Spoštovani bralci TFL Glasnika,
pred vami je posebna, praznična številka, ki smo jo zasnovali nekoliko drugače, bolj praznikom primerno.
Vsebinsko-strokovni del ostaja enak in poleg Teme tedna prinaša vse običajne rubrike, ki ste jih vajeni. Posebej vam želimo predstaviti tudi dolgoletno avtorico Teme tedna, go. Vido Odar, ki je prejšnji dve številki TFL Glasnika namenila računovodski obravnavi neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in nekratkoročnih sredstev (ali skupine za odtujitev) za prodajo, danes pa obravnava kakšen vpliv ima izbira posameznega modela vrednotenja v času uporabe naštetih sredstev na izkaz poslovnega izida in na bilanco stanja.
V delu TFL Glasnika, kjer običajno predstavimo Pogovor z izbranimi strokovnjakom, pa tokrat predstavljamo vse sogovornike, ki smo jih gostili od prenovljene številke dalje. Za vsakega izmed njih smo izbrali njegovo najbolj odmevno izjavo, ki jo je izrekel v pogovoru za TFL Glasnik. Sogovornike smo prosili tudi, če lahko posebej za današnjo številko povedo tudi svojo novoletno željo našim bralcem. Seveda pa vsega navedenega ne bi bilo brez odlične ekipe sodelavcev, zato se je ekipa TFL še posebej potrudila s svojo čestitko vam, spoštovani bralci.
Srečno v novem letu!
 |
|
 |
Dr. Uroš Merc: Zaslužek pomeni naložbe, naložbe so pot za obstanek
Nespregledano v Pogovoru: |
 |
Zlata Tavčar: Ugled je kot maraton
Nespregledano v Pogovoru: Novoletno voščilo: |
 |
Dr. Igor Šoltes: Namesto javnih naročil imamo dogovorno ekonomijo
Nespregledano v Pogovoru: Novoletno voščilo: |
 |
Nataša Pirc Musar: Večji del države mora biti kot steklenjak
Nespregledano v Pogovoru: Novoletno voščilo: |
 |
Edi Kraus: Povezovanje imam v genih
Nespregledano v Pogovoru: Novoletno voščilo: |
 |
Dida Volk: Nesmisel stečajev, kadar sploh ni premoženja/
Nespregledano v Pogovoru: Novoletno voščilo: |
 |
Mag. Lilijana Kozlovic: Javni uslužbenec – ustvarjalec pravne kulture
Nespregledano v Pogovoru: Novoletno voščilo: |
 |
Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc: Ženske bodo na vrsti, ko bodo moški obupali
Nespregledano v Pogovoru: |
 |
Dr. Bojan Bugarič: Tekmovalnost – tabu v slovenskih šolah
Nespregledano v Pogovoru: |
 |
Dr. Marjan Odar: Če ne bo sprememb, nam bodo spremembe narekovali drugi
Nespregledano v Pogovoru: Novoletno voščilo: |
 |
Mag. Ivan Simič: Pustite davkarijo naj dela!
Nespregledano v Pogovoru: Novoletno voščilo: |
 |
Vida Odar, univ.dipl.ekon., preizkušena računovodkinja in preizkušena davčnica ter večletna avtorica vsakotedenske Teme tedna:
Novoletno voščilo V letu, ki prihaja, želim vsem bralcem |
V času uporabe neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin, podjetje za svojo računovodsko usmeritev lahko izbere:
- model nabavne vrednosti ali
- model prevrednotenja.
Od izbranega modela je odvisno izkazovanje navedenih sredstev v poslovni bilanci, pa tudi višina davka od dohodka pravnih oseb, ki ga bo moralo podjetje plačati, kar pa bomo obravnavali v naslednji številki TFL Glasnika.
Posebnosti, ki se v povezavi z obravnavanimi sredstvi pojavljajo so:
- neopredmetena sredstva z nedoločenimi dobami koristnosti in dobro ime, ki se ne amortizirajo, ampak le slabijo in
- prenos sredstev med nekratkoročna sredstva za prodajo (sredstva za odtujitev), ki se ovrednotijo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške, in sicer po tisti, ki je manjša.
V tem prispevku obravnavamo le vpliv načina izkazovanja obravnavanih sredstev na izkaz poslovnega izida in bilanco stanja. Obravnava ostalih izkazov v okviru poslovne bilance bi bila žal preobsežna.
