V današnjem TFL Glasniku vam svoj pogled na žalostno propadla sicer nekoč uspešna slovenska podjetja predstavlja Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex. Na pogorišču podjetništva se kljub vsemu pojavljajo novi posamezniki, ki znova začenjajo svoje uspešne zgodbe in dajejo upanje na nov začetek. "V podjetništvu prinaša uspeh poleg karizme zagotovo predvsem pošteno in trdo delo, jasna vizija, dobra ekipa in posledično pride tudi rezultat in uspeh. Če vse to počnemo daljši čas, naše prizadevanje prinaša ugled. In nehajmo se sprenevedati, da je podjetništvo kaj slabega. Priznajmo si in spodbujajmo željo po uspehu in poštenem zaslužku," je mnenja ga. Tavčar.
V letu 2014 začne veljati kar nekaj sprememb, povezanih s plačevanjem prispevkov od dohodkov, ki niso dohodki iz delovnega razmerja, ampak se izplačujejo na osnovi drugega pravnega razmerja. Novi prispevki so bili uvedeni s spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Menimo, da je tema še kako zanimiva, zato jo obravnavamo v današnji temi tedna.
Vabljeni k branju!
Praznični dnevi so me popeljali na ogled Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri, ki sem ga zadnjič videla nekje davno v šolskih klopeh. Razstavljene zbirke ponujajo zdaj povsem drugačen pogled in gledam jih predvsem z današnje perspektive.
Impresivne so že primarne aktivnosti: lov, ribolov in les. Predvsem lesna industrija, ki se je razvila do vrhunskih žag in podjetij, kot so Inles, Slovenj Gradec, Liko Vrhnika s svojimi stoli in še marsikatero. In kaj je danes z lesno industrijo? Ni je več. Kakšni prekrasni modeli terminalov na Rečici pri Bledu so predstavljeni! Vse to bi lahko imeli še danes. Na žalost pa je tako, da vse to vidiš, takoj ko greš na smučanje čez mejo v Avstrijo.
Pa strojno-avtomobilska industrija. Prav srce me je zabolelo, ko sem videla veliko halo Tomosovih motorjev in posebnih eksponatov, predstavljeno Tovarno avtomobilov Maribor, bolj poznano kot TAM, kjer je tudi avtobus Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), vse plod slovenskega znanja in dela tisočih Slovencev. Za povrh še Rog, tovarna koles z vrsto prelepih eksponatov. Samo za Rog je napisano, da je propadel leta 2006. Kot da bi nas bilo za vse druge sram napisati, da jih ni več.
Računalništvo je precej obetalo: računalnik Kopa, Slovenj Gradec, in računalnik nekoč svetovno priznane Iskre Delta, kjer je bil zbran cvet slovenskega inženirskega znanja. Z Iskro kot korporacijo bi lahko bili danes zagotovo pomembna sila na tem področju. Takoj za računalništvom sta pletilstvo in seveda tekstilna industrija – Rašica, Tekstilna tovarna Maribor in druge.
Zanimivi so tudi znanstveni dosežki, od rentgena do umetnih pljuč, ki pa v nasprotju z zgoraj povedanim nimajo tragičnega konca. Tu mislim na Institut Jožefa Stefana in tudi na druge inštitute. Zanimivo je, da farmacevtska industrija ni predstavljena, in tudi ta nima tragičnega konca.
Popolno nasprotje pa so Titovi avtomobili, prekrasno zloščeni primerki limuzin tistega časa. Ampak tu se mi je prikradel samo nasmeh na usta: cadillac letnik 1974, darilo Amerike, ne vem kateri model ruskega lepotca, darilo Hruščova, rolls-royce, ne vem kateri model, z njim je vozil tuje delegacije, ko so bile na obisku v Sloveniji. Ob pogledu na vse te prekrasne eksponate te nehote preplavi občutek veličastnosti, pomembnosti in zmage. Tudi uspeha. In vse to godi, daje samozavest in energijo ter voljo za boj. Ne glede na vso zgodovino moraš vendarle biti osebnost, kar je Tito nedvomno bil. S svojo karizmo in delovanjem je dosegel tudi tovrstno pozornost.
