmečkega gospodinjstva. V SDS so predlagali dopolnilo, da bi se jo začelo uporabljati šele po pridobitvi soglasja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki pa ga ni podprlo zadostno število navzočih na seji.

Vir: STA

Ministrstvo za okolje in prostor je v javno razpravo dalo osnutke treh zakonov s področja urejanja prostora in graditve objektov - zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona in zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Sprva so bile predvidene spremembe že obstoječih zakonov, vendar so se zaradi obsega sprememb odločili za nove. Slovenija je prvo krovno ureditev področja urejanja prostora in graditve objektov dobila v začetku leta 2003, z zakonoma o urejanju prostora in o graditvi objektov, vendar je kmalu prišlo do drobljenja te ureditve, zaradi česar se je pokazala potreba po celostni prenovi zakonodajnega področja.

Ministrstvo ugotavlja, da je bila regulacija prostora doslej pogosto preveč podrobna, kar je povzročalo težave. Rešitve v osnutku zakona o urejanju prostora predstavljajo nadgradnjo obstoječega sistema, saj bi bilo po mnenju ministrstva "skrajno neprimerno menjati ta okvir v času, ko je polovica občin že prešla na zadnjo generacijo prostorskih aktov, občinskih prostorskih načrtov".

Rešitve gredo zato v smeri povečanja prožnosti prostorskega načrtovanja, nekaterih novih postopkovnih mehanizmov in vzpostavitve manjkajočih vsebin prostorskih aktov. Slednje se tiče predvsem opredelitve območij naselij kot ključnega načrtovalskega koraka za njihov nadaljnji razvoj. Postopek priprave državnega prostorskega načrta je v osnutku znova umeščen v isti zakon kot prostorsko načrtovanje na lokalni ravni. Med predlaganimi novostmi je tudi prostorski svet vlade, ki bo odločal v primerih, ko pri pripravi občinskega in državnega načrta pride do neusklajenosti med deležniki in zamud v postopkih.

Temeljni cilj gradbenega zakona je zmanjševanje tveganja za investitorje, zato so v osnutek zakona vgrajeni inštrumenti, ki mu zagotavljajo možnost faznega zavarovanja investicijskega procesa. Prav tako omogoča pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi bistveno manj obsežne dokumentacije, kot je to predvideno v veljavni zakonodaji. Zato je predlagano, da se presoja, ki se opravi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, omeji izključno na dokazovanje ustreznosti umestitve nameravanega posega v prostor glede na določbe prostorskih aktov in predpisov.

Dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev, izdelava podrobnih načrtov in drugih elaboratov, ki se nanašajo na fazo izvedbe, pa ne bodo več del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, temveč bodo potrebni ob prijavi začetka gradnje.

Med vidnejšimi novostmi v osnutku zakona je tudi združitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, ki stremi k racionalizaciji postopkov, saj bi se po novem vodil samo en postopek dovoljevanja. Osnutek zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih pa gradi na temelju obstoječega sistema pogojev in postopkov za pridobitev licenc in pooblastil in ga nadgrajuje, pri čemer je v primerjavi z veljavnim zakonom o graditvi objektov že zaradi ločitve v poseben zakon koncept bolj jasen, so zapisali na ministrstvu.

Predlagana je regulacija dejavnosti, osnutek zakona pri vseh reguliranih poklicih (pooblaščeni arhitekt, krajinski arhitekt, prostorski načrtovalec geodet in inženir) kot ustrezno izobrazbo predvideva magistrski nivo izobrazbe. Ministrstvo želi še pred nadaljevanjem postopka pridobiti odziv širše in strokovne javnosti na pripravljena gradiva, pripombe in predloge pa zbira do 20. januarja 2016.

Vir: STA

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:

Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu NOVEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • Zakon ureja vprašanja volilne kampanje za volitve poslank in poslancev Državnega zbora, poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, predsednice oziroma predsednika republike, članic in članov v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti in vprašanja, ki se nanašajo na referendumsko kampanjo.
  • Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 5 sprememb in dopolnitev.
  • Državni zbor je do danes ni pripravil uradnega prečiščenega besedila zakona.
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 41-2221/2007, stran 5633. Veljati je začel 26.5.2007.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 18.11.2015 - 24.11.2015 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 3 novosti 8 novosti 5 novosti 13 novosti 1 novost

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 18.11.2015 - 24.11.2015 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 11 novosti 12 novosti 1 novost 10 novosti 24 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 3 novosti 1 novost 4 novosti 5 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 5 novosti 1 novost 16 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4 novosti 2 novosti 2 novosti 26 novosti 12 novosti
5. JAVNE FINANCE 18 novosti 2 novosti 9 novosti 5 novosti 18 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6 novosti 47 novosti 1 novost 3 novosti 32 novosti 6 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10 novosti 9 novosti 7 novosti 26 novosti 3 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 2 novosti 1 novost 2 novosti 15 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 2 novosti 3 novosti 3 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 3 novosti 2 novosti 7 novosti
11. OBČINE 48 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.