1. Model nabavne vrednosti
Ob uporabi modela nabavne vrednosti se neopredmetena sredstva s končnimi dobami koristnosti, opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine (v nadaljevanju sredstvo) vodijo po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev, saj mora podjetje zaradi slabitve obravnavana sredstva prevrednotiti takoj, najmanj pa takrat, ko njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo.
V izkazu poslovnega izida se v povezavi z merjenjem obravnavanih sredstev po modelu nabavne vrednosti lahko pojavijo:
- stroški amortizacije,
- odhodki zaradi oslabitve in
- prihodki zaradi odprave oslabitve.
Amortizacijo obračunava podjetje skladno z določili standardov - Slovenskih računovodskih standardov (Uradni list RS, št. 118/2005 do 90/2010) (v nadaljevanju SRS) ali Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (Uradni list EU L 320/2008 do EU L 305/2011) (v nadaljevanju MSRP), odvisno od tega katere standarde podjetje uporablja in sprejetimi računovodskimi usmeritvami.
Možne so tri metode obračuna amortizacije:
- metoda enakomernega časovnega amortiziranja,
- metoda padajočega amortiziranja in
- metoda proizvedenih enot.
Podjetje določi metodo amortiziranja skladno svojimi potrebami, ki jih narekuje ekonomska logika poslovnega procesa posameznega podjetja. Kot pravijo standardi, mora podjetje izbrati tisto metodo, ki najbolj ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe bodočih gospodarskih koristi od amortizirljivega sredstva.
Že sama definicija amortizacije pove, da so stroški amortizacije zneski nabavne vrednosti obravnavanih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke. Od dinamike nastajanja poslovnih učinkov je torej odvisna izbira metode amortiziranja in seveda tudi doba koristnosti posameznega sredstva iz skupine, ki jo v tem sestavku obravnavamo.
Odhodki zaradi oslabitve nastanejo v primeru, ko knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost.
Nadomestljiva vrednost obravnavanega sredstva je:
- njena poštena vrednost, znižana za stroške prodaje ali
- njena vrednost pri uporabi,
tista, ki je višja.
Do slabitve sredstva torej pride zaradi napačnih ocen bodočih koristi posameznega sredstva ob njegovi nabavi ali drugače, zaradi napačne ocene možnosti prodaje poslovnih učinkov, ki jih podjetje pridobi za prodajo s pomočjo posameznega sredstva. Če bi bile ocene bodočih koristi pravilne, bi bila vrednost pri uporabi enaka ali večja od knjigovodske vrednosti sredstva in slabitev ne bi bila potrebna.
Prihodki zaradi odprave oslabitve nastanejo, kadar pride do spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je bilo sredstvo oslabljeno.
V bilanci stanja morajo biti neopredmetena sredstva z določeno dobo koristnosti, opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine izkazane po knjigovodski vrednosti, ki ne sme biti višja od nadomestljive vrednosti.
2. Model prevrednotenja
Pri uporabi modela prevrednotenja se vodijo neopredmetena sredstva s končnimi dobami koristnosti, opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine po prevrednotenih zneskih, ki so njihove poštene vrednosti na dan prevrednotenja, zmanjšane za vse kasnejše amortizacijske popravke vrednosti in kasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Prevrednotenje mora biti dovolj redno, da se knjigovodska vrednost ne razlikuje bistveno od tiste, ki bi se ugotovila z uporabo poštene vrednosti na dan bilanciranja. Prevrednotenja sicer ni potrebno opraviti vsako leto, če spremembe vrednosti niso pomembne. Potrebno pa je redno preverjanje poštene vrednosti – cenitev.
V izkazu poslovnega izida se v povezavi z merjenjem obravnavanih sredstev po modelu prevrednotenja lahko pojavijo:
- stroški amortizacije – razen v primeru naložbenih nepremičnin,
- odhodki zaradi prevrednotenja na nižje poštene vrednosti in slabitve v delu, ki presegajo oblikovane presežke iz prevrednotenja v kapitalu,
- odhodki zaradi prevrednotenja na nižje poštene vrednosti in slabitve v celoti – v primeru naložbenih nepremičnin,
- prihodki, iz prevrednotenja, kadar gre za odpravo zmanjšanja vrednosti, ki je bilo evidentirano v breme odhodkov,
- prihodki od prevrednotenja naložbenih nepremičnin.
Pri uporabi metode prevrednotenja sta možna dva načina prevrednotenja knjigovodske vrednosti in sicer tako, da se amortizacijski popravek:
- prevrednoti sorazmerno s spremembo nabavne oziroma prevrednotene nabavne vrednosti sredstva,
- izloči v breme nabavne oziroma prevrednotene nabavne vrednosti sredstva - pripis neto nabavne vrednosti.
V primeru uporabe metode pripisa neto nabavne vrednosti se pri prevrednotenju sredstev navzgor amortizacijske stopnje preračunajo tako, da ostane doba koristnosti nespremenjena. To pravilo velja ne glede na izbrano metodo amortiziranja.
Iz vsega napisanega sledi, da je v primeru uporabe modela prevrednotenja izkaz poslovnega izida za poslovne namene kar precej odvisen od tržnih pogojev povezanih s sredstvi, ki se prevrednotujejo in ga je zato težje napovedovati oziroma ocenjevati.
V bilanci stanja so sredstva izkazana po prevrednoteni vrednosti, ki se lahko iz leta v leto spreminja. Istočasno se spreminja tudi višina kapitala.
3. Posebosti
Kot smo že zapisali, so posebnost neopredmetena sredstva z nedoločenimi dobami koristnosti in dobro ime, ki se ne amortizirata ampak le prevrednotujeta zaradi oslabitve.
Posebnost je tudi prenos sredstev med nekratkoročna sredstva za prodajo. Ta sredstva se, po prenosu iz sredstev v uporabi, ne amortizirajo in ne prevrednotujejo. Odtujena naj bi bila v naslednjih dvanajstih mesecih.
a) Vpliv na poslovno bilanco
V izkazu poslovnega izida se v povezavi z neopredmetenimi sredstvi z nedoločenimi dobami koristnosti in dobrim imenom pojavljajo odhodki zaradi oslabitve.
V bilanci stanja morajo biti izkazana neopredmetena sredstva z nedoločenimi dobami koristnosti in dobro ime po nadomestljivi vrednosti. Nekratkoročna sredstva za prodajo se v bilanci stanja izkazujejo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške, in sicer po tisti, ki je manjša.
Vir: Gradivo Davčno finančne konference 2010, Oder, Jezernik: Računovodska obravnava neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in nekratkoročnih sredstev za prodajo ter vpliv na poslovne in davčne izkaze družbe.
Odpravnina izplačana ob pridobitvi pravice do delne invalidske pokojnine, po 93. členu ZPIZ-1, se v celoti všteva v dohodek iz delovnega razmerja, od katerega je treba obračunati in plačati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost.
Medsebojne pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev urejajo predpisi o delovnih razmerjih, na podlagi katerih se ugotavlja tudi upravičenost delavca do odpravnine ob upokojitvi in višina te odpravnine. Skladno s prvim odstavkom 132. člena ZDR delavcu, ki se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Skladno s tretjim odstavkom 132. člena ZDR ima delavec, ki se delno upokoji, pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu. Delavec ima pravico do odpravnine sorazmerno delovnemu času, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 66. členom ZDR. Določba 66. člena ZDR se nanaša tudi na delavce, ki delajo krajši delovni čas od polnega z odmero delne invalidske pokojnine zavarovanca, pri katerem je nastala III. kategorija invalidnosti in kljub morebitni poklicni rehabilitaciji ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom (93. člen ZPIZ-1).
Evropska komisija je 28. septembra 2011 objavila osnutek spremembe Direktive 2008/7/ES1, s katerim predlaga uvedbo evropskega davka na finančne transakcije. Eden od namenov predloga je, da bi finančni sektor, ki je igral pomembno vlogo pri nastanku svetovne gospodarske in finančne krize, prispeval h kritju stroškov za odpravo njenih posledic.
Trenutna globalna ekonomska in finančna kriza ima velik vpliv na gospodarstva držav in javne finance. K nastanku krize je pomembno pripomogel finančni sektor, medtem ko strošek krize prvenstveno nosijo državljani in vlade držav EU.
Ob splošnem strinjanju, da bi finančni sektor v določeni meri moral prispevati svoj delež k odpravi posledic krize, so nekatere države EU že sprejele določene ukrepe. Vendar pa Evropska komisija verjame, da je potrebno v ta namen oblikovati skupni pristop na nivoju EU. Zaradi velike mobilnosti finančnih transakcij bi različni parcialni ukrepi v posameznih državah namreč lahko vplivali na delovanje in konkurenco znotraj skupnega trga.
Po prepričanju predlagateljev bi se s predlogom sprememb direktive:
- izognili fragmentaciji na notranjem trgu finančnih storitev (kot posledici uvedbe neusklajenih ukrepov v različnih državah),
- zagotovili, da bi finančne ustanove prispevale h kritju stroškov zaradi krize,
- in omejili transakcije, ki ne prispevajo k učinkovitosti finančnih trgov in tako posredno preprečevali morebitne nove krize v prihodnosti.
Strah in krize praviloma nastopajo z roko v roki. Obdobje krize je namreč obdobje, ko večina zaposlenih (razen javnih uslužbencev, seveda) ne ve, kako bo z njihovo službo čez eno leto, nekateri celo ne vedo, ali bodo zaposleni naslednji teden. Negotovost je velika, ljudje doživljajo osebna razočaranja, zlome in tragedije.
Ob večini velikih kriz se ob prvotnem finančnem zlomu med množico ne zgodi skoraj nič. Tisti, ki imajo tudi finančno premoženje, izgubijo nekaj bogastva, tisti, ki ga nimajo, se rogajo bogatašem in tajkunom, češ da je prav, da je njihovo nakradeno premoženje izginilo. A v nekaj letih, ko se kriza razširi povsod po gospodarstvu, se ne smeje nihče več. Mnogo pa je tistih, ki trpijo občutek močne negotovosti in strahu.
A rdeča nit tega prispevka kljub pomembnosti tovrstnih stisk in strahov ne bo strah obubožanih množic, temveč panika in strah glavnih igralcev na finančnih trgih, ki rušenje domin praviloma sprožijo.
Sedanja gospodarska kriza je na piedestal postavila prej manj znanega, a vrhunskega ekonomista Nouriela Roubinija. Ta v svoji knjigi, katere prevod smo dobili tudi v slovenščini, pravi, da sedanja finančno-gospodarska kriza ni pravzaprav nič posebnega. Že od zametkov težav, ki so bili vidni leta 2006 in v začetku 2007, mnogi ekonomisti, politiki in finančniki skušajo ugotavljati in trditi, da je to pot vse drugače, saj smo vendar 80 let starejši od velike gospodarske krize, znanje je napredovalo, v reševanje finančnega sveta pa se vse bolj vneto vključuje tudi matematika z bolj in bolj zapletenimi modeli in razlagami stohastičnega gibanja finančnih trgov.
Pripoznanje opredmetenih osnovnih sredstev se lahko odpravi tudi zaradi podaritve sredstva, uničenja ali popisnega primanjkljaja. Odprava pripoznanja se lahko izvede le na osnovi verodostojnih knjigovodskih listin, ki dokazujejo, da je obravnavani poslovni dogodek res nastal.
Odprava opredmetenih osnovnih sredstev je lahko posledica prodaje, podaritve, oddaje v finančni najem, uničenja in drugo. Ta prispevek obravnava podaritev, uničenje in popisni primanjkljaj opreme in drobnega inventarja. Da bi prišlo do podaritve, uničenja ali popisnega primanjkljaja pri nepremičninah je manj verjetno, zato nepremičnin v tem primeru ne obravnavamo. Se pa določila tega prispevka smiselno nanašajo tudi na nepremičnine.
Popisne primanjkljaje ugotovi popisna komisija v okviru rednega ali izrednega popisa premoženja. Redni letni popis se izvaja skladno z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah in Slovenskih računovodskih standardov. Popis se lahko začne pred koncem leta, vendar morajo biti vsa gibanja do konca leta upoštevana pred ugotavljanjem popisnih razlik. Popisni primanjkljaj se praviloma evidentira na osnovi zapisnika popisne komisije, ki mora biti pisno potrjen s strani ustreznega organa upravljanja v podjetju, ali pa na osnovi posebnega sklepa o odpravi popisnih razlik.
Od popisnega primanjkljaja je dolžan zavezanec za DDV, ki je upošteval odbitni DDV obračunati DDV. DDV se ne obračuna v primeru vlomne tatvine, če o tem obstaja policijski zapisnik. V primeru delnega odbitka vstopnega DDV se DDV obračuna in opravi korekcija neodbitnega vstopnega DDV.
Uradniki EU so pripravili prvi osnutek medvladnega sporazuma o okrepljeni gospodarski uniji, ki prevaja v pravni jezik politične zaveze, sprejete na decembrskem vrhu EU. Pogajanja o sporazumu se bodo začela 20.12.2011, končana naj bi bila do konca januarja, sporazum naj bi bil podpisan marca, veljati pa bo začel, ko ga bo ratificiralo devet članic.
Osnutek sporazuma, ki je bil že poslan vsem prestolnicam članic EU, ima osem strani, razdeljen je na šest naslovov in 14 členov. V njem so opredeljeni namen in obseg sporazuma, razmerje med sporazumom in zakonodajo EU, proračunska disciplina, gospodarsko zbliževanje, srečanja voditeljev držav v območju evra ter splošne določbe.
V pogajanjih o sporazumu bodo lahko po navedbah virov pri EU sodelovale vse članice unije. Sporazum bo veljal za 17 članic območja evra, odprt pa bo tudi za države, ki niso v območju evra. Edina, ki zagotovo ostaja zunaj sporazuma, je Velika Britanija.
Temelj sporazuma je novo fiskalno pravilo, ki med drugim določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". To v osnutku sporazuma določa člen 3 v naslovu III o proračunski disciplini.
Načelo uravnoteženega proračuna pomeni, da strukturni primanjkljaj, to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla - torej močne konjunkture ali recesije, na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Fiskalno pravilo bodo članice v pravne sisteme vnesle skozi ustave ali dokumente na enakovredni ravni, vsebovalo pa naj bi tudi samodejni mehanizem odprave presežnega primanjkljaja, ki naj bi ga opredelila vsaka članica posebej. Tudi to je v sporazumu opredeljeno v členu 3.
Naslov IV pa določa pravila za zbliževanje gospodarskih politik, na primer krepitev sodelovanja na področjih, ki so ključna za normalno delovanje območja evra ob upoštevanju celovitosti notranjega trga EU.
Poleg tega sporazum v naslovu V določa, da se bodo voditelji držav v območju evra sestajali vsaj dvakrat na leto pod vodstvom stalnega predsednika, ki ga bodo voditelji članic območja evra izbrali z navadno večino.
Vsaka stranka v sporazumu, ki bo menila, da druga stranka ne izvaja člena 3 o proračunski disciplini, bo lahko po členu 8 zadevo predložila Sodišču EU. Odločitev sodišča bo zavezujoča. Kršiteljica bo morala ukrepati v roku, ki ga bo določilo sodišče.
Vir: STA
Vlada je sprejela uredbo o odpadkih, ki ureja hierarhijo ravnanja z odpadki, osredotočena pa je na preprečevanje nastajanja odpadkov. Ena od novosti je izdelava programa preprečevanja nastajanja odpadkov, ki ga bodo pripravili kot operativni program.
Na novo sta opredeljena tudi predelava in odstranjevanje odpadkov. Novost, ki jo prinaša uredba, je, da se energetsko učinkovit sežig komunalnih odpadkov šteje za postopek predelave, kadar so izpolnjena določena merila energetske učinkovitosti. Do zdaj so se namreč vse sežigalnice odpadkov uvrščale med naprave za odstranjevanje odpadkov.
Uredba ureja pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo ali odstranjevanje odpadkov. Uporabno dovoljenje za napravo za obdelavo odpadkov tako ni več pogoj za izdajo tega okoljevarstvenega dovoljenja.
Uredba tudi določa, da je treba vzpostaviti ločeno zbiranje vsaj za odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla. Z njo se namreč prenašajo tudi z evropsko direktivo določeni okoljski cilji, ki jih brez učinkovitega ločenega zbiranja ni mogoče doseči.
Do leta 2020 se tako priprava za ponovno uporabo ter recikliranje najmanj odpadnega papirja, kovin, plastike in stekla iz gospodinjstev ter po možnosti iz drugih virov, povečata na najmanj 50 odstotkov skupne teže. Priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialna predelava, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov, pa se povečajo na najmanj 70 odstotkov skupne teže. Za dosego tega cilja se ne upoštevata zemljina in kamenje.
Uredba ne uvaja novih obveznosti za povzročitelje odpadkov.