Vrnimo se k podjetniški zgodovini Slovenije. Ne morem mimo primerjave, odgovori in vprašanja se v muzeju v Bistri ponujajo kar sami. Kaj pravzaprav prinaša uspeh? V podjetništvu poleg karizme zagotovo predvsem pošteno in trdo delo, jasna vizija, dobra ekipa in posledično pride tudi rezultat in uspeh. Če vse to počnemo daljši čas, naše prizadevanje prinaša ugled. In nehajmo se sprenevedati, da je podjetništvo kaj slabega. Priznajmo si in spodbujajmo željo po uspehu in poštenem zaslužku.
Zdaj gledam, kako se na tem pogorišču podjetništva v Sloveniji porajajo novi posamezniki, ki znova začenjajo svoje zgodbe, čutim veliko grenkobo v srcu, a po drugi strani upanje na nov začetek.
Ko bodo akrapoviči in boscaroli zrasli čez nekaj sto zaposlenih in ko bodo gazele, kot je Knauf Isolation, s sedanjih impresivnih 100 milijonov evrov prihodka in 400 zaposlenih zrasle na dvakrat toliko, smo šele na začetku. Na začetku rekonstrukcije podjetniškega sektorja, ki je ključen za vso našo blaginjo.
Še mladi strokovnjaki s področja informacijskih tehnologij in drugih področij ter zagonska podjetja se bodo znašli vmes in upam, da jim bo Slovenija hitro premajhna. Veliko industrijo, morda z izjemo farmacevtov, pa kar pozabimo. Omenila bi še samooskrbo, kjer bi se z zelo enostavnim programom dalo razdeliti med ljudi neobdelano zemljo, država bi dala gnojila ter sadike in takole čez prst bi si lahko vsaka družina pridelala hrano zase. To pa je skoraj tako, kot da je po en zaposlen v družini, kar je že ogromno. Državi bi lahko za začetek plačali le minimalni pavšal davka.
Tako bo lahko čez nekaj let ali desetletje muzej v Bistri postal posodobljen predvsem z dosežki, ki še živijo. Lepo bo, ko nas bodo vnuki spraševali: A tale Akrapovič pa obstaja že toliko časa?
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si
Sprememba Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) (Uradni list RS, št. 96/2012 do 111/2013) je prinesla tudi spremembo glede obveznega zavarovanja oseb, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja, razen delovnega razmerja, opravljajo delo. Izjema so osebe, ki so uživalci pokojnine oziroma opraljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu spredpisi, ki urejajo takšno delo (18. člen ZPIZ-2). Obvezno zavarovanje pomeni tudi obveznost plačila prispevkov, ki znašajo za delodajalce 8,85%, za zavarovance pa 15,5%.
Novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M), Uradni list RS, št. 91/2013, pa je prinesla obveznost plačevanja prispevka delojemalca za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36% od dohodkov, ki jih osebe, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje, plačujejo od dohodkov iz drugega pravnega razmerja.
Prispevek zavarovanca po 18. členu ZPIZ-2 se plačuje od dela iz drugega pravnega razmerja, kadar takšno delo oziroma storitev na podlagi tega pravnega razmerja, predstavlja obdavčljiv dohodek v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. 18. člen v 3. odstavku določa tudi izjeme, ki pa niso zavezane plačilu obravnavanega prispevka. Takšne izjeme so:
- uživalci pokojnine,
- začasno in občasno delo dijakov in študentov preko študentskega servisa,
- delo oseb, ki so obvezno zavarovane in
- delo oseb, ki so obvezno zavarovane s krajšim delovnim/zavarovalnim časom.
Obveznost zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2 pa ni obvezna za zavarovance, ki imajo sočasno zaposlitev ali samozaposlitev v drugi državi članici EU. V tem primeru se skladno z določili Uredbe 883/2004 zakonodaja Republike Slovenije ne uporablja.
