Številka 29, letnik VI
15. oktober 2013
Facebook Twitter
TFL Glasnik

Mr. Negotiator je vzdevek našega današnjega sogovornika v rubriki Pogovor, ki si ga je Derek Arden pridobil zaradi več desetletij pogajalskih izkušenj. Svoje znanje in številne zabavne anekdote že vrsto let deli s poslušalci po vsem svetu, ki si želijo izboljšati svoje pogajalske sposobnosti. Pogajati se je namreč mogoče o vsem, je prepričan Arden, ki dodaja, da ima vsaka stvar dve ceni – eno za tiste, ki se pogajajo, in drugo za vse ostale.

Čas beži in nezadržno se bliža konec leta, ki za večino poslovnih subjektov pomeni tudi konec poslovnega leta in pripravo letnega poročila. Pred sestavitvijo letnega poročila morajo poslovni subjekti opraviti popis sredstev in virov sredstev, s pomočjo katerega se ugotovi dejansko stanje le-teh. Za pravilno pripravo podatkov v letnem poročilu je potrebna še uskladitev stanja, ki ga izkazujejo poslovne knjige z dejanskim stanjem, ugotovljenim s popisom. Za izvedbo popisa je odgovorno poslovodstvo, ki mora zagotoviti, da se popis izvede natančno. Le z ugotovitvijo dejanskega stanja sredstev in virov sredstev je namreč možno zagotoviti, da bo letno poročilo izkazovalo pošten prikaz, ki vsebuje uravnoteženo in celovito analizo razvoja in izidov poslovanja družbe in njenega finančnega položaja, kar je zahtevano z Zakonom o gospodarskih družbah. Današnjo temo tedna smo namenili popisu sredstev in virov sredstev.

Vabljeni k branju!

Derek Arden: Ljudje radi sklepamo posle z ljudmi, ki so nam všeč

Derek Arden

Mr. Negotiator je vzdevek, ki si ga je Derek Arden pridobil zaradi več desetletij pogajalskih izkušenj. Svoje znanje in številne zabavne anekdote že vrsto let deli s poslušalci po vsem svetu, ki si želijo izboljšati svoje pogajalske sposobnosti. Pogajati se je namreč mogoče o vsem, je prepričan Arden, ki dodaja, da ima vsaka stvar dve ceni – eno za tiste, ki se pogajajo, in drugo za vse ostale.

Čeprav je priložnosti za pogajanja vsak dan dovolj, pa se mnogi ljudje nikoli ne pogajajo. Celo na seminarju o poslovnih pogajanjih, ki ga je Arden vodil na povabilo iniciative Go Slovenija! je le tretjina udeležencev izjavila, da se vedno pogaja. Ostali plačujejo previsoko ceno, pravi Arden. In dodaja, da bi se lahko veliko naučili od svojih otrok, ki so čisto vsi odlični pogajalci.

 

TFL Glasnik:
Zakaj so otroci tako dobri pogajalci?

Derek Arden:
Ko se rodijo, jočejo, in ko jočejo, dobijo hrano. Mislim, da takrat pomislijo, če torej delam kraval, bom dobil nekaj od mame. In pri tem vztrajajo. To jim je prirojeno, pogajajo se intuitivno. Pravijo, da so najboljši pogajalci do 16-ega leta; takrat se zgodi najstniška sramežljivost, ko se jim zdi, da tega ne morejo več početi.

Seveda pa se v različnih obdobjih otroci pogajajo na različne načine: do petega leta to počnejo intuitivno, med petim in desetim letom odraščajo in testirajo stvari, pri enajstih pripeljejo testiranje do skrajnosti in res preizkušajo meje in spretnosti svojih staršev. To ni nič nenavadnega. Vsi starši mislijo, da so njihovi otroci poredni, vendar je to normalno.

Derek Arden

 

TFL Glasnik:
Mnogi starši mislijo, da so njihovi otroci pametnejši od njih.

Derek Arden:
Starši morajo razumeti, da so to tudi sami počeli, ko so bili otroci, in da je takšno vedenje normalno. Spominjam se, kako je moj sedemnajstletni sin prišel iz šole in mi rekel, da imajo vsi njegovi vrstniki avto, da se vozijo v šolo. Učitelj mi je rekel, ne skrbite, vsi bodo to rekli svojim staršem. To je taktika - in laž je v redu, kajne?