Do začetka leta 2013 bo vzpostavljen tudi informacijski sistem o ravnanju z odpadki, za elektronsko podporo pri spremljanju pošiljk odpadkov z evidenčnimi listi in pri predpisanem letnem poročanju oseb, ki ravnajo z odpadki. Njegova vzpostavitev bo uporabnikom olajšala administrativna opravila, povezana z oddajanjem in prevzemanjem odpadkov v obdelavo in letnim poročanjem o nastalih, zbranih in obdelanih odpadkih.
Vir: STA
- Pravilnik o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala, objavljeno v Uradnem listu RS št. 101/2011 z dne 12.12.2011, velja od 13.12.2011
- Pravilnik o obračunu davka na bilančno vsoto bank, objavljeno v Uradnem listu RS št. 101/2011 z dne 12.12.2011, velja od 13.12.2011
- Uredba o zelenem javnem naročanju, objavljeno v Uradnem listu RS št. 102/2011 z dne 13.12.2011, velja od 14.12.2011, uporabljati se začne 13.3.2012
- Tarifa za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 102/2011 z dne 13.12.2011, velja od 14.12.2011
- Pravilnik o informacijskem sistemu za vodenje obnov, nadgradenj in investicij v javno železniško infrastrukturo, objavljeno v Uradnem listu RS št. 103/2011 z dne 16.12.2011, veljati začne 31.12.2011
- Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 101/2011 z dne 12.12.2011, veljati začne 27.12.2011
- Odredba o številu in sedežih izvršiteljev, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 101/2011 z dne 12.12.2011, velja od 13.12.2011
- Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 102/2011 z dne 13.12.2011, velja od 14.12.2011
- Pravilnik o določitvi seznama enakovrednih tretjih držav, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 102/2011 z dne 13.12.2011, velja od 14.12.2011
- Statut Odvetniške zbornice Slovenije, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 103/2011 z dne 16.12.2011, veljati začne 31.12.2011
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu DECEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 4 spremembe in dopolnitve oz. druge vplive;
- Zakon je bil večkrat v presoji zakonitosti na Ustavnem sodišču, zaradi česar je bilo tudi zadržano njegovo izvrševanje. Ugotovljano je bilo neskladje z ustavo pri delu 29. in 30. člena.
- zadnje spremembe in dopolnitve, ki jih je prinesla novela B, veljajo in se uporabljajo od 18.10.2011.
- novela B je odpravila neenakost in razlikovanje med reprezentativnimi zbornicami pri delitvi premoženja GZS, glede katerega je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost z Ustavo RS.
- Državni zbor ni pripravil še nobenega uradnega prečiščenega besedila (UPB) Zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ);
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 60-2537/2006, stran 6549.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 14.12.2011 - 20.12.2011 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 4 novosti | 3 novosti | 1 novost | 4 novosti | 1 novost | |
V tem obdobju posebej izpostavljamo:
- V Uradnem listu št. 102/2011 z dne 13.12.2011 je bila objavljena Uredba o zelenem javnem naročanju, ki velja od 14.12.2011, uporabljati pa se začne 13.3.2012;
- Prav tako je bila v Uradnem listu št. 102/2011 objavljena Uredba o dopolnitvi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki velja od 14.12.2011;
- Ministrstvo za okolje in prostor je za javno obravnavo objavilo Osnutek Pravilnika o spremembah Pravilnika o metodologiji za določanje nadomestil za služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti Republike Slovenije. Pripombe sprejemajo do 16.1.2012;
- Vlada je 15.12. sprejela Uredbo o odpadkih (članek STA).
Če želite učinkovito spremljati zakonodajo na področju varstva okolja in rabe naravnih virov in biti sproti obveščeni o vseh novostih s področja ekologije, ki so v pripravi ali pa so bile ravnokar objavljene, imamo za vas na voljo naročniški paket Eko-Lex.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 14.12.2011 - 20.12.2011 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 4 novosti | 15 novosti | 1 novost | 7 novosti | 2 novosti | |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | ||||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 6 novosti | 2 novosti | |||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 15 novosti | 1 novost | 1 novost | 7 novosti | 3 novosti | ||
| 5. JAVNE FINANCE | 2 novosti | 30 novosti | 17 novosti | 2 novosti | |||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 14 novosti | 33 novosti | 1 novost | 6 novosti | 12 novosti | 2 novosti | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 9 novosti | 4 novosti | 2 novosti | 7 novosti | 1 novost | ||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | ||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | ||||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | |||||||
| 11. OBČINE | 84 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.