Obveznost plačila prispevka na podlagi drugega pravnega razmerja nastane za delo opravljeno po 1.1.2014. Kadar obstajajo pogoji, po katerih obvezno zavarovanje po 18. členu ni obvezno in posledično ni potrebno plačati prispevkov na podlagi drugega pravnega razmerja v breme zavezanca, mora podatke o tem izplačevalcu zagotoviti zavezanec s pisno izjavo oziroma podatke posredovati na drug način (na primer kartica upokojenca).
Če je zavezanec za plačilo prispevka izplačevalec dohodka, mora biti prispevek plačan najpozneje na dan izplačila dohodka. Prispevek zavarovanca in delodajalca mora izplačevalec obračunati v obračunu davčnega odtegljaja (obrazec REK) in ga preko e-davkov posredovati Davčni upravi Republike Slovenije na dan izplačila dohodka.
ZZVZZ-M je prinesel nov 55.a člen, v katerem je določeno, da so zavarovanci iz 15. člena in njihovi družinski člani, kot jih opredeljuje 20. člen ZZVZZ, dolžni plačevati prispevek po stopnji 6,36% tudi od dohodkov iz drugega pravnega razmerja, pa tudi iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic. Osnova za obračun prispevka za izplačane dohodke iz drugega pravnega razmerja je vsak posamezen prejet dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine po zakonu, ki ureja dohodnino. Osnova za obračun prispevka iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic, pa je 25% povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega leta. Prispevek se plačuje od 1.2.2014 dalje. Od tega datuma dalje je potrebno oddajati tudi obračun davčnega odtegljaja (obrazec REK) Davčni upravi Republike Slovenije na dan izplačila dohodka. Na dan izplačila dohodka se prispevek tudi plačuje.
Posebej poudarjamo, da prispevka ni potrebno obračunati in plačati, če prejemnik plačila dohodka ni obvezno zdravstveno zavarovan skladno s 15. ali 20. členom ZZVZZ.
Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) je prejela vprašanja davčnih zavezancev, ki se nanašajo na davčno obravnavo poslovanja z bitcoin virtualno valuto.
»Bitcoin virtualna valuta se ne šteje za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11 in 32/12). Prav tako se bitcoin ne šteje za finančni instrument.
Davčna obravnava dohodka, doseženega pri takem trgovanju/poslovanju ali v taki obliki, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Tako je treba ugotoviti, kdo dosega dohodek in za kakšne vrste dohodek v posameznem primeru gre (dohodek iz kreiranja bitcoinov, iz kupovanja in prodajanja bitcoinov, izplačilo drugega dohodka v bitcoinih).
Po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12 in 96/13; v nadaljevanju: ZDoh-2) je treba ločiti dva primera:
a) Dohodek dosega fizična oseba
Po 15. členu ZDoh-2 se obdavčujejo dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno. Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.
Skladno z navedenim se kakršen koli dohodek, ki je obdavčljiv po ZDoh-2 (npr. plačilo za opravljeno storitev svetovanja), a ga fizična oseba ne doseže v evrih, temveč v bitcoinih, obdavči kot tovrstni dohodek, prejet v naravi. Višina dohodka v evrih se določi upoštevaje vrednost bitcoina v evrih v času, ko je dohodek prejet.
V 1. točki 32. člena ZDoh-2 je določeno, da se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin, razen premičnin iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona, in od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, razen dobička iz kapitala delojemalca, ki odsvoji pravico do nakupa delnic ali pravico do pridobitve drugega premoženja; navedena določba ne vpliva na davčno obveznost fizične osebe, ki opravlja dejavnost po III.3. poglavju tega zakona. Skladno z navedenim se od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem bitcoinov, ne plača dohodnina.
Dohodek, ki ga fizična oseba dosega v obliki bitcoinov pri kreiranju oz. »rudarjenju«, se obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2. Višina dohodka v evrih se določi upoštevaje vrednost bitcoina v evrih v času, ko je dohodek prejet.
b) Dohodek dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti
Za dohodek iz dejavnosti po poglavju III.3. ZDoh-2 se skladno s 46. členom ZDoh-2 šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.
Po prvem odstavku 48. člena ZDoh-2 je davčna osnova od dohodka iz dejavnosti dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno. Po drugem odstavku se za ugotavljanje prihodkov in odhodkov uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem zakonom drugače določeno. Več o obdavčitvi pravnih oseb je opisano v nadaljevanju.
Dobiček iz poslov trgovanja z bitcoini ali dohodek iz »rudarjenja«, ki ga fizična oseba dosega v okviru opravljanja dejavnosti iz poglavja III.3. ZDoh-2, se torej obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti po določbah ZDoh-2.
Vir: pojasnilo DURS
Davčna uprava skozi leta razvija nove modele nadziranja zavezancev in prilagaja način pobiranja davčnih obveznosti, pri čemer zasleduje predvsem trend ravnanja zavezancev na trgu. Tako se je zadnjih nekaj let osredotočila predvsem na boj proti goljufijam z DDV, ki so bile najbolj množične ravno v času izrazite konjunkture, torej do leta 2008. Danes je obseg takšnih goljufij bistveno manjši, zato se nadzor usmerja nad sivo ekonomijo, nad mednarodne transakcije in pojasnjevanje izvora premoženja fizičnih oseb.
Siva ekonomija
Davčna uprava v zadnjem obdobju poostreno nadzoruje subjekte, pri katerih velja večje tveganje za davčne utaje. Gre predvsem za subjekte, ki vodijo blagajniško poslovanje in za katere obstaja tveganje, da izdane račune brišejo ali računov sploh ne izdajajo. Obseg posamičnih transakcij je sicer majhen, saj gre v večini primerov za prodajo storitev in blaga končnim kupcem, vendar je njihova količina po statističnih podatkih tako velika, da pomembno vpliva na višino pobranih davkov.
Boj proti sivi ekonomiji je postal prioriteta inšpekcijskih služb, pri čemer pa namen ni zgolj kaznovanje in izrekanje glob, temveč predvsem skrb za spoštovanje zakonov in urejenost posameznih področij, kot je urejenost trga, učinkovito pobiranje davkov, skrb za varovanje socialnih in delovnih pravic zaposlenih ter skrb za varnost in zdravje.
Premoženje nepojasnjenega izvora
Poleg poslovanja med povezanimi osebami so predmet nadzora tudi odlivi denarnih sredstev v tujino. Davčna uprava lahko od bank v vsakem trenutku pridobi podatke o odlivih v tuje države, pri čemer je bila v preteklih letih posebna pozornost namenjena odlivom v države, ki omogočajo t. i. off shore poslovanje, danes pa je vse več nadzora nad transakcijami z državami, ki zagotavljajo anonimnost, naj si bo v smislu bančne tajnosti ali pa skritega lastništva v družbah. Ti nadzori so osredotočeni predvsem v iskanje transakcij, na podlagi katerih se je denar slovenskih podjetij prek tujine prenašal v žepe posameznih fizičnih oseb.
V skladu s trenutnim ekonomskopolitičnim stanjem v Sloveniji je pogosta domneva davčnega organa, da je šlo za nezakonito izčrpavanje podjetij. To se lahko pomembno izkaže v posledicah, saj davčni organ družbam iz Slovenije v takšnih primerih naloži plačilo dodatnih dajatev iz naslova davčno nepriznanih odhodkov (17 odstotkov) ali davčnega odtegljaja naslova prikritega izplačila dobička (15 odstotkov), medtem ko je končni cilj obdavčitev premoženja, ki se je v tujino po podjetjih prelil na račun določene fizične osebe. Pri tem velja opozoriti na spremembe Zakona o davčnem postopku, ki predvideva, da se bodo po 1. januarju 2014 dohodki nepojasnjenega izvora obdavčevali po stopnji 70 odstotkov.
To v praksi pomeni, da bo davčna uprava oziroma Republika Slovenija od opisanih »spornih« transakcij odmerila davek skoraj v višini celotne transakcije (87 % = 17 % + 70 %), kar naj bi vsaj deloma povrnilo škodo, ki naj bi nastala zaradi neutemeljenih izplačil posameznikom.