 

TFL Glasnik:
Torej je sramežljivost tista, zaradi katere pozabimo svoje pogajalske spretnosti?

Derek Arden:
Bojimo se vprašati, ker bi lahko bili zavrnjeni. Nihče noče biti zavrnjen in ne znamo dobro prenesti zavrnitve. Nekateri ljudje se tako nikoli ne pogajajo. Zanimivo je, da se v dolgotrajnih zasebnih razmerjih običajno eden od partnerjev rad pogaja, drugi pa pogajanja sovraži. Če bi bila oba zelo tekmovalna in bi se rada pogajala, bi imela težave v razmerju. Tako vsaj jaz mislim.

Ko govorimo o pogajanjih v razmerju, je zelo pomembno, da ne govorimo o pogajanjih ob ločitvi. Ta so pogosto grozna. Odvetniki zaslužijo ogromno denarja, ljudje dobijo obupen dogovor in se sovražijo. Nekoč so se ljubili, torej bi morali biti sposobni urediti finance. V Britaniji se lahko ločite po internetu za 300 funtov, lahko pa plačate tisoče in tisoče funtov odvetnikom.

Derek Arden

 

TFL Glasnik:
Kakšne so razlike med moškimi in ženskami?

Derek Arden:
Statistično ženske zaslužijo 17 odstotkov manj kot moški v vseh državah na svetu. Ženske so prej zadovoljne s kompromisom, medtem ko so moški bolj tekmovalni. To je sicer velika posplošitev, vendar v glavnem velja. Lahko je povezano s tem, da imajo moški več testosterona, ki je borben, ženske pa so bolj negovalke. Ko učim ženske pogajanj, in govoril sem pred veliko skupinami žensk, vedno povem, da ženske na splošno zaslužijo manj in na splošno zahtevajo manj kot moški. Niti zavedajo se ne, da moški zahtevajo več, ker ti to počnejo zasebno, za njihovimi hrbti in ves čas preizkušajo meje. Če bo šef izbiral med dvema osebama, od katerih ena preizkuša meje, druga pa ne, uganite, komu bo dal prednost.

 

TFL Glasnik:
A ženske so boljše pri »branju« ljudi.

Derek Arden:
Da.

 

TFL Glasnik:
Torej niso tako dobre pri uporabi teh spretnosti v svojo korist?

Derek Arden:
Mislim, da veliko bolje začutijo energijo, poslušajo in počnejo vse stvari, ki so povezane z desno polovico možganov, niso pa tako tekmovalne. Po svetu ni veliko žensk v upravnih odborih, v vodstvih podjetij. Samo dve ženski sta glavni direktorici velikih podjetij v Veliki Britaniji, ker za ženske nekatera vedenja niso etična, medtem ko za moške so, nočejo delati do polnoči, saj kakovost življenja postavljajo pred kariero, in se nočejo ubadati z nekaterimi politikami, ki se dogajajo v svetu, kjer dominirajo moški. Pravzaprav se mi to zdi smiselno. Ženske živijo dlje, morda zato, ker se ne spustijo v to tekmovalno okolje. Ni žensk, ki bile odgovorne za vojne, ni žensk, ki bi bile odgovorne za krizo v finančnem sektorju… vse to poganja moški pohlep in ego.

Derek Arden

 

TFL Glasnik:
Katere tehnike najmanjkrat uporabljamo v pogajanjih?

Derek Arden:
Če govoriva o razlikah med močnimi in šibkimi pogajalci, počnejo slednji iste stvari kot prvi, vendar v manjši meri. Manj se pripravijo, manj trgujejo, manj popuščajo, manj razumejo manipulativne pogajalske taktike, ki so povezane s psihologijo, ne berejo govorice telesa, ne začutijo položaja, ne zaprejo pogodbe dovolj hitro in nimajo miselnosti, da se je o vsem mogoče pogajati. Če hočete, da obe strani pridobita, je treba trdo delati za takšno rešitev.

