Danes gostimo v rubriki Pogovor inženirko elektrotehnike Alešo Kandus, ki je vso kariero posvetila podjetju Medex. Že oče, dolgoletni uspešni direktor, je podjetje ustvarjal 40 let, ona pa kot predsednica uprave nadaljuje njegovo pot. "V Medexu se zavedamo, da delamo ljudje za ljudi. To velja in bo veljalo tudi v prihodnosti. Naše vrednote so tradicija, znanje, spoštovanje zaposlenih, kupcev, okolja, poslovnih partnerjev, lojalnost. Ter seveda inovativnost in želja po nenehnem napredku in razvoju," pravi naša sogovornica.
Bećir Kečanović, mag. pravnih znanosti, se bo v tokratnem pravnem članku posvetil zakonodajni sledi, ki je po večletnih strokovnih in političnih razpravah že uveljavljen in zavezujoč standard preglednosti (transparentnosti) in nadzora nad lobiranjem.
Tokratno Temo tedna je Vida Oder, univ. dipl. ekon., preizkušena davčnica in preizkušena računovodkinja, namenila prilagoditvam prihodkov in odhodkov po ZDDPO-2.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Ga. Kandus, ste inženirka elektrotehnike, ki je vso kariero posvetila Medexu. Oče, dolgoletni uspešni direktor, ga je ustvarjal 40 let, vi kot predsednica uprave nadaljujete to pot. Na kaj ste v vaši karieri najbolj ponosni?
Aleša Kandus:
Najbolj na to, da zjutraj pridem v službo in med ljudmi začutim energijo ter to, da so me ljudje veseli. Rečeš si: pred mano je še en dober dan.
TFL Glasnik:
Všeč mi je ta zgodba o Medexu, saj menim, da je ena redkih zgodb v Sloveniji, ko je bilo lastninjenje pred 20 leti opravljeno na pameten način. To je živi dokaz, da je to mogoče, predvsem pa se je ohranila blagovna znamka, ki je resnično zelo veliko vredna. In nikogar ne moti, da ste večinska lastnica in da znate kot predsednica uprave peljati to zgodbo naprej.
Aleša Kandus:
V Medexu se zavedamo, da delamo ljudje za ljudi. To velja in bo veljalo tudi v prihodnosti. Naše vrednote so tradicija, znanje, spoštovanje zaposlenih, kupcev, okolja, poslovnih partnerjev, lojalnost. Ter seveda inovativnost in želja po nenehnem napredku in razvoju.
Kupiš lahko stroje, vso opremo in materialne dobrine, ne moreš pa kupiti ljudi, njihove pripadnosti in njihove želje, da nekaj ustvarijo, da ti sledijo, ko je treba. Ne vem, ali se še spomnite, kakšna je bila formula lastninjenja podjetij v devetdesetih letih. Zaposleni in njihovi družinski člani so imeli možnost odkupa 60 odstotkov delnic, po deset odstotkov sta dobila KAD in SOD, dvajset odstotkov so prodali na dražbah pidom. Pogoj za notranji odkup je bil, da se ga je udeležila vsaj ena tretjina zaposlenih, zato je bilo to zelo transparentno in pravično. To je bila formula, po kateri se je lastninil Medex. Če želiš podjetje obdržati in razvijati, morajo biti te stvari zelo čiste in jasne, saj so delničarji številni zaposleni. Z delom in zagretostjo sva oče in pozneje jaz dokazala, da obstajamo ljudje, ki želimo graditi to zgodbo in jo ponesti mnogo dlje, čez meje Slovenije.
Medex smo ljudje, vsi, ki so ga ustvarjali minulih 60 let, in vsi, ki to zgodbo tkemo danes. Tako je Medex blagovna znamka, ki ima 99,8-odstotno prepoznavnost v Sloveniji in visoko zaupanje v širši družbi.
TFL Glasnik:
Kakšni so Medexovi načrti, kam greste naprej?
Aleša Kandus:
Vsekakor je Slovenija naš dom, kjer imamo korenine, vendar je treba krošnjo razširiti po svetu. Ravnokar se vračam z Japonske, saj so naši načrti prodor tudi v ta del sveta, poleg tega še na ruski trg. Načrti so veliki in verjamemo, da je tisto, kar nas omejuje, navadno v naših glavah in ne to, iz katere države prihajaš. Pomembno je, kako veliko srce imaš.
TFL Glasnik:
Pa je med kot produkt tako zanimiva zadeva tudi za najširši svetovni trg?
Aleša Kandus:
Kot veste, medu v Sloveniji ni dovolj niti za lastne potrebe – prodaja medu pomeni za Medex le 20 odstotkov vse dejavnosti. Če bi Medex še danes temeljil le na predelavi medu, podjetje ne bi več obstajalo. Trenutno nam več kot 60 odstotkov prodaje predstavljajo naša prehranska dopolnila, s katerimi prodiramo v svet.
TFL Glasnik:
Imate 15 milijonov evrov prometa …
Aleša Kandus:
Lani smo zrasli za 18 odstotkov …
TFL Glasnik:
… prispevate, takole čez prst, po moji hitri oceni, kakšne tri milijone evrov v proračun. In še nekaj o vaših aktivnostih. Aktivni ste kot menedžerka, ste mentorica mlajšim. Kako ocenjujete svojo družbeno odgovornost?
Aleša Kandus:
Vedno zagovarjam, da mora človek dobiti priložnost. Mladi morajo dobiti priložnost, da se izkažejo, da začnejo resnično živeti in ustvarjati! Mladi, mlajši od 30 let, so doživeli zadnjih šest let krize in so v resnično nezavidljivem položaju. Vsak dan nam pišejo, da bi delali kar koli, pa še to volontersko, da bi le nabirali izkušnje. Resnično se je vse postavilo na glavo, saj je še nedavno vsak, ki je prišel v službo, spraševal, kakšen avto bo dobil, kakšen računalnik bo imel. Poleg tega podpiramo številna društva, športnike, skrbimo za širjenje ozaveščenosti o pomenu čistega okolja, naravnega prehranjevanja in odgovornega odnosa do narave.
TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje – kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Aleša Kandus:
Moramo ostati pozitivni in verjeti v sebe. Smo pridni, delavni in pošteni; povrniti si moramo samospoštovanje in zaupanje.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si
piše: Bećir Kečanović, mag. pravnih znanosti
Po večletnih strokovnih in političnih razpravah lahko rečemo, da je zakonodajna sled (ang. legislative footprint) zdaj že uveljavljen in zavezujoč standard preglednosti (transparentnosti) in nadzora nad lobiranjem. Tako zakonodajna sled pomembno prispeva tudi pri zagotavljanju enakih možnosti za vključevanje (participacijo) državljank in državljanov, civilne družbe in javnosti v proces nastajanja in sprejemanja javnih politik in predpisov v EU in članicah. Od tega je namreč odvisna raven demokratičnosti in legitimnosti, se pravi pravne in etične utemeljenosti – integritete postopkov in odločevalcev v pravni (zakonodajni, legislativni) politiki ter pri upravljanju javnih zadev in javnega premoženja.
1. Ustavni vidik in evropski razvoj
Z vsem, kar pomeni kot dejavnik vključevanja in legitimnosti, zakonodajna sled v političnih procesih torej pomembno prispeva, da imajo državljanke in državljani dejansko enake možnosti vplivati na upravljanje javnih zadev, kar je sicer v naši ustavni ureditvi zajamčena pravica po 44. členu Ustave Republike Slovenije.
Dejavno vključevanje v politične procese terja vključujoč javni prostor. Pomeni dejanske, ne le formalne pogoje za uresničevanje ustavne pravice svobodnega izražanja in pridobivanja informacij javnega značaja, kot je določeno v 39. členu Ustave RS. S tega gledišča je za zakonodajno sled odločilno še stanje medijske krajine, ki pri nas ni ravno zgled uresničevanja javnega interesa na področju medijev ter odnosa do novinark in novinarjev.1
Dr. Albin Igličar v povezavi z razvojem in vlogo zakonodajne sledi ugotavlja, da je mejnik resolucija Evropskega parlamenta iz leta 2008 o pripravi okvira za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v institucijah Evropske unije.2 Ta v zvezi s preglednostjo in odločanjem v institucijah EU na političen in ne zavezujoč način priznava pomen in vpliv lobistične dejavnosti. Dodaja, da bi zato morali poslanke in poslanci nujno poznati še identiteto organizacij, ki jih lobisti zastopajo. Kako pomembna je pri tem zakonodajna sled, je razvidno iz ugotovitev resolucije, da sta preglednost in vsem enak dostop do vseh institucij EU predpogoj za legitimnost Unije in zaupanje njenih državljank in državljanov.
*Prispevek je nastal na podlagi gradiv za strokovno analizo zakonodajne sledi, ki jo v letošnjem letu izvaja Inštitut za ustavno pravo v Ljubljani (http://ustava.si/), uporabljenih s soglasjem dr. Albina Igličarja in dr. Cirila Ribičiča.
1 Glejte: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za medije: Pregled medijske krajine v Sloveniji, april 2014
2 http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2008-0197+0+DOC+XML+V0//SL
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 50/2014) (v nadaljevanju ZDDPO-2) v 12. členu določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi, razen če obravnavani zakon ne določa drugače. Seveda pa je pri izračunu davčne osnove potrebno paziti na to, da ne pride do dvojne obdavčitve in na drugi strani, da do obdavčitve zaradi napačnega upoštevanja prihodkov in odhodkov sploh ne pride.
Kot smo zapisali v uvodu, so prihodki in odhodki v davčnem obračunu priznani v ugotovljenih zneskih, skladno z izbranimi standardi, razen v zneskih, za katere ZDDPO-2 določa, da:
- znižujejo raven davčno priznanih prihodkov oziroma odhodkov ali
- povečujejo raven davčno priznanih prihodkov oziroma odhodkov.
Davčno priznani prihodki oziroma odhodki se, skladno z določili ZDDPO-2, prilagodijo v primeru:
- izvajanja nepridobitne dejavnosti,
- prilagoditve ravni transfernih cen pri poslovanju s povezanimi podjetji,
- prilagoditve prihodkov oz. odhodkov za obresti na prejeta posojila od povezanih oseb,
- oblikovanja ter odprave ali porabe že obdavčenih rezervacij,
- oslabitve sredstev ter odprave oslabitve sredstev, ki ni bila davčno priznana,
- prilagoditev prihodkov in odhodkov, ki se nanašajo na poslovno enoto,
- dokončno nepriznanih odhodkov in
- drugih prilagoditev odhodkov.
Na strani prihodkov se prilagoditev opravi še za:
- izvzem dividend in dividendam podobnih dohodkov,
- izvzem dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev,
- izvzem prihodkov na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja in
- izvzem dobičkov, nastalih pri prenosu, zamenjavah, združitvah in delitvah premoženja.
Če je davčni zavezanec ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti skladno z 9. členom ZDDPO-2, mora iz davčne osnove izvzeti vse prihodke in odhodke, ki se nanašajo na nepridobitno dejavnost. Več o načinu ugotavljanja prihodkov in odhodkov od nepridobitne in pridobitne dejavnosti smo napisali v TFL Glasnikih št. 7 in 8.
V primeru poslovanja med povezanimi osebami mora podjetje zagotoviti, da uporabljene cene pri medsebojnih transakcijah ne odstopajo od primerljivih tržnih cen. Če so primerljive tržne cene presežene, je potrebno za razliko med doseženimi cenami v prometu med povezanimi osebami in primerljivimi tržnimi cenami znižati odhodke. Če pa so cene med povezanimi osebami podcenjene, je za razliko do tržnih cen potrebno povečati prihodke. Podobno pravilo velja za obresti. Če so doseženi odhodki od obresti višji od tržno primerljivih oziroma obračunanih z uporabno priznane obrestne mere, ki jo objavlja minister, pristojen za finance, je potrebno za razliko ustrezno znižati odhodke od obresti. V kolikor so obresti nižje od tržnih, mora povezana oseba, ki obresti zaračunava, za razliko povečati prihodke.
Rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi so ob oblikovanju davčno priznane le v višini 50 %. Za razliko je potrebno znižati odhodke. Ko pa so rezervacije porabljene ali odpravljene, v delu, ki je bil predhodno obdavčen, znižujejo davčno osnovo. Pri tem je treba paziti, kakšna so bila določila o oblikovanju veljavnega ZDDPO in ustrezno znižati prihodke ali zvišati odhodke.
Oslabitev določenih sredstev ni takoj davčno priznana, ampak šele ob izpolnitvi določenega pogoja, kot na primer:
- slabitev terjatev, ki je davčno priznana do višine aritmetične sredine dejanskih odpisov v preteklih treh letih (gre za odpise terjatev v stečajnem postopku in na osnovi pravnomočnega sodnega sklepa ter za odpise terjatev, pri katerih bi znesek sodne izterjave presegel vrednost terjatev, če smo v tem primeru storili vse, da bi terjatev izterjali), vendar ne več kot 1 % obdavčljivih prihodkov. Slabitve nad to vrednostjo so davčno nepriznane. Iz davčne osnove jih je mogoče izvzeti šele po odpravi – dejanski odpis pod zgoraj navedenimi pogoji ali pa odprava zaradi izterjave,
- slabitev finančnih naložb, ki se po 22. členu ne priznajo (razen odhodkov zaradi prevrednotenja finančnih naložb oziroma finančnih inštrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih v skladu z 12. členom tega zakona). Slabitve se davčno priznajo ob odpravi, odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančne naložbe oziroma finančnega inštrumenta.
Pri oslabitvi sredstev, ki je sicer davčno priznana, je zelo pomembno preveriti, ali je ugotovljena skladno z 12. členom ZDDPO-2 ali ne. Če navedenemu pogoju ni zadoščeno, tudi sicer davčno priznana slabitev ni davčno priznana.
Prilagoditev prihodkov in odhodkov se lahko opravi tudi za prihodke in odhodke poslovne enote, ki jih je mogoče skladno s 4. odstavkom 12. člena pripisati tej poslovni enoti. V tem primeru ne gre le za dobiček, izkazan v izkazu poslovnega izida poslovne enote, ampak tudi za tisti del dobička, ki bi ga poslovna enota imela, če bi bila samostojni zavezanec in svoje dejavnosti ne bi opravljala za matično družbo, ampak zase.
Iz prihodkov se izvzamejo prejete dividende in dividendam podobni dohodki iz 74. člena ZDDPO-2, če je izplačevalec:
- zavezanec za davek po ZDDPO-2 ali
- za davčne namene rezident v državi članici EU in je poleg tega tudi zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerim se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU (davki so našteti v pravilniku, ki ga je izdal minister, pristojen za finance) ali
- zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, ki je primerljiv z davkom po ZDDPO-2, in ni rezident države, kjer je stopnja obdavčitve nižja od 12,5 %.
Dobiček iz odsvojitve lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranosti se izvzame iz davčne osnove v višini 50 %, če so izpolnjeni pogoji iz 25. člena ZDDPO-2. Dobiček iz odsvojitve lastniških deležev se v celoti izvzame iz obdavčitve, če gre za odsvojitve lastniških deležev na podlagi naložb v družbo tveganega kapitala, v skladu z zakonom o družbah tveganega kapitala. Skladno z določbami 7. odstavka 25. člena ZDDPO-2 se iz davčne osnove izvzamejo tudi dobički od odsvojitve lastniških deležev oziroma delnic v bankah v zameno za lastne delnice ali deleže oziroma delnice ali deleže drugih družb (zamenjava). Del dobičkov, ki so predmet plačila v denarju, pa se vključi v davčno osnovo.
Davčni zavezanci, ki dosegajo dohodke v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjene konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali pa jih je prevzela od bivše Jugoslavije in je v konvenciji dogovorjena metoda izvzetja, lahko določene dohodke oziroma prejemke (obresti, licenčnine, najemnine, dividende in drugo), dosežene v takšnih državah, izvzamejo iz davčne osnove. Pogoj pa je, da so bili prihodki obdavčeni v državi izplačevalca. Izvzamejo pa se tudi drugi prihodki in z njimi povezani odhodki, če konvencija določa, da se le-ti obdavčijo le v drugi državi.
Obdavčitev pri prenosu premoženja, zamenjavi kapitalskih deležev, združitvah in delitvah je opredeljena od 38. do 54. člena ZDDPO-2. Zaradi obsežnosti tematike je v tem prispevku ne obravnavamo posebej.
Toliko za danes. O davčni obravnavi amortizacije si lahko preberete v nadaljevanju TFL Glasnika, v naslednji številki TFL Glasnika pa bomo napisali nekaj o dokončno nepriznanih odhodkih in drugih prilagoditvah odhodkov ter o davčnih olajšavah.
Pri izdelavi davčne bilance je potrebno, poleg določil izbranih standardov, upoštevati še določbe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2). ZDDPO-2 v 12. členu določa, da se prihodki, odhodki in poslovni izid priznajo v višini, določeni na podlagi zakona in z njim uvedenimi računovodskimi standardi razen, če ZDDPO-2 ne določa drugače.
Amortizacija neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin je skladno z določbami 33. člena ZDDPO-2 priznana v obračunanem znesku, če je bila uporabljena metoda enakomernega časovnega amortiziranja in amortizacijske stopnje niso bile višje od tistih, ki so določene v 5. odstavku istega člena in znašajo za:
- gradbene objekte in naložbene nepremičnine 3%,
- dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin 6%,
- opremo, vozila in mehanizacijo 20%,
- dele opreme in opremo za raziskovalno dejavnost 33,3%,
- računalniško, strojno in programsko opremo 50%,
- večletne nasade 10%
- osnovno čredo 20% in
- druga vlaganja 10%.
V primeru, da se je začela amortizacija obračunavati pred začetkom uporabe ZDDPO-2, ki je določil zgoraj navedene stopnje amortizacije, je amortizacija priznana v višini, kot jo je določal tedaj veljavni ustrezni zakon.
Dodatna pogoja za priznanje obračunane amortizacije sta:
- amortizacija mora biti obračunana posamično,
- amortizacija se začne obračunavati prvi dan naslednjega meseca, ko je bilo sredstvo razpoložljivo za uporabo in se neha amortizirati, ko je dokončno amortizirano ali pa se ne uporablja več. V primeru neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, pa se amortizacija začne obračunavati, ko so le ta na razpolago za uporabo.
ZDDPO-2 omogoča odpis celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, katerega doba koristnosti je več kot eno leto in katerega posamična vrednost ne presega 500 EUR, ob prenosu v uporabo.
V primeru, da se za posamezno opredmeteno osnovno sredstvo določi preostala vrednost, se amortizirljivi znesek zniža za preostalo vrednost in posledično tudi višina obračunane amortizacije (na primer zemljišče z zgradbami).
Posebnost, povezana z davčnim priznavanjem amortizacije, je tudi amortizacija dela nabavne vrednosti iz ocene stroškov razgradnje, odstranitve in sanacije, ki se priznava skladno z določbami o rezervacijah.
V primeru uporabe modela nabavne vrednosti in doslednega upoštevanja določil standardov, lahko pride do ne priznavanja celotnih stroškov amortizacije zaradi:
- uporabe višjih amortizacijskih stopenj od priznanih,
- uporabe metode padajočega amortiziranja ali metode proizvedenih enot, če je tako obračunana amortizacija višja od davčno priznane,
- amortiziranja že amortiziranih sredstev in
- amortiziranja nabavne vrednosti ocene stroškov razgradnje, odstranitve in sanacije.
Za pravilno obravnavo amortizacije v poslovni in davčni bilanci je potrebno obračunavati posebej amortizacijo za poslovne potrebe in posebej za davčne potrebe.
V davčni bilanci se amortizacija, obračunana za poslovne potrebe, skladno s standardi, ki presega davčno priznano, izloča iz davčne osnove. Ker pa je po določenem času, sredstvo za poslovne potrebe že amortizirano, za davčne potrebe pa še ne, amortizacija od navedenih sredstev povečuje davčno osnovo.
V primeru uporabe modela prevrednotenja je potrebno ugotavljati še del amortizacije, ki se nanaša na prenos presežka iz prevrednotenja v preneseni poslovni izid.
Posebnost pri uporabi modela prevrednotenja predstavlja amortizacija amortizirljivih sredstev, ki je posledica prevrednotenja gospodarskih kategorij na višje, poštene vrednosti. Skladno z določbami 15. člena ZDDPO-2 se davčna osnova poveča za amortizacijo obračunano od prevrednotenega dela teh sredstev, sorazmerno z obračunano amortizacijo po 33. členu ZDDPO-2 . To pomeni, da zaradi uporabe modela prevrednotenja ni možno zniževati davčne osnove.
Vir: portal Tax-Fin-Lex
Zavezanci, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju brez uporabe ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave, morajo od vključno 31. januarja 2015 dalje izdajati račune iz posebne vezane knjige računov. Vezano knjigo računov zavezanci pridobijo v prosti prodaji. Pred prvo uporabo morajo zavezanci za davek vezano knjigo računov potrditi pri Finančni upravi RS, večina zavezancev bo to uredila preko portala eDavki.
V soboto, 31. januarja 2015 bo na sedežih finančnih uradov za potrjevanje vezanih knjig računov organizirano dežurstvo med 8. in 13 uro. Objavljamo tudi seznam izdajateljev oziroma založnikov vezanih knjig računov, ki so od Finančne uprave RS pridobili identifikacijske oznake in bodo imeli vezane knjige računov tudi v prosti prodaji.
Zavezanci za davek, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju brez uporabe ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave v skladu z 38. členom Zakona o davčnem postopku (z revizijsko sledjo o izdanih računih), morajo od vključno 31. januarja 2015 dalje izdajati račune iz posebne vezane knjige računov, ki jo predhodno potrdi davčni organ.
Zavezanci za davek vezano knjigo računov pridobijo v prosti prodaji na trgu.
Vezane knjige računov so v prodaji na voljo 26. oziroma 27. januarja 2015 dalje, odvisno od založnika. Vezano knjigo računov mora za izdajo računov pri gotovinskem poslovanju uporabiti tudi vsak zavezanec za davek, ko izdaja računov z uporabo računalniških programov oziroma elektronskih naprav ni mogoča zaradi okvare računalniškega programa ali elektronske naprave oziroma zaradi izpada električne energije.
Pred prvo uporabo morajo zavezanci za davek vezano knjigo računov potrditi pri Finančni upravi RS. Zavezanci, za katere je predpisano vlaganje davčnih obračunov, napovedi in drugih vlog oziroma obrazcev elektronsko preko portala eDavki, morajo tudi potrditev vezane knjige računov izvesti preko portala eDavki. Potrditev zavezanci izvedejo tako, da preko portala eDavki vložijo obrazec NF-VKRPotrdilo v katerega vpišejo serijske številke vezanih knjig računov, ki jih želijo potrditi. Preko portala eDavki je možno vezane knjige računov potrjevati od 26. januarja 2015 dalje. Zavezanci za katere ni predpisano vlaganje davčnih obračunov, napovedi in drugih vlog oziroma obrazcev elektronsko preko portala eDavki, lahko potrditev izvedejo bodisi osebno na finančnem uradu, bodisi elektronsko preko portala eDavki. Zavezanci, ki bodo potrjevali vezane knjige računov osebno na finančnem uradu, izpolnijo in oddajo vlogo za potrditev vezane knjige računov: Vloga za potrditev vezane knjige računov osebno na finančnem uradu.
Podrobneje je vsebina, oblika in način potrjevanja vezanih knjig računov določena s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov (Uradni list RS, št 2/15). Pravilnik posameznim skupinam zavezancev omogoča, da v vezani knjigi računov, v delu, ločenem od obrazca računa za davčne namene, vodijo tudi druge podatke v skladu z zahtevami druge področne zakonodaje. Ponudba vezanih knjig računov je prepuščena delovanju trga. Izdajatelj oziroma založnik vezanih knjig računov je lahko vsakdo, ki se za to odloči in od Finančne uprave RS predhodno pridobi identifikacijsko oznako za namene izdaje vezanih knjig računov ter zagotovi, da bo vsebina in oblika vezane knjige računov, ki jo bo ponudil na trgu, skladna z zahtevami iz 31. a člena Zakona o davčnem postopku in Pravilnika o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov. Oznako, ki je sestavni del serijskih številk vseh kasneje izdanih vezanih knjig računov, pridobijo na podlagi vloge: Zahtevek za izdajo identifikacijske oznake izdajatelja/založnika vezane knjige računov (Obrazec za izdajatelje/založnike).
Prav tako morajo izdajatelji oziroma založniki pred izdajo nove serije vezanih knjig računov Finančni upravi RS posredovati podatke o serijskih številkah vezanih knjig, ki jih nameravajo izdati: Podatki o serijskih številkah vezanih knjig računov, ki se nameravajo izdati (Obrazec za izdajatelje/založnike).
Vir: pojasnilo FURS
Nadziranje kot odločevalno področje nalog je presojanje pravilnosti načrtovanja, pripravljanja izvajanja in izvajanja iz zornega kota tistih, ki odločajo, pa tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti.
Nadziranje kot sestavni del temeljnih poslovnih področij nalog je presojanje pravilnosti izvajanja iz zornega kota tistih, ki izvajajo odločitve, pa tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti.
Nadziranje kot informacijsko področje nalog je presojanje pravilnosti pri oblikovanju podatkov in njihovem spreminjanju v informacije pa tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti ali dajanje pobud zanj.
Kontroliranje je pretežno preprečevalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev zasnovano vzporedno nadziranje. Z njim se ukvarjajo v nadzirano poslovanje organizacijsko vključeni in po načelu stalnosti delujoči organi.
Računovodsko nadziranje je:
- del nadziranja kot sestavine informacijskega področja nalog;
- računovodsko presojanje pravilnosti pojavov in računovodskih podatkov o njih.
Računovodsko nadziranje obsega:
- pridobivanja podatkov, ki se nato vključijo v knjigovodenje ali računovodsko predračunavanje;
- obdelovanja podatkov;
- proučevanja podatkov;
- sestavljanja računovodskih poročil o načrtovanih in uresničenih poslovnih procesih in stanjih, kar povečuje zanesljivost računovodskih informacij, ki pojasnjujejo stanje poslovanja in dosežke pri delovanju ter podlage za izboljšave;
- del celotnega nadziranja delovanja podjetja; razlikuje se od finančnega nadziranja, ki zajema zgolj nadziranje poslovanja iz zornega kota finančnega odločanja, to je nadziranje finančnega izida in stroškov financiranja, načrtov financiranja in načrtov naložbenja. Finančno nadziranje je v marsičem povezano z nadziranjem računovodskih informacij, ki so predmet računovodskega nadziranja, širi pa se tudi na področja, na katerih ni računovodskih podatkov;
- sestavina finančnega računovodstva, kadar obravnava ustaljene računovodske podatke, pomembne za prikazovanje celotnega podjetja ali njegovih razmerij z drugimi;
- sestavina stroškovnega računovodstva, kadar obravnava ustaljene računovodske podatke o podrobnostih z notranjega področja delovanja, in sestavina poslovodnega računovodstva, kadar obravnava enkratne računovodske informacije za enkratne posebne potrebe poslovodstva.
Računovodsko nadziranje je pomembno, kadar so njegov predmet računovodski podatki oziroma računovodske informacije za notranje potrebe, pa tudi, kadar so njegov predmet računovodske informacije za zunanje potrebe.
Sistem notranjega nadziranja vključuje:
- nadziranje kot upravljalno funkcijo – nadziranje kot upravljalna funkcija je presojanje pravilnosti načrtovanja, pripravljanja izvajanja in izvajanja z vidika tistih, ki odločajo, a tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti;
- nadziranje kot sestavni del izvajalnih funkcij – nadziranje kot sestavina vsake izmed temeljnih poslovnih funkcij je presojanje pravilnosti izvajanja z vidika tistih, ki izvajajo odločitve, a tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti;
- nadziranje kot informacijsko funkcijo – nadziranje kot informacijska funkcija je presojanje pravilnosti pri oblikovanju podatkov in njihovem spreminjanju v informacije, a tudi odstranjevanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. Računovodsko nadziranje je del nadziranja kot informacijske funkcije.
Zanesljive računovodske informacije so med pogoji za oblikovanje in določanje ciljev ter nadziranje podjetja kot celote. Zanesljive, funkcijsko usmerjene informacije so nujne tudi vsem izvajalnim funkcijam pri neposrednem izvajanju. Računovodska dokumentacija se izstavlja v izvajalnih funkcijah in dokazuje nastanek poslovnih dogodkov. Kakovost teh listin v veliki meri vpliva na kakovost računovodskih informacij, obenem pa priča tudi o kakovosti dela izvajalnih funkcij glede na upoštevanje poslovodskih odločitev.
Vir: portal Tax-Fin-Lex – dr. Branko Mayr
Obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati zahtevek za revizijo, določa 15. člen Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju: ZPVPJN) in to so:
- ime in naslov vlagatelja zahtevka (v nadaljnjem besedilu vlagatelj) ter kontaktno osebo,
- ime naročnika,
- oznaka javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,
- predmet javnega naročila,
- očitane kršitve,
- dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo,
- pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem,
- navedbo, ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada,
- potrdilo o plačilu takse.
Ne glede na to, da so sestavine zahtevka določene kumulativno, so pravne posledice, če katera izmed njih manjka, različne, in sicer glede na pomembnost posamezne obvezne sestavine.
Podatki o vlagatelju, naročniku in javnem naročilu
Vlagatelj zahtevka za revizijo je lahko gospodarski subjekt kot tudi zastopnik javnega interesa (med te ZPVPJN uvršča ministrstvo za finance, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence (Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence) in organ, pristojen za preprečevanje korupcije (Komisija za preprečevanje korupcije). Ime naročnika sestavljata polno ime in naslov naročnika, ki izvaja postopek javnega naročanja. Navedeno je v javnih objavah na portalu javnih naročil in v razpisni dokumentaciji. V tem primeru, ko javno naročilo v imenu enega ali več naročnikov izvaja skupni nabavni organ, se navede ime skupnega nabavnega organa, ki po pooblastilu drugih naročnikov naroča blago in/ali storitve, namenjene naročnikom, ali izvede postopek oddaje javnega naročila za gradnje, blago ali storitve, namenjene naročnikom. Če se zahtevek za revizijo vlaga zoper določbe razpisne dokumentacije, mora navesti številko objave na portalu javnih naročil ali v Uradnem listu Evropske unije, poleg številčne oznake lahko navede tudi vsebinsko oznako, ki je v nazivu naročila, kot ga je določil naročnik. Če se zahtevek za revizijo vlaga zoper odločitev o oddaji naročila ali priznanju sposobnosti, se poleg navedbe številke objave navede še številka odločitve, če je naročnik v svoji odločitvi navedel številko. V nasprotnem primeru se navede naziv odločitve (na primer »odločitev o oddaji javnega naročila«) in datum sprejetja odločitve.
VEČ O TEM…
Očitane kršitve, dejstva in dokazi
Bistvo zahtevka za revizijo so očitane kršitve, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, in dokazi, s katerimi se očitane kršitve dokazujejo. Tudi Dkom v svojih odločitvah redno poudarja, da ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov – zavezuje ga, da v svojem zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek, in da za trditve o teh dejstvih (če niso priznana ali splošno znana) ponudi tudi ustrezne dokaze. Za slednje se subsidiarno uporablja Zakon o pravdnem postopku (ZPP)2. Razpravno načelo, urejeno v 7. in 212. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. V teh primerih je trditveno breme na strani tožnika, in sicer da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek. Mora pa jih navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki določa, da morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, mora torej tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, to dejstvo tudi dokazati, posledice nedokazanosti nekega dejstva pa prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo zatrjevati in dokazati. V revizijskem postopku ni mogoče obravnavati navedb, katerih vsebina je zgolj izražanje dvoma o obstoju ali ne obstoju nekega dejstva.
Najpogostejši dokazi so ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika in drugih ponudnikov, naročnikova razpisna dokumentacija v postopku javnega naročanja in na to vezane objave, za katere zadostuje, da se med dokazi navedejo s sklicevanjem in jih ni treba prilagati zahtevku za revizijo, saj so že pri naročniku. Če pa se vlagatelj sklicuje na drugo dokumentacijo – npr. kataloge, tehnično dokumentacijo, dokumentacijo iz drugih postopkov javnega naročanja, katere najverjetneje ni v dokumentaciji predmetnega javnega naročila, jo mora predložiti v dokaz svojih navedb. Če predlaganih dokazov objektivno ne more sam predložiti, lahko navede, kje so in predlaga naročniku ali Dkom, da jih pridobi. Poleg listinskih dokazov pa vlagatelj lahko predlaga tudi dokaze z zaslišanjem prič ali imenovanjem sodnega izvedenca ali drugega strokovnjaka, če je za presojo določenih kršitev potrebno strokovno znanje. Če vlagatelj zahtevka za revizijo sam priloži izvedeniško mnenje, se to ne obravnava kot dokazilo, temveč kot del vlagateljevih navedb. Dkom se je v svojem sklepu 018-294/2013-3 z dne 12. septembra 2013 v podkrepitev tega stališča sklicevala na prakso vrhovnega sodišča in poudarila, da izvedenec ali strokovnjak po naročilu vlagatelja ne deluje v funkciji pomočnika Dkom, temveč deluje kot vlagateljev pomočnik po njegovih navodilih in v njegovo korist, zaradi česar že zato njen položaj ne more biti povsem neodvisen in samostojen.
Nova dejstva in dokazi v revizijskem postopku
Vlagatelj ne more naknadno v opredelitvi do navedb naročnika navajati novih dejstev in dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, saj gre za prepozne navedbe. Dkom teh novih dejstev pri svoji presoji tako ne upošteva niti jih ne obravnava. Če pa vlagatelj izkaže, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku (ker mu naročnik ni pravočasno omogočil vpogleda v spis, ker kljub dolžni skrbnosti zaradi rokov odločanja po ZDIJZ pri referenčnih naročnikih ni pridobil dokumentacije do izteka roka za vložitev zahtevka za revizijo, ker naročnik v predrevizijskem postopku izvede nove dokaze), Dkom take navedbe vsebinsko obravnava.
Opozoriti je treba še na posebne določbe ZPVPJN v zvezi z zbiranjem procesnega gradiva. Dkom namreč v revizijskem postopku izvede vse dokaze, za katere presodi, da bodo pripomogli k zakoniti in pravilni odločitvi o zahtevku za revizijo. Pri tem ni omejena le na dokazne predloge vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika. Kot dokazilo se lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje dejanskega stanja v zadevi. Dkom lahko ob tem ugotavlja tudi dejstva, ki jih vlagatelj, izbrani ponudnik in naročnik niso navajali, če presodi, da je to potrebno za zakonito odločitev o zahtevku za revizijo. Dkom v revizijskem postopku tako ni vezana na dokazne predloge strank, temveč lahko izvaja tudi dokaze, ki jih ni predlagala nobena izmed strank, če presodi, da bodo ti dokazi pripomogli k zakoniti, pravilni in hitri odločitvi o zahtevku za revizijo.
Vir: revija Denar – mag. Irena Prodan
Državni zbor je potrdil še preostala zakona iz t. i. svežnja prvega koraka sodne reforme, in sicer novelo zakona o državnem tožilstvu in novelo zakona o brezplačni pravni pomoči. Za prvo je glasovalo 44 poslancev, proti jih je bilo 20. Za drugo pa se je izreklo 43 poslancev, proti jih je bilo osem.
Novela zakona o državnem tožilstvu določa sprejetje kodeksa državnotožilske etike ter oblikovanje komisije za etiko in integriteto, ki bo sprejemala načelna mnenja glede spoštovanja kodeksa. Znotraj specializiranega tožilstva prinaša vzpostavitev posebnega oddelka za postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, t. i. civilnofinančnega oddelka, hkrati pa odpravlja omejitve pri zaposlitvah tožilcev s specifičnimi znanji na specializiranem tožilstvu.
V koaliciji so v razpravi novelo pozdravili, saj naj bi prinesla bolj odgovorno delo državnih tožilcev in poskrbela za boljše izvajanje zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, v koaliciji pa so bili do nje kritični. Vladi predvsem zamerijo, da novela prinaša premalo korenite spremembe, da jo je DZ sprejemal po skrajšanem postopku in da ni usklajena s stroko.
Novela zakona o brezplačni pravni pomoči pa naj bi prinesla izboljšanje učinkovitosti omenjenega instituta na način, da bo brezplačna pravna pomoč lažje in širše dostopna. V ta namen novela poenostavlja obrazec prošnje za dodelitev omenjene pomoči, prav tako širi razloge za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. Prvi pravni nasvet nadomešča s pravnim svetovanjem.
Po mnenju koalicije novela poenostavlja postopke pridobitve brezplačne pravne pomoči in jo tako dela bolj dostopno. Opozicija pa tudi pri tej noveli opozarja, da ni usklajena s stroko in da nedopustno ukinja brezplačni prvi nasvet.
Vir: STA
Poslanske in poslanci so sprejeli noveli zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, ki bosta po navedbah vlade prispevali k bolj učinkovitemu delovanju sodišč in zaostrili pogoje za preverjanje primernosti kandidatov za sodniško funkcijo. Noveli so podprli v koaliciji, medtem ko jima je opozicija odrekla podporo. Za novelo zakona o sodiščih je glasovalo 43 poslancev, proti pa 13. Novelo zakona o sodniški službi je podprlo 44 poslancev, proti pa jih je bilo 13.
Novela zakona o sodiščih med drugim sodnemu svetu nalaga pripravo kodeksa sodniške etike ter ustanovitev komisije za etiko in integriteto. Poleg tega predvideva možnost razporejanja okrajnih sodnikov na okrožna sodišča, kar naj bi odpravilo neenakomerno obremenitev sodišč.
Novela zakona o sodniški službi naj bi prinesla bolj objektiven in pregleden postopek izbire sodnikov. Postopek bo tako lahko imel več faz, kandidate pa bodo postopno izločali. Prav tako se uvaja možnost opravljanja ustreznih preizkusov kandidatov, med katere sodijo tako preizkusi strokovnega znanja kot tudi možnost psihološkega testiranja. Natančneje novela določa tudi pogoj osebnostne primernosti kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo.
V današnji razpravi so noveli podprli poslanci koalicije, saj so menili, da bosta pripomogli k bolj učinkovitejšemu delovanju sodišč, hkrati pa poskrbeli, da bodo na mesta sodnikov prišle primerne osebe.
Nasprotno pa so v opoziciji vladi očitali, da noveli sprejema prehitro in brez soglasja stroke, kot tudi da noveli ne prinašata dovolj celovitih rešitev.
Vir: STA
- Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji, objavljeno v Uradnem listu RS št. 16/2015 z dne 6.3.2015, velja od 6.3.2015
- Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2015 (Rb2015), objavljeno v Uradnem listu RS št. 14/2015 z dne 28.2.2015, velja od 1.3.2015
- Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Urad predsednika Republike Slovenije za leto 2015 (OdRSPUP15), objavljeno v Uradnem listu RS št. 14/2015 z dne 28.2.2015, velja od 1.3.2015
- Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Računsko sodišče Republike Slovenije za leto 2015 (OdRSPRacS15-1), objavljeno v Uradnem listu RS št. 14/2015 z dne 28.2.2015, velja od 1.3.2015
- Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za Ustavno sodišče Republike Slovenije za leto 2015 (OdRSPUS15-1), objavljeno v Uradnem listu RS št. 14/2015 z dne 28.2.2015, velja od 1.3.2015
- Statut Univerze v Ljubljani, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 16/2015 z dne 6.3.2015, velja od 6.3.2015
- Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 16/2015 z dne 6.3.2015, velja od 1.2.2015
- Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 16/2015 z dne 6.3.2015, velja od 7.3.2015
- Sodni red, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 15/2015 z dne 2.3.2015, velja od 3.3.2015
- Uredba o določitvi zneska trošarine za energente, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 15/2015 z dne 2.3.2015, velja od 3.3.2015
- Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2015 (OdRSPODU15-1), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 15/2015 z dne 2.3.2015, velja od 1.3.2015
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1A), redni postopek, EPA 382-VII
- Predlog zakona o spremembi Zakona o dohodnini (ZDoh-2O), nujni postopek, EPA 379-VII
- Predlog zakona o spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2L), nujni postopek, EPA 380-VII
- Predlog zakona o spremembah Zakona o gozdovih (ZG-G), nujni postopek, EPA 378-VII
- Predlog zakona o spremembi Zakona o kmetijstvu (ZKme-1C), skrajšani postopek, EPA 381-VII
- Predlog zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (EKO SKLAD III) (MPEIBES), ratifikacija, EPA 1329-V
- Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-F), redni postopek, EPA 368-VII
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu MARCU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 7 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov (ZRTVS-1A, ZSDH-1, ZIPRS1415-A, ZIPRS1415-B, ZIPRS1415-C, ZUJF-C ter ZIPRS1415-D ).
- Novela Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-D) je začela veljati 1. marca 2015. Novela med drugim določa, da znaša povprečnina za obdobje od 1. januarja 2015 do 30. junija 2015 525,00 eurov, za obdobje od 1. julija 2015 do 31. decembra 2015 pa 500,83 eura. Občinam, pri katerih prihodki od dohodnine, presegajo primerno porabo, od 1. aprila 2015 dalje ti prihodki pripadajo samo do višine primerne porabe. Sredstva za sofinanciranje investicij se za leto 2015 zagotovijo v višini 1 % skupne primerne porabe občin.
- Državni zbor do sedaj pripravil še ni pripravil uradnega prečiščenega besedila (UPB) Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415).
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 101-3675/2013, stran 11111.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 4.3.2015 - 10.3.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 3 novosti | 5 novosti | 9 novosti | |||
V tem tednu izpostavljamo:
- Državni zbor je med gradiva v obravnavi prejel Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-F), redni postopek, EPA 368-VII, Predlog zakona o spremembah Zakona o gozdovih (ZG-G), nujni postopek, EPA 378-VII, Predlog zakona o spremembi Zakona o dohodnini (ZDoh-2O), nujni postopek, EPA 379-VII ter Predlog zakona o spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2L), nujni postopek, EPA 380-VII.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 4.3.2015 - 10.3.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 10 novosti | 26 novosti | 6 novosti | 2 novosti | 35 novosti | |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 2 novosti | 4 novosti | 8 novosti | ||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 2 novosti | 21 novosti | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 5 novosti | 2 novosti | 6 novosti | 1 novost | |||
| 5. JAVNE FINANCE | 1 novost | 11 novosti | 3 novosti | 2 novosti | 15 novosti | 1 novost | |
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2 novosti | 24 novosti | 5 novosti | 1 novost | 22 novosti | 1 novost | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 6 novosti | 5 novosti | 1 novost | 24 novosti | 5 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | ||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 4 novosti | |||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 3 novosti | 1 novost | 3 novosti | ||||
| 11. OBČINE | 57 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.