Vir: revija Denar - Domen Romih
S prispevkom želimo umestiti in ovrednotiti informacijsko tehnologijo, kot pomemben del sodobne poslovne inteligence ter navedeno podpreti s praktičnimi primeri. Za doseganje poslanstva prispevka je najprej treba opredeliti pojem poslovno-inteligenčnih sistemov (PIS), ki predstavljajo informacijsko tehnologijo (IT) v smislu poslovnega odločanja. Poleg PIS bomo opredelili še druge pojme, ki nas bodo spremljali skozi prispevek. V pomoč pri doseganju poslanstva prispevka nam bo primer celovite informacijske rešitve (CIR) Pantheon, podjetja Datalab.
Pregled literature nam nudi bogat izbor definicij PIS, za potrebe prispevka pa se osredotočimo na naslednjo: kvalitetne informacije v dobro zasnovani shrambi podatkov, združene z uporabniškimi aplikacijami, ki uporabnikom omogočajo pravočasen dostop, učinkovito analizo in intuitivno predstavitev pravih informacij, kar jim omogoča ustrezno ukrepanje ali pravilne odločitve (Popovič et al., 2012).
Informacijska tehnologija in znotraj nje informacijski sistemi predstavljajo pomemben del investicij podjetij, investicij, za katere upajo, da bodo prinesle doprinos na področjih, kot sta učinkovitost in učinkovitejše vodenje (Agarwal & Prasad, 1998). Tehnološke inovacije so pogosto zaznane kot glavno gonilo produktivnosti podjetij. Zato je razumevanje pomena PIS, kot vrste IS v smislu vloge pri poslovnemu odločanju, zelo pomembno.
V smislu podpore odločanju so se poslovno-inteligenčni sistemi (PIS) pojavili kot tehnološka rešitev, ki ponuja podatkovno integracijo in analitične sposobnosti za oskrbo deležnikov na različnih organizacijskih nivojih s koristnimi informacijami za namene odločanja (Turban, Sharda & Delen, 2010). Raziskave s področja IS že dalj časa poudarjajo pozitiven učinek informacij, ki izvirajo iz uporabe PIS, na poslovno odločanje, še posebno v primerih, ko podjetje deluje v visoko konkurenčnem okolju (Popovič et al., 2012).
Obstoječe znanstvene raziskave kažejo na razlike med PIS in drugimi IS v več pogledih (Popovič et al., 2012). Ključne razlike lahko združimo v naslednje glavne točke. Kot prvo je uporaba PIS v osnovi prostovoljna, koristi PIS pa so v primerjavi z operativnimi IS izražene bolj posredno in dolgoročno. Kot drugo so uporabniki tipično intelektualni delavci na višjih organizacijskih ravneh. Nadalje: zbrane informacije so bolj agregirane skozi celotno organizacijo in več je souporabe teh informacij. Kot naslednje lahko navedemo strukturiranost uporabniških potreb in procesov, v katerih so IS uporabljani, ki je v primeru PIS precej nižja. Prav tako pa je nižja tudi strukturiranost navodil za uporabo PIS, saj je uporaba praviloma orientirana bolj raziskovalno in inovativno. Ne nazadnje je PIS usmerjen bolj proti potrebnim podatkom in njihovi ustreznosti in ne toliko proti tehnološki rešitvi. Prav tako podatki v kontekstu PIS prihajajo tudi iz zunanjih virov, ne samo iz samega procesa.
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - mag. Borut Puklavec
Računovodski izkazi so javnosti dostopni izdelki računovodstva, ki v določeni obliki načrtno in urejeno prikazujejo računovodske podatke (Turk, 2004, 614). Z računovodskimi izkazi razumemo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala (SRS 2006, Uvod, 12). Mednarodni računovodski standard med računovodske izkaze šteje tudi pojasnila k računovodskim izkazom (MRS 1, točka 7e).
Računovodstvo je pomemben del informacijskega sistema združbe, zato so njegovi izdelki informacije. Temeljna značilnost informacije je znan uporabnik, kateremu prinaša korist s pomočjo svoje izrazne moči. Ista informacija ima za različne uporabnike praviloma različno izrazno moč. Temeljni razlog so različni interesi uporabnikov.
Oblikovalec informacije, ki interesov uporabnikov ne upošteva, se izpostavlja naslednjim položajem:
- uporabnik informacija je za uporabnika samo podatek, ki mu nič ne pomeni;
- informacija uporabniku ne bo prinesla take koristi, kot bi jo lahko, oziroma bo njena korist manjša;
- informacije bo delo oblikovalca informacije praviloma ocenil kot slabo;
- uporabnik informacije bo nizko ocenil tudi znanje oblikovalca, njegovo zaupanje se bo zmanjšalo.
Ti položaji kažejo, da temeljni namen informacije ni bil dosežen ali pa je bil dosežen le deloma.
Odziv uporabnika je za oblikovalca informacije zelo pomemben in očitno je, da lahko s svojim (ne)kakovostnim delom nanj tudi vpliva. Pri tem je pomemben namen posamezne informacije, ki ga mora upoštevati njen oblikovalec.
Računovodske izkaze v praksi običajno obravnavamo kot nekaj samoumevnega, saj smo se jih že navadili in je bistvena naloga samo njihovo "izdelovanje". Zato se z njimi podrobneje miselno ukvarjamo le še, če se spremenijo računovodski standardi, vendar predvsem glede izdelave, manj pa jih obravnavamo kot informacije, ki imajo svoj namen.
Mednarodni računovodski standard (MRS 1, točka 7) opredeljuje splošni namen računovodskih izkazov tako: »Računovodski izkazi so urejene predstavitve finančnega stanja in finančne uspešnosti podjetja. Cilj računovodskih izkazov za splošne namene je dajati informacije o finančnem stanju, finančni uspešnosti in denarnih tokovih podjetja, ki širšemu krogu uporabnikov koristijo pri gospodarskem odločanju. Računovodski izkazi prikazujejo tudi rezultate skrbništva nad sredstvi, ki so zaupana poslovodstvu.« V isti točki dodaja še: »Te informacije skupaj z drugimi informacijami v pojasnilih pomagajo uporabnikom računovodskih izkazov pri napovedovanju denarnih tokov v podjetju ter zlasti pri opredelitvi časa in gotovosti.«
Pri tem naj opozorimo, da je slovenski prevod MRS zelo pomanjkljiv, saj govori o finančnem stanju in finančni uspešnosti združbe. Oba pojma se v slovenski literaturi zelo različno uporabljata in imata številne pomene. To povzroča različno razumevanje vloge in pomena računovodskih izkazov, s tem pa tudi pogosto neustrezen odnos združb do prikazovanja teh izkazov. Pojem finančnega stanja je opredeljen s finančnim položajem (PFN, točka 0.1), ki vsebinsko nikakor ne ustreza vsebini v MRS. Še bolj je nejasen pojem finančne uspešnosti, ki ga lahko razumemo na številne načine. V nadaljevanju se s tem ne bomo podrobneje ukvarjali, ker smo ta problem obravnavali že drugje.
Namen računovodskih izkazov je načeloma mogoče dosegati na tri načine:
- z uporabo podatkov neposredno iz računovodskih izkazov, torej brez večje uporabnikove analitične obravnave;
- z analiziranjem računovodskih izkazov in nato oblikovanjem dodatnih informacij;
- z usmerjanjem uporabnika in analitika v področja, potrebna dodatnega analiziranja.
Za zunanje uporabnike sta na prvi pogled pomembni samo prvi dve točki, vendar je pomembna tudi tretja, saj omogoča opredeliti dodatna vprašanja in morebitna tveganja pri oceni ekonomsko finančnega položaja podjetja.
Splošni namen računovodskih izkazov pri različnih vrstah uporabnikov zaradi njihovih različnih interesov (ne glede na nejasno opredelitev v slovenskem jeziku in kljub njej) dobiva različne informacijske vsebine. V nadaljevanju bomo to podrobneje obravnavali. Pri tem bomo v okviru statičnega vidika razlikovali zunanje in notranje uporabnike računovodskih izkazov.
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - mag. Borut Puklavec
Od 11.1.2014 velja konec lanskega leta prenovljeni zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike, ki javnemu sektorju nalaga sprejemanje računov in spremljajočih dokumentov izključno v elektronski obliki (e-računi). Obveznost bo veljala s 1. januarjem 2015.
Izvajalci storitev in dobavitelji blaga, ki poslujejo s proračunskimi uporabniki, imajo torej leto dni časa, da se pripravijo na izdajanje računov proračunskim uporabnikom izključno v elektronski obliki.
To bo spodbudilo približevanje maksimalnemu obsegu uporabe e-računov v zasebnem in javnem sektorju ter prispevalo k racionalnejšemu poslovanju tako javnega sektorja kot gospodarstva, so prepričani na finančnem ministrstvu.
Fizične in pravne osebe bodo lahko pošiljale e-račune proračunskim uporabnikom prek bank, ki so vključene v medbančno izmenjavo e-računov, ali prek ponudnikov procesne obdelave podatkov, s katerimi ima Uprava RS za javna plačila sklenjene ustrezne pogodbe. Tisti, ki na tak način ne morejo posredovati e-računov ali ne razpolagajo s tehnično podporo za njihovo pripravo, pa imajo na voljo spletni portal uprave za javna plačila
Letos bodo pripravili tudi več posvetov za proračunske uporabnike ter izdajatelje e-računov.
Vir: STA
Vlada je za obravnavo v DZ po skrajšanem postopku pripravila predlog sprememb zakona o vojnih veteranih. Ta ob predpostavki 2,5-odstotne gospodarske rasti med drugim predvideva ureditev pravice do zdravstvenega varstva za tiste vojne veterane, ki so zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ izgubili to pravico.
Ponovna uveljavitev pravice do zdravstvenega varstva je po navedbah vlade vezana na pogoj višje gospodarske rasti, ki bo znova omogočila izplačevanje te pravice v večjem obsegu in uresničitev posebnega ustavnega varstva teh upravičencev, so sporočili z urada vlade za komuniciranje (Ukom).
Poleg navedenega se v predlogu sprememb Zakona o vojnih veteranih (ZVV) pristojnost za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prenaša na ministrstvo za obrambo. Pretežni del delovanja društev ali zvez vojnih veteranov je namreč usmerjen k delovanjem na področjih, ki sodijo v delovno področje ministrstva za obrambo. Cilj predloga je ustreznejša sistemska ureditev sodelovanja s civilno družbo, navajajo v Ukomu.
Vlada je danes sprejela tudi akcijski program za invalide 2014-2021. Namen programa za invalide je spodbujati, varovati in zagotavljati polnopravno in enakovredno uživanje človekovih pravic invalidov in spodbujati spoštovanje njihovega dostojanstva.
Program obsega trinajst temeljnih ciljev s skupaj 91 ukrepi, ki celovito urejajo vsa področja življenja invalidov. Temeljni cilji se nanašajo na ozaveščanje in informiranje, bivanje in vključevanje, dostopnost, vzgojo in izobraževanje, delo in zaposlovanje, finančno-socialno varnost, zdravje in zdravstveno varstvo, kulturno udejstvovanje, šport in prostočasne dejavnosti, versko in duhovno življenje, samoorganiziranje invalidov, nasilje in diskriminacijo ter na staranje z invalidnostjo.
Vlada je sprejela tudi peto in šesto periodično poročilo o uresničevanju določil Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Besedilo se nanaša med drugim na zakonodajne, sodne in upravne ukrepe, ki jih je Slovenija sprejela za izpolnjevanje določil konvencije, ter o napredku, ki ga je dosegla pri uresničevanju ciljev iz konvencije.
Vir: STA
- Sklep o povračilu potnih stroškov, objavljeno v Uradnem listu RS št. 3/2014 z dne 10.1.2014, velja od 11.1.2014
- Odlok o razglasitvi Kolišč na Igu za kulturni spomenik državnega pomena, objavljeno v Uradnem listu RS št. 2/2014 z dne 6.1.2014, velja od 7.1.2014
- Uredba o vozilih, plovilih, oborožitvi in posebni opremi policije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 2/2014 z dne 6.1.2014, veljati začne 21.1.2014
- Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit, objavljeno v Uradnem listu RS št. 1/2014 z dne 3.1.2014, veljati začne 18.1.2014
- Odredba o programu specializacije iz laboratorijske medicinske genetike, objavljeno v Uradnem listu RS št. 1/2014 z dne 3.1.2014, veljati začne 18.1.2014
- Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti, objavljeno v Uradnem listu RS št. 1/2014 z dne 3.1.2014, velja od 1.1.2014
- Uredba o vsebini obrazca za priglasitev koncentracije podjetij, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 3/2014 z dne 10.1.2014, velja od 11.1.2014
- Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 3/2014 z dne 10.1.2014, velja od 11.1.2014
- Splošni akt o opravljanju strokovnega izpita za zaposlene, ki opravljajo storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve in o opravljanju strokovnega izpita za nadzornika v službi za nadzor Zavoda RS za zaposlovanje, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 3/2014 z dne 10.1.2014, velja od 11.1.2014
- Uredba o postopku odpustitve in znižanja globe storilcem, ki so udeleženi v kartelih, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 2/2014 z dne 6.1.2014, velja od 7.1.2014
- Statut Združenja mestnih občin Slovenije, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 1/2014 z dne 3.1.2014, velja od 16.12.2013
- Predlog zakona o spremembah Zakona o vojnih veteranih, EPA 1717-VI
- Predlog resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023 (ReNPŠ14–23), EPA 1719-VI
- Predlog energetskega zakona (EZ-1), tretja obravnava, EPA 1548-VI
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu JANUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Zakon določa cilje kmetijske politike, načrtovanje razvoja kmetijstva in podeželja, ukrepe kmetijske politike, varnost živil rastlinskega izvora v primarni proizvodnji, kakovost živil v vseh fazah proizvodnje, predelave in prometa, varovanje interesov potrošnice in potrošnika, označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil, promet s kmetijskimi pridelki in živili, ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, javne službe, zbirke podatkov in informiranje na področju kmetijstva, postopke in organe za izvedbo tega zakona, raziskovalno delo, izobraževanje in razvojnostrokovne naloge ter inšpekcijski nadzor.
- Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 2 spremembi in dopolnitvi: ZKme-1A in ZdZPVHVVR. Veljati je začel 24.5.2008. V sredini leta 2012 so bile uveljavljene spremembe v zvezi s posebno ureditvijo upravnega postopka ter manjše spremembe, potrebne zaradi prilagoditve zakonodaji Evropske unije, konec leta 2012 pa še spremembe v zvezi s spremembami pristojnosti na področju varne hrane in varstva rastlin.
- V pripravi je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1B), katerega temeljni cilj je določitev sistemske podlage za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike. Zakon daje sistemsko podlago za dolgoročno načrtovanje razvoja kmetijstva in živilstva, učinkovito in celovito izvajanje ukrepov ter hitrejše prilagajanje zahtevam konkurence.
- Državni zbor do danes ni pripravil uradnega prečiščenega besedila zakona.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 45-1978/2008, stran 4965.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 8.1.2014 - 14.1.2014 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 21 novosti | 1 novost | 12 novosti | ||
V tem tednu izpostavljamo:
- V uradnem listu RS št. 33, z dne 10.1.2014 je bila objavljena sprememba Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Spremenjena uredba velja od 11.1.2014.
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravlja osnutek Uredbe o spremembah Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. Predloge in pripombe sprejemajo do 7.2.2014.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 8.1.2014 - 14.1.2014 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 2 novosti | 5 novosti | 11 novosti | 7 novosti | ||
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 13 novosti | 1 novost | ||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | ||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 4 novosti | 1 novost | 3 novosti | 20 novosti | 6 novosti | ||
| 5. JAVNE FINANCE | 10 novosti | 3 novosti | 1 novost | 8 novosti | 7 novosti | ||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 1 novost | 41 novosti | 7 novosti | 1 novost | 9 novosti | 3 novosti | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2 novosti | 22 novosti | 1 novost | 7 novosti | 18 novosti | 1 novost | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 2 novosti | 2 novosti | 6 novosti | 3 novosti | |||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 11 novosti | 3 novosti | 6 novosti | 1 novost | |||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 9 novosti | 16 novosti | |||||
| 11. OBČINE | 21 novosti | 1 novost | |||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.