 

TFL Glasnik:
Amaterski pogajalec, ki na primer kupuje avto, bo torej najverjetneje potegnil krajši konec?

Derek Arden:
Avtomobilska pogajanja so nekaj posebnega. Mislim, da so dober primer, ker tam s kupcem manipulirajo od trenutka, ko vstopi v avtomobilski salon. Gre za strukturiran proces, ki ga v trgovinah vedno uporabijo – pokažejo, da ste jim všeč, ponudijo vam brezplačno kavo, zgradijo odnos, vprašajo, kakšen avto vozite sedaj, povedo, da imajo radi avte in govorijo o avtomobilu, ki ga imate. Potem vas vprašajo, za kateri avto se zanimate in vam pokažejo cenejšo možnost, da bi pridobili vaše zaupanje. Ko ga imajo, vam prodajo nadgradnje osnovne verzije in tako dvigujejo ceno. Peljejo vas na testno vožnjo in sprašujejo težka vprašanja, ravno ko zavijate levo v zahtevnem križišču in se koncentrirate na vožnjo. Ceno dvigujejo tudi s ponudbami za financiranje avtomobila, z zamenjavo s starim…

Prodaja avtomobila traja približno uro in pol in po tem času si mislite, vdam se in vzamem avto, ker sem ga tako ali tako hotel. To je psihološki proces in večina ljudi ve, da je ujeta vanj, ampak ne more nič narediti, ker potrebuje nov avto. Sam nisem kupil novega že pet let, prav zato ker se nočem ukvarjati s tem procesom.

Derek Arden

 

TFL Glasnik:
Kdaj vemo, da smo se dobro pogajali, da smo uspeli?

Derek Arden:
V resnici ne vemo. Če zapuščate sestanek in se vam zdi, da ste sklenili dobro kupčijo, ste verjetno jo. Če druga stran misli, da je naredila dobro kupčijo, jo je verjetno tudi. Ne želite deliti z drugo stranjo informacije, da ste bili pripravljeni iti nižje ali višje, ker imajo ljudje potem občutek, da so sklenili slab posel. Torej rokujte se in pojdite naprej. Če imate nekaj od tega, je bil dogovor dober.

 

TFL Glasnik:
So pogajanja lahko zabavna? Če v igri ni veliko denarja, na primer?

Derek Arden:
Pogosto ni tako pomembno, koliko denarja je v igri, ampak naš odnos. Če so pogajanja osebna, lahko postanejo težka. Zato je prodati lastno hišo ali avto težko. Ko nekdo pride v vašo hišo in pravi, da mu ni všeč oprema, nenadoma pomislite, da mu ne želite prodati.

 

TFL Glasnik:
Kako pomembno je torej, da nam je druga oseba všeč?

Derek Arden:
Ljudje radi sklepamo posle z ljudmi, ki so nam všeč. To je nezavedna psihologija. Če vam je nekdo všeč, čutite povezavo in bi radi poslovali z njim, se vedno najde kakšen način za sodelovanje. Če je med vama negativna energija, pa je težko poslovati. Ljudje včasih tega ne razumejo, gredo na pogajanja prestrašeni…

Derek Arden

 

TFL Glasnik:
Če nas je pogajanj strah, so ta torej težka tudi za drugo stran?

Derek Arden:
Odvisno je od tega, kako ste čustveno vpleteni v to. Če je moj bonus ali moja služba odvisna od rezultata pogajanj, bom prestrašen. In vi boste začutili, da moram res nujno skleniti ta posel. To lahko čutite, vidite v moji govorici telesa. Najboljši dogovori so torej tisti, od katerih lahko odstopite. Zato je tako pomembno, da veste, kdaj je dogovor preslab za vas in s pogajanj odidete.

 

TFL Glasnik:
Pravite, da imajo ljudje običajno samo ciljno pozicijo, ne poznajo pa svoje najboljše pozicije in ne pozicije, pri kateri bodo odstopili od pogajanj, zato sklenejo slabši dogovor, kot bi lahko.

Derek Arden:
To je problem in po koncu seminarja je bilo kar nekaj vprašanj na to temo. Ljudje ne premislijo dobro svojih stroškov. Nekoga je zanimalo, kako naj zastavi pogajanja z velikim trgovcem, ki njegovih izdelkov ne želi dati na police svojih trgovin. Preprosto odidite. Drug problem pri tem je, da če vse posle opravljate samo z enim podjetjem, pa vas to podjetje ne mara ali zaide v težave, ste v težavah tudi vi. Bolje je imeti uravnotežen posel kot vsa jajca v eni košari.

Če odidete, se lahko zgodi, da bo druga stran prišla za vami. Najbolje je imeti, kot temu pravim, mehak odhod. Trd odhod je, ko rečete – »to je to, ne moremo več poslovati«. Lahko pa bi rekli – »danes ne morem iti nižje kot do tu«. Torej se lahko jutri stvari spremenijo. Vedno dajte ljudem možnost, da se spravijo iz položaja, v katerega so se zapletli. Dobri pogajalci vedno pustijo zadnja vrata odprta. Ljudje so namreč smešni, počnejo nore stvari. V mediaciji mediator velikokrat hoče dobiti več časa, da se ljudje pomirijo in vidijo smisel. Čas resnično zdravi.

Pogovarjala se je: Martina Budal
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si

Derek Arden

Popis sredstev in virov sredstev

Popis sredstev in virov sredstev morajo, skladno z veljavno zakonodajo, vsaj enkrat letno opraviti:

Pri popisu sredstev in virov sredstev gre za uskladitev knjigovodskega stanja z dejanskim stanjem. Usklajevati je potrebno količinsko in vrednostno skladnost evidenc. Pri tem pa je pomembno, da v primeru odkritja očitnih napak v evidencah, ali pri stanju sredstev (blaga, materiala, izdelkov, opredmetenih osnovnih sredstev i.t.d.) popisna komisija takšno stanje popiše v svojem poročilu in predlaga spremembe za izboljšanje poslovanja. Popis je lahko redni, zahtevan z ustrezno zakonodajo, ali pa izredni. Za izredni popis se poslovodstvo lahko odloči kadarkoli, če meni, da je iz določenih razlogov potreben.

Redni popis se lahko začne izvajati 60 dni pred presečnim datumom bilance stanja. Če ima poslovni subjekt poslovno leto enako koledarskemu, se tako popis lahko začne že v začetku novembra, vendar je potrebnno zagotoviti, da se gibanje sredstev od dneva popisa do presečnega datuma ustrezno upošteva.

Za izvedbo rednega popisa sredstev in virov sredstev je odgovorno poslovodstvo, ki začetek popisa odredi s sklepom o izvedbi rednega popisa. V sklepu je potrebno določiti:

  • presečni datum, na katerega se bo izvajal popis (najbolj kvalitetni podatki za sestavitev letnega poročila so, če je presečni datum čim bližje zaključku poslovnega leta),
  • sredstva in vire sredstev, ki jih mora popisna komisija popisati,
  • čas popisa (popis se lahko izvaja pred presečnim datumom, vendar je potrebno vsa gibanja do presečnega datuma ustrezno upoštevati pred izračunom presežkov in primanjkljajev),
  • popisno komisijo ali več popisnih komisij,
  • rok za pripravo pisnega poročila, ki mora biti dovolj zgodaj, da se poročilo pravočasno obravnava,
  • rok v katerem mora organ upravljanja odločiti o popisu, da se izsledki popisa ustrezno upoštevajo pri izdelavi letnega poročila,
  • rok za oddajo poročila računovodstvu, ki mora izsledke poročila, skladno z odločitvami organa upravljanja vključiti v poslovne knjige in v nadaljevanju tudi v letno poročilo družbe.

Pri sestavi popisne komisije je potrebno preveriti vsa dejstva, da ne pride do konflikta interesov. V popisno komisijo namreč ne morejo biti imenovane osebe, ki so materialno odgovorne za posamezno vrsto sredstev oziroma virov sredstev, ki se popisujejo. Prav tako ne smejo biti v popisno komisijo imenovane osebe, ki nadzorujejo materialno in finančno stanje poslovanja. Popisna komisija ima praviloma vsaj tri člane.

Naloge popisne komisije so:

  • količinski popis sredstev in virov sredstev ter vpis dobljenih rezultatov v popisne pole,
  • primerjati dejansko stanje s knjigovodskim,
  • ugotavljati popisne razlike in
  • ugotoviti vzroke za nastanek popisnih razlik.

Popisna komisija mora v svojem poročilu opozoriti tudi na stanje posameznih sredstev, če so le-ta pokvarjena, neuporabna ali jim je potekel rok trajanja. Takšna sredstva ne predstavljajo inventurnih manjkov. O njihovi nadaljnji usodi morajo, na osnovi pripomb popisne komisije, odločiti odgovorne osebe poslovnega subjekta.

Popisna komisija o svojem delu pripravi pisno poročilo, ki ga predloži v obravnavo organu upravljanja, ki je odgovoren za odločanje o odpravi popisnih razlik. Poročilo mora vsebovati navedbe o razlikah med dejanskim in knjigovodskim stanjem z opisom razlogov za nastale razlike in predlogom za njihovo odpravo. Popisne razlike se lahko odpravijo v breme podjetja ali v breme odgovorne osebe. Kako se bodo odpravile je odvisno od vzrokov za njihov nastanek (kalo, malomarno ravnanje, kraja …). Zaželeno je, da popisna komisija pripravi priporočila za izboljšanje stanja.

Za uspešno izvedbo popisa je prav, da poslovodstvo zadolži osebe, odgovorne za posamezno vrsto sredstev, ki sicer ne smejo vplivati na potek popisa, da ustrezno uredijo sredstva oziroma omogočijo dostop popisnim komisijam.

Odprava popisnih razlik ima tudi davčne posledice, zato je pomembno, da se knjigovodske napake ustrezno odpravijo in se ne izkažejo kot popisni primanjkljaj. Od primanjkljajev se namreč skladno z določbami 7. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) (Uradni list RS št. 117/2006 do 46/2013) in 17. členom Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 141/2006 do 54/2013) obračunava in plačuje davek na dodano vrednost. DDV se skladno z določili 17. člena pravilnika ne obračunava od:

  • primanjkljaja zaradi uničenj, ki so nastala zaradi višje sile,
  • primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga,
  • primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga, v dejanskem obsegu, ki ne sme biti večji od običajnega, določenega s strani strokovnega združenja,
  • primanjkljaja oziroma izgube, ki je nastala zaradi tatvine oziroma kraje, če je o tem sestavljen policijski zapisnik.

Davka na dodano vrednost od primanjkljajev ne obračunajo tisti zavezanci za popis, ki niso identificirani za DDV, ali pa sploh niso zavezanci za DDV.

Od določenih primanjkljajev se obračunajo tudi drugi posredni davki in sicer:

V mednarodnem davčnem pravu je zaznana tendenca po uvedbi vnaprejšnjih (prednostnih) postopkov med davčnimi organi in davkoplačevalci glede na določitev davkov. Prav posebej z vidika davčnih zavezancev je uporaba postopkov z vnaprejšnjimi učinki zelo ugodna pri načrtovanju poslov gospodarskih družb, zato v nadaljevanju izpostavljamo nekatera pomembna vprašanja vnaprejšnjih odločitev.

Z zornega kota davčnih organov ima uporaba davčnih odločitev pri preprečevanju nesporazumov zelo pozitiven ekonomski vpliv pri učinkovitosti (varčevanje s časom in denarjem). S stališča davkoplačevalcev je uporaba postopkov z vnaprejšnjimi učinki zelo ugodna, ko se načrtujejo posli. Na primer podjetje (gospodarska družba) lahko v zvezi s prestrukturiranimi operacijami v svojem domačem davčnem sistemu vpraša svoje davčne organe o posledicah te nenavadne operacije na skupinski ravni. Med drugim lahko tudi vpraša, kako je z uporabo davčnih izgub, ki sledijo združitvi podjetij.

Navedena zamisel je izvedena iz prakse mnogih držav, ki so sprejele vnaprejšnje odločitve zaradi lažje določitve vrednosti davčnih postopkov med podjetji. Vprašanje je, ali sploh in kako te vnaprejšnje odločitve lahko pripomorejo k vnaprejšