Danes v rubriki Pogovor gostimo predsednico uprave družbe Polzela, gospo Karmen Dvorjak, ki je v Polzelo prišla kot krizna managerka: »Zelo težko je postaviti strategijo od začetka. Glejte, vedno sem nosila Polzela nogavice, sem se pa vedno čudila, da me nekaj tišči, da je prekratko, da je preozko. To mi je bil nek izziv: mi moramo nekaj narediti, to je del razvojnih ciljev. Najbolj pomembno pa se mi zdi, da ko hodiš po tovarni tudi opaziš tiste napise, ki jih je postavila prejšnja uprava in na katerih je zapisano, kaj je vizija Polzele. Da je vodilni proizvajalec nogavic v svetovnem merilu. Biti danes vodilni proizvajalec je dejstvo, ki mora biti izpolnjeno.« Vabljeni k branju!
V prejšnji številki TFL Glasnika smo napisali nekaj o spremembah dohodninske zakonodaje in obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov ter davku na vodna plovila. Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) pa posega tudi v drugo zakonodajo s področja obračunavanja in plačevanja davkov. Kot smo napovedali pred tednom dni, bomo današnjo število TFL Glasnika namenili obravnavi ostalih sprememb davčne zakonodaje.
TFL Glasnik:
V najtežjem trenutku ste se odločili in postali predsednica uprave družbe Polzela. Ste krizna managerka, zakaj?
Karmen Dvorjak:
O tem, kdo je danes krizni manager, bi se res dalo razpravljati. Predvsem imam veliko izkušenj s tega področja, vedno sem se nekako znašla v podjetjih, ki so imela probleme in ko se je bilo treba zelo znajti, da si preživel v teh težkih časih. Med drugim sem delala v železarnah, v steklarni Rogaška, vse v duhu tega kriznega managementa. Sicer sem bila takrat malo mlajša in sem se predvsem učila. Nekoč mi je eden izmed direktorjev dejal, da moraš pet let vlagati v to, da nekaj znaš, da se nekaj naučiš od tistih, ki hodijo pred teboj. Ni pomembno, da si nagrajen z denarjem, pomembno je, da si nagrajen z znanjem.
Meni je to bilo nekako položeno v zibelko, saj sta mi že moja starša govorila: samo znanja ti nihče ne more vzeti. Tega sem se zelo držala in moram reči, da pri sebi nisem trpela strokovnih napak. Tudi celo noč sem lahko študirala, da sem le prišla do rezultata.
TFL Glasnik:
In zdaj ste predsednica uprave tekstilne tovarne nogavic Polzela.
Karmen Dvorjak:
Živim tu v bližini in to je bila prednost, ljudje v nadzornem svetu so bolj malo vedeli o mojih izkušnjah, bolj sem jih prepričala na razgovoru, saj nisem bila edina, ki sem kandidirala za to mesto. Predvsem so se odločili zame, ker se jim zdi, da je moč marsikaj doseči, ne da bi samo gledali na tiste velike in bajne zaslužke, temveč da z zmernimi zaslužki dokažemo, da je mogoče tudi v slovenskem prostoru ohraniti tekstilno industrijo. Vendar, to opažam tudi med kolegi, imajo vsi mačehovski odnos do slovenskih blagovnih znamk; sama pa lahko povem, da ima Polzela kot blagovna znamka tradicijo. Ne samo, da je slovenska in da obstaja že 85 let, temveč je tudi v osnovi zelo kakovostna. Morda se vodstvo v preteklosti ni znalo obrniti tako kot je narekoval trg.
TFL Glasnik:
Torej, krizni management: ob 12 milijonih prihodkov v letu 2011 ste imeli 1,2 milijona izgube, med 400 zaposlenimi pa načrtujete, da jih boste odpustili četrtino. Odpravljate pač stare napake, zanima pa me, kaj je vaš cilj? Kako naj izgleda Polzela, da boste vi zadovoljni?
Karmen Dvorjak:
Poglejva najprej preteklost, ki nam je zelo blizu. Polzela je leta 2011 imela bistveno večjo izgubo, 1,2 milijona je bila, ko sem prišla v hišo. Zato sem na začetku, ker poznam to področje, želela pregledati vse bilančne postavke, da pač vem, kje sem in kaj lahko napravim. Pripravljala sem sanacijo podjetja in le-ta je zajemala tudi tiste ukrepe, ki nam niso všeč in moraš imeti kar pogum, da pogledaš ljudem v oči in jim rečeš: glejte, tako je bilo doslej, poslej bo popolnoma drugače. Med čiščenjem bilance sem ugotovila, da je sicer premoženjska bilanca družbe tako močna, da je sanacija možna in smo jo praktično že skorajda izpeljali, je pa res, da je bilo ogromno bilančnih postavk neočiščenih v smislu izterljivosti terjatev, prodanosti zalog in ovrednotenja premoženja. To so bile tri ključne postavke, na katerih smo bilanco normalizirali in spravili na pravo raven. Sama vem, koliko je vredna Polzela in se lahko o tej vrednosti pogovarjam z vsemi.
TFL Glasnik:
Kaj je šlo narobe v Polzeli, da bi skoraj končala v stečaju?
Karmen Dvorjak:
V ozadju je bila tipična zgodba slovenskih podjetij, ki so se jo šli tudi tukaj: bodimo veliki. Podjetje so olastninili, lastniki so delavci – 50,2 odstotka, obvladujejo delež prek pooblaščene družbe. Tisto 'bodimo veliki' je bilo videti nekako tako: gremo malo na južne trge, gremo malo v Evropo in so se odpirala podjetja, kar je sicer prav, vendar teh podjetij niso ne nadzirali in tudi ne obvladovali. Podjetje se je zadolževalo zato, da je pokrivalo izgubo, ne pa zato, da bi se saniralo in da bi se sprejemali ukrepi, s katerimi bi izgubo preprečili. Leto 2012 smo v resnici zaključili s 4,6 milijona € izgube, vendar moram povedati, da se 3,5 milijona izgube nanaša na poslovanje v preteklih letih. Res pa je, da smo imeli malo rezerve v premoženju, ker je bilo le-to podvrednoteno še iz časov lastninjenja.
TFL Glasnik:
S katerimi ukrepi ste začeli sanacijo v teh 5 mesecih, odkar ste predsednica uprave?
Karmen Dvorjak:
S pravo oceno premoženja sem potem nekako rešila kapitalsko ustreznost podjetja. Kljub temu in ker je izguba presegala polovico vrednosti osnovnega kapitala, je bilo treba sprejeti ukrepe finančnega prestrukturiranja. Te ukrepe smo naredili, poslali smo jih bankam, opravili smo že vse razgovore in smo v zaključni fazi: imamo odobrene vse moratorije na odplačila glavnic za dobo enega leta, odprodala sem nepotrebno premoženje in moram reči, da sem v tem kratkem času naredila kar dosti. V januarju 2012 smo pristopili k implementaciji prenove poslovnih procesov in v okviru tega smo definirali presežna delovna mesta in doslej odpustili 86 ljudi, do konca leta načrtujemo še 13, številka pa se bo glede na predvideni uspeh prodaje ustavila na tej ravni.
To so bili ključni sanacijski ukrepi, vendar sanacija ne zajema samo zmanjševanja stroškov dela, čeprav so le-ti leta 2011 presegli 50 odstotkov prihodkov. Takrat podjetje na žalost ni sklenilo dogovora z dobavitelji, kar smo potem storili ob mojem prihodu ter vse obveznosti do dobaviteljev reprogramirali in s tem smo praktično začeli zadevo postavljati popolnoma na novo. Moram tudi povedati, da so nam banke do sedaj naklonjene.
Tudi vzdušje se je spremenilo. Ko si prej prišel na območje tovarne, si imel občutek, da vse stoji, nihče ni vedel, kako bi drugače, imeli so neko svojo realnost. Povedala sem jim, da je treba ustvariti novo realnost. Tudi če gre tekstilni industriji grozno slabo, to ne pomeni, da mora iti slabo tudi nam – mi smo tisti, ki to realnost lahko spremenimo, nihče drugi.
Kitajska, recimo, proizvede 80 odstotkov vseh nogavic, od katerih je 60 odstotkov 'grobih nogavic': moških, otroških, športnih, vse ostalo pa je fini program. In na tem področju finega programa smo mi definitivno najbolj kvalitetni in tudi še vedno konkurenčni. V tem segmentu je potrebno imeti znanje in izkušnje.
TFL Glasnik:
Večinski lastniki Polzele so zaposleni, kar je za slovenske razmere zelo zanimivo. Vas podpirajo?
Karmen Dvorjak:
To je zelo zapleteno. Ko sem prišla, so se obnašali kot velika družina: vse je naše, v vse se lahko vtikamo, vse lahko delamo, vsi smo lahko šefi. Ob kadrovskem prestrukturiranju, kar ni samo odpuščanje, sem ugotovila, da se je potrebno z njimi pogovarjati. Preden sem prišla, sem napovedala, kaj bomo delali, vendar smo tri mesece iskali potrebne kadre in sem jim rekla: vi ste tisti, ki boste odločali, s kom boste delali in vi ste tisti, ki veste, kdo ne dela dobro. Rekla sem jim, da ne verjamem, če vedo, da je to njihovo, če pa to vedo, potem se morajo obnašati tako, kot bi se v svoji garaži doma. Zato je potrebno vedeti, kdo je kdo v tej zgodbi, da obstaja hierarhija in da je treba spoštovati podrejene in nadrejene. Zdaj, in to moram povedati, imam podporo predvsem med delavci, dnevno odhajam v proizvodnjo, jih tudi kontroliram, tudi opolnoči sem že bila med njimi, čeprav niso mogli verjeti. Zanimam se za vse podrobnosti proizvodnega procesa, predvsem z vidika obvladovanja le-tega.
Delavci vedo, da ni heca in da se je res treba obnašati kot lastnik, vendar je treba strogo ločiti lastniške in upravljalske funkcije. Naj povem primer. Zadnjič je zmanjkalo 28 kilogramov preje. Šla sem v proizvodnjo in jim rekla: imate en teden časa, da ugotovite, kje je preja. Prosim, poglejte, to je vaše, a ni škoda? To je isto, kot če bi vam kdo iz garaže vzel avto. Vprašali so me, kakšne bodo sankcije in sem odgovorila, da preproste – plačali boste.
TFL Glasnik:
Iskrene čestitke za to, kar ste dosegli v tako kratkem času – od začetka leta, to je v 5 mesecih. Kaj naprej, kako bo s prodajo?
Karmen Dvorjak:
Zelo težko je postaviti strategijo od začetka. Glejte, vedno sem nosila Polzela nogavice, sem se pa vedno čudila, da me nekaj tišči, da je prekratko, da je preozko. To mi je bil nek izziv: mi moramo nekaj narediti, to je del razvojnih ciljev. Najbolj pomembno pa se mi zdi, da ko hodiš po tovarni tudi opaziš tiste napise, ki jih je postavila prejšnja uprava in na katerih je zapisano, kaj je vizija Polzele. Da je vodilni proizvajalec nogavic v svetovnem merilu. Biti danes vodilni proizvajalec je dejstvo, ki mora biti izpolnjeno. Mi se ne mislimo kosati s kitajskim trgom ali s turškim trgom, ki je izredno prodoren. Imamo zelo specifično strategijo in sem januarja na tiskovni konferenci dejala: naša strategija so specialne nogavice z visoko dodano vrednostjo. To je sicer obrabljena fraza, vendar mi morate verjeti, da marsikateri predsednik uprave ne zna izračunati dodane vrednosti, vendar so tisto mojo izjavo slišali predstavniki nekega nemškega podjetja in smo danes v zaključni fazi dogovorov za dolgoročno poslovno sodelovanje, ker bomo njihovi proizvajalci res specialnih nogavic za medicinske namene, ki bodo imele res visoko dodano vrednost in bo vrednost teh nogavic na trgu več kot 50 evrov. Res pa je bilo potrebno razviti izdelek, ki bo ustrezal vsem merilom. Našim v tovarni sem rekla: če ne boste vi, bodo Kitajci.
Čisto na novo smo razvili tudi kompresijsko nogavico in nogavico za močnejše postave in take nogavice na trgu ni. So take nogavice, vendar so z všitkom, naše so brez všitka. Med uspehi je letos tudi izdelek 'stop leteča zanka' – ko se ti nogavica strga, zanka ne gre naprej. Pa za francoskega partnerja smo razvili kompresijsko modno nogavico, ki bo dvignila zadnjico in zožila noge ter jo bodo prodajali po vsem evropske trgu.
TFL Glasnik:
Kakšno je vaše razmišljanje o slovenski tekstilni industriji?
Karmen Dvorjak:
Vsak mora najti svojo priložnost. Naša zgodba bo definitivno imela svoj epilog. Zelo sem vesela našega novega kataloga, ki se mu reče katalog v tranziciji, saj je Polzela bila in bo vedno znana v okviru svoje lastne blagovne znamke. V preteklosti smo se udeležili fashion weeka. Bila sem tam in vam bom povedala razliko: ko je stiliral naš, slovenski stilist, nogavico in dodatek, sem na internetu prebrala: 'Polzela ni naredila nobenega napredka, Polzela drugo, Polzela tretje…'
A smo res tako kmetavzarski, sem si rekla. Nismo, vendar očitno nekaj ne delamo prav. Povezali smo se s Kreativo iz Nove Gorice in v Hotelu Savoi Excelssior v Trstu posneli fotografije. Najeli smo francosko in poljsko manekenko, stilistka je bila gospa, ki dela za vse svetovne znamke, končni rezultat pa so bile takšne fantastične fotografije, da ne moreš verjeti. To pomeni, da je stilist zelo pomemben, da to ni kar tako nekaj in, da nogavica ni samo modni dodatek, ampak je zelo pomembno oblačilo.
TFL Glasnik:
Kakšen človek mora biti tisti, ki sprejme izziv kriznega managerja?
Karmen Dvorjak:
Predvsem se mi zdi, da moraš cilje, ki jih želiš doseči med sanacijo, postaviti pred svoj ego. Ego nas lahko precej tepe, vendar sem na srečo ženska in imam manj teh težav, kot jih imajo moški. Pa še to: ostati moraš pošten in zvest samemu sebi in to delati z ljubeznijo. Tega manjka – ne delati samo za denar. Mislite, da mene Polzela plačuje kot tiste managerje, ki se kar selijo s stolčka na stolček? Mene plačajo povprečno, vendar o tem ne govorim, da kdo ne reče, da sem nora. Vendar sebi postavljam v ospredje druge cilje. Je pa res, da moraš dobiti za svoje delo pošteno plačilo.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) (v nadaljevanju ZUJF) (Uradni list RS, št. 40/2012), posega na več zakonov, ki vplivajo na višino davčne obdavčitve. V prejšnji številki TFL Glasnika smo obravnavali vpliv na:
Danes se bomo posvetili spremembam:
ter uvedenim novim davkom:
in dvigu koncesijske dajatve za študentsko delo.
Zakon o davku na motorna vozila
ZUJF uvaja dodatni davek na motorna vozila. Vsa pravila določanja davčne osnove in oprostitev, ki veljajo za davek na motorna vozila, veljajo tudi za dodatni davek. Stopnja dodatnega davka na motorna vozila je odvisna od prostornine motorja. Lestvica obdavčitve je sledeča:
Prostornina motorja (v cm3) |
Stopnja dodatnega davka (v %) od davčne osnove |
|
Od |
Do |
|
|
2.499 |
0 |
2.500 |
2.999 |
8 |
3.000 |
3.499 |
10 |
3.500 |
3.999 |
13 |
4.000 |
|
16 |
Davek se, tako kot redni davek na motorna vozila, obračunava od prometa motornih vozil. Prvič se odmeri prvega dne drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je zakon uveljavljen, torej s 1.7.2012.
Zakon o davku na dodano vrednost
Splošna stopnja davka na dodano vrednost se poveča za največ 3 odstotne točke, če primanjkljaj državnega proračuna v letu 2013 ali 2014 preseže 3% bruto domačega proizvoda. Splošna stopnja DDV se poveča v naslednjem letu po letu, za katerega se ugotovi presežni primanjkljaj. Prvič lahko pride do povečanja splošne davčne stopnje s 1.4.2014.
Davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč
ZUJF uvaja davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Davčna stopnja je odvisna od pretečenega časa od spremembe namembnosti zemljišča do prodaje in znašajo:
Gre za trajni ukrep. Zavezanec za davek pa je prodajalec zemljišča. Davčna osnova je razlika med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, znižano za stroške odsvojitve in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve. Če je zemljišče pridobljeno pred 1. junijem 2012, se kot vrednost ob pridobitvi šteje posplošena vrednost iz množičnega vrednotenja, določena na dan 1. junija 2012.
Davek se začne obračunavati za prodaje od 31.5.2012. Napoved za odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč mora zavezanec predložiti davčni upravi v 15 dneh od sklenitve pogodbe o prodaji.
Davek na nepremično premoženje večje vrednosti
Kot začasen ukrep se od 1.6.2012 do vključno leta 2014 uvaja davek na nepremično premoženje večje vrednosti. Obdavčijo se nepremičnine po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, ki so evidentirane v registru nepremičnin, ki pripadajo istemu lastniku in kadar njihova skupna vrednost znaša najmanj 1.000.000 EUR. Iz obdavčitve so izvzete nepremičnine za poslovno in industrijsko rabo ter za javni namen.
Davčna osnova se določi na osnovi vrednosti, ugotovljene s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisane nepremičninam v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek. Davčni stopnji sta dve in sicer:
Obračunani davek za leto 2012 se zmanjša za 50%.
Sprememba višine koncesijske dajatve za študentsko delo
Skladno s 130. členom ZUJF se koncesijska dajatev za študentsko delo, ki se obračunava od prejemkov, izplačanih študentom, obračunava v višini 23%. Doslej je ta dajatev znašala v višini 12%. Posledično se bo podražilo študentsko delo.
Tudi v primeru spremembe koncesijske dajatve za študentsko delo je trajni ukrep, uporabljati pa se začne s 1.6.2012.
V skladu s 7. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB 2 in 85/10) se kot dobava blaga šteje tudi primanjkljaj blaga, razen v primerih, ki so opredeljeni v 17. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10 in 110/10), zato se v teh primerih obračuna DDV.
V skladu z drugim odstavkom 36. člena ZDDV-1 davčno osnovo pri dobavah blaga iz 7. in 8. člena tega zakona predstavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadržanja blaga. Pravilnik v 38. členu določa, da se lastna cena po drugem in četrtem odstavku 36. člena ZDDV-1 določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov.
Tako tudi davčni zavezanec, ki ugotovi primanjkljaj blaga, pri nabavi katerega je uveljavil odbitek DDV le delno, obračuna DDV od celotne davčne osnove, določene v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZDDV-1 in ne le od dela, sorazmernega odbitku DDV.
Iz vprašanja davčnega zavezanca glede popravka odbitka DDV predvidevamo, da ga zanima, ali se lahko v primerih ugotovljenega primanjkljaja opredmetenega osnovnega sredstva, pri nabavi katerega je davčni zavezanec uveljavil odbitek DDV le delno, smiselno uporabi določba 70. člena ZDDV-1 glede prodaje osnovnih sredstev v obdobju popravkov.
ZDDV-1 v 70. členu določa, da če davčni zavezanec v obdobju popravka osnovno sredstvo proda, se šteje, kakor da se osnovno sredstvo uporabi za njegovo ekonomsko dejavnost do konca obdobja popravka. Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti obdavčena, če je dobava osnovnih sredstev obdavčena. Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti oproščena, če je dobava osnovnih sredstev oproščena. Popravek odbitka iz prvega odstavka tega člena se izvede le enkrat za celotno preostalo obdobje popravka.
Navedeni člen opredeljuje prodajo osnovnih sredstev v obdobju popravkov, uporaba tega člena pa je smiselna tudi za ugotovljeni primanjkljaj opredmetenega osnovnega sredstva kot ga določa 7. člen ZDDV-1. Odbitek DDV se tako popravi za obdobje od spremembe pogojev do poteka obdobja petih oziroma dvajsetih let. Če se naknadno popravi odbitek DDV, ki se v obdobju nabave ni mogel odbiti, je dovoljen odbitek samo tistih zneskov odbitka DDV, pri katerih so glede odbitka izpolnjeni zakonsko določeni pogoji.
Evropska komisija je 29. februarja 2012 pričela z javnim posvetovanjem na temo dvojne neobdavčitve tako znotraj Evropske unije kot tudi v razmerju do tretjih držav. Evropska komisija spodbuja javnost, da ji posreduje dejanske primere dvojne neobdavčitve v primeru čezmejnih aktivnosti. Z namenom, da se zagotovi čim večji odziv javnosti in da se pridobi čim več primerov dvojne neobdavčitve, bo Evropska komisija sprejela tudi anonimne prispevke.
Evropska komisija je že ugotovila nekaj primerov dvojne neobdavčitve. Ti primeri temeljijo na več virih, vključno z mednarodno davčno literaturo, strokovnimi članki in predavanji. V okviru javnega poziva Evropska komisija poziva, da strokovna javnost prispeva svoje mnenje o naslednjih primerih:
Mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčenju, ki jih imajo države članice sklenjene s tretjimi državami (npr. zlorabe določb, ki omogočajo nižji davčni strošek v primerih, ki ne spodbujajo ekonomske dejavnosti, ali če je konvencija sklenjena z državo brez obdavčitve ali z zelo nizko stopnjo obdavčitve).
Podobno kot za ostala sredstva, veljajo določila 6. točke uvoda v Slovenske računovodske standarde (v nadaljevanju SRS) tudi za naložbene nepremičnine. Pogoj za pripoznanje sredstva je zmožnost podjetja, da obvladuje gospodarske koristi. Naložbena nepremičnina se torej pripozna, če je podjetje že prevzelo vsa tveganja in koristi, ki jih obravnavana naložbena nepremičnina prinaša. To velja tudi za naložbene nepremičnine, ki še niso vpisane v sodni register, podjetje pa jih že uporablja, torej obvladuje gospodarske koristi in prevzema tveganje zanje.
Dodatna pogoja, ki ju opredeljujeta SRS št. 6.4 in MRS 40.16, za pripoznanje naložbene nepremičnine sta:
Verjetnost, da bodo pritekale gospodarske koristi pomeni, da bodo pritekala denarna sredstva od oddajanja naložbenih nepremičnin v najem in/ali zaradi odtujitve, ko naložbena nepremičnina doseže ustrezno vrednost.
Nabavno vrednost je mogoče zanesljivo izmeriti, če podjetje pri njenem ugotavljanju upošteva knjigovodske listine in drugo ustrezno dokumentacijo.
Naložbene nepremičnine se v knjigovodstvu izkazujejo različno, glede na izbran model vrednotenja naložbenih nepremičnin:
Skladno z veljavnim kontnim okvirom se naložbene nepremičnine evidentirajo v okviru skupine kontov 01 – Naložbene nepremičnine.
Izkazovanje naložbenih nepremičnin znotraj skupine 01 – Naložbene nepremičnine, je odvisno od izbire modela merjenja naložbenih nepremičnin po začetnem pripoznanju (model nabavne vrednosti ali model poštene vrednosti).
V času gospodarske krize se v večjem delu razvitega sveta soočamo z obrestnimi merami na zgodovinsko nizkih ravneh. Nizke obrestne mere so sicer običajno ugodne za kreditojemalce, zlasti za tiste z dolgoročnimi krediti, kjer je obrestna mera vezana na neko dolgoročno obrestno mero z ustreznim pribitkom. (Pričakovano) gospodarsko okrevanje pa prinaša tudi inflacijo, zoper katero se centralne banke običajno borijo z zvišanjem obrestnih mer. Namen prispevka je predstaviti nekatere instrumente, s katerimi se lahko kreditojemalci – fizične ali pravne osebe – zavarujejo pred pričakovanim prihodnjim zvišanjem obrestnih mer v območju evra.
Tako podjetja kot fizične osebe večje naložbe pogosto financirajo z (dolgoročnimi) krediti, ki se obrestujejo po variabilni obrestni meri. V času nizkih obrestnih mer je tak kredit ugoden za kreditojemalca, saj ta plačuje relativno malo obresti, medtem ko je kredit neugoden v času naraščajočih in visokih obrestnih mer, ko lahko razlika v obrestni meri povzroči znatne spremembe v višini mesečnega obroka, ki ga kreditojemalec plačuje. Alternativa kreditu za variabilno obrestno mero je kredit s fiksno obrestno mero, kjer je obrestna mera nespremenljiva in kreditojemalec običajno plačuje nespremenljive obroke kredita. Vendar pa takšnih kreditov banke običajno ne ponujajo za večje oziroma dolgoročnejše kredite, če pa jih ponudijo, je ponujena fiksna obrestna mera običajno precej višja od trenutne osnovne obrestne mere, saj se na tak način posojilodajalec (deloma) zaščiti pred možnimi spremembami obrestnih mer v prihodnosti.
V zadnjih letih, ko so bile obrestne mere na zgodovinsko nizkih ravneh, so bili kreditojemalci, ki so kredit vzeli pred krizo, deležni bistvenih prihrankov, saj so kreditni obroki zaradi nižjih obrestnih mer občutno padli, novi kreditojemalci pa so sklepali kreditne pogodbe po izredno ugodnih skupnih obrestnih merah. Višina obroka je sicer pomembna za ugotavljanje kreditne sposobnosti posojilojemalcev, saj mora kreditojemalcu po plačilu obroka in ostalih obveznosti ostati dovolj sredstev za preživljanje. Zlasti pri tistih kreditojemalcih, ki so relativno visoko obremenili svoj mesečni dohodek, se lahko v prihodnje, v primeru višanja obrestnih mer, pojavijo težave z odplačevanjem obveznosti.
Trenutno so kreditojemalci v ugodnem položaju, saj plačujejo relativno nizko obrestno mero, hkrati pa so obrestne mere še na začetku opaznejšega trenda rasti. Vse to pomeni, da imajo kreditojemalci še čas, da se zavarujejo pred tveganjem dviga obrestnih mer.
Evropska komisija je ta teden predlagala ukrepe za boljše delovanje storitvenega sektorja v EU, ki mora imeti zaradi svojega pomena po njeni oceni strateško vlogo pri spodbujanju rasti. V Bruslju ugotavljajo, da je treba za hitrejšo rast izboljšati izvajanje direktive o storitvah in odpraviti številne še vedno veljavne diskriminatorne predpise.
Na podlagi ocene napredka držav članic pri izvajanju direktive o storitvah, ki predstavljajo 45 odstotkov bruto domačega proizvoda v EU, je bila opravljena ekonomska analiza.
Ta je pokazala, da naj bi izvajanje direktive, katere sprejemanje so pospremili številni zapleti in nasprotovanja, v naslednjih petih do desetih letih ustvarilo dodatnih 0,8 odstotka BDP.
Ta številka pa bi se lahko povečala na 2,6 odstotka, če bodo države članice bolj ambiciozno odpirale trg storitev, ki ga ureja direktiva.
Komisija tako članice unije poziva, naj odpravijo diskriminatorne predpise, ki se še vedno uporabljajo v številnih državah članicah, kot je na primer diskriminacija na podlagi nacionalnosti ali države prebivališča, in ki ponudnike storitev silijo k opravljanju preverjanja gospodarskih potreb.
Posebno pozornost bi bilo treba po navedbah komisije nameniti ključnim sektorjem, kot so poslovne storitve, gradbeništvo, turizem in prodaja na drobno. Te zaležejo za skoraj 30 odstotkov BDP.
Komisija navaja tudi številne ovire za podjetja, ki se želijo širiti v druge članice EU. Med njimi omenja heterogenost ureditve poklicnih kvalifikacij in težave pri priznavanju diplom iz drugih držav članic, zahteve, ki omejujejo izbiro podjetniških oblik za nekatere poklicne dejavnosti, težave čezmejnih ponudnikov pri pridobivanju zavarovanja in izzivi zaradi različnih ravni ureditve varstva potrošnikov po EU. V Bruslju zagotavljajo, da skušajo te ovire odpraviti.
Komisija je objavila tudi sporočilo o boljšem upravljanju notranjega trga EU, v čemur vidi enega od najpomembnejših vzvodov za pospešitev rasti v uniji.
Komisija v tej luči članicam predlaga, naj se ukrepi osredotočijo na sektorje z največjim potencialom rasti. V letošnjem in prihodnjem letu sta to po navedbah Bruslja prav sektorja storitev in t.i. mrežnih industrij, kot so transport, energetika in telekomunikacije.
Znotraj tega komisija ocenjuje, da bi se morale članice osredotočiti na trgovino, poslovne in finančne storitve ter gradbeništvo. Veliki potenciali se skrivajo tudi v oblikovanju resnično delujočega notranjega trga digitalnih vsebin in pa bolje delujočega notranjega trga na področju transporta in energetike.
Na teh področjih komisija članice poziva, naj se zavežejo k ničelni toleranci za prepozno in nepravilno prenašanje evropskih direktiv.
Za učinkovitejše delovanje enotnega trga v Bruslju predlagajo tudi boljše izkoriščanje orodij informacijske tehnologije za krepitev moči državljanov in podjetij.
Vir: STA
Ustavno sodišče je razveljavilo določbo zakona o javnem naročanju, ki podjetjem, katerih člani uprave ali nadzorniki so bili kadarkoli v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb v postopku javnega naročanja vpleteni v stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja, prepoveduje sodelovanje v postopkih javnega naročanja.
Določba, ki je bila v zakon vključena z maja lani sprejeto novelo, je iz postopka javnega naročanja izločila ponudnika, čigar vodilne osebe so kadarkoli v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb v postopku javnega naročanja imele najmanj 25-odstotni lastniški delež v podjetju, ki je šlo v stečaj, prisilno poravnavo ali je prisilno prenehalo poslovati, ali so bili člani uprav oziroma nadzornih svetov takega podjetja.
Podobna določba je bila vključena tudi v novelo zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, ustavno sodišče pa je razveljavilo tudi tiste dele tega zakona, ki se navezujejo nanjo.
Zakonskemu določilu so najbolj nasprotovali v nacionalnem letalskem prevozniku Adria Airways, kjer zaradi vpletenosti glavnega izvršnega direktorja Klemna Boštjančiča, nekdanjega prvega nadzornika Vegrada, niso mogli sodelovati na vladnih javnih razpisih za lete.
Pobudo za presojo ustavnosti teh zakonskih določil so vložili tudi v celjskem Cetisu, kjer sta bila dva člana nadzornega sveta tudi člana uprave Zvona Dva Holdinga.
Ustavno sodišče se je za razveljavitev odločilo na podlagi presoje o kršitvi drugega odstavka 14. člena ustave, torej enakosti pred zakonom.
V obrazložitvi je tako zapisalo, da je eden izmed temeljnih ciljev urejanja javnih naročil, da država gospodarno, učinkovito in uspešno porablja javna sredstva. Pri tem je dopustno tudi to, da kot razlog uveljavi razlikovanje med ponudniki po tem, ali so člani uprave ali nadzornega sveta osebe, ki so s svojim ravnanjem povzročile stečajni postopek ali druge insolvenčne postopke.
Če bi zakonsko določilo razlikovalo med ponudniki na podlagi tega kriterija, bi bilo to razlikovanje v razumni povezavi s predmetom urejanja. Vendar pa je zakonska določba ta kriterij presegla z vzpostavitvijo neovrgljive domneve, ki se nanaša tudi na položaje, ko vzrokov za insolvenčne postopke ni mogoče pripisati ravnanju posameznih oseb.
Razlogi za razlikovanje med ponudniki, ki se potegujejo za pridobitev javnega naročila, tako po oceni ustavnih sodnikov niso v razumni povezavi s predmetom pravnega urejanja, zato za razlikovanje med njimi ni podan upravičen razlog.
Adria Airways je sicer v svoji pobudi za presojo ustavnosti poleg tistega, ki ga je ugotovilo ustavno sodišče, navajala še več drugih domnevnih kršitev ustave.
Med drugim je zatrdila, da je bilo z omenjenim določilom kršeno načelo zaupanja v pravno državo iz 2. člena ustave, ker v trenutku zaposlitve Boštjančiča niso mogli vedeti, da bo njegovo prejšnje delo lahko vplivalo na njeno sposobnost kandidiranja na javnih razpisih, in tako svojih ravnanj ni mogla ustrezno ter pravočasno prilagoditi. Za uveljavitev sporne zakonske določbe je bil namreč določen le 15-dnevni rok.
Prejšnja vlada kot predlagatelj in državni zbor po mnenju Adrie za sprejetje izpodbijane določbe nista imela nobenega legitimnega razloga, poleg tega pa naj bi šlo za ukrep, ki omejuje konkurenco.
Poleg tega naj bi bilo določilo tudi v neskladju z domnevo nedolžnosti iz 27. člena ustave. Ker krivda za nastanek razlogov za začetek postopka zaradi insolventnosti ni ugotovljena v sodnem postopku, so bili po mnenju Adrie Airways kršeni tudi členi, ki določajo pravico do zakonskega varstva dela, pravico do sodnega varstva in pravico do pravnega sredstva.
Povrh vsega pa je Adria v svoji pobudi navajala še kršitev svobodne gospodarske pobude iz 74. člena ustave, ker so bili kot delodajalec omejeni pri izbiri delavcev.
Vir: STA
V mesecu JUNIJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 6.6.2012 - 12.6.2012 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | 5 novosti | 3 novosti |
V tem obdobju posebej izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 6.6.2012 - 12.6.2012 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 8 novosti | 4 novosti | 9 novosti | 25 novosti | 6 novosti | |
2. UPRAVNO PRAVO | 8 novosti | 3 novosti | |||||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 5 novosti | 1 novost | 10 novosti | |||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 5 novosti | 4 novosti | 6 novosti | 2 novosti | 8 novosti | 6 novosti | |
5. JAVNE FINANCE | 3 novosti | 11 novosti | 4 novosti | 22 novosti | 4 novosti | ||
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 17 novosti | 2 novosti | 3 novosti | 15 novosti | 6 novosti | |
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 2 novosti | 1 novost | 3 novosti | 12 novosti | 4 novosti | |
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 4 novosti | 1 novost | 1 novost | 9 novosti | 4 novosti | ||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 2 novosti | 4 novosti | ||||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 3 novosti | 1 novost | 3 novosti | ||||
11. OBČINE | 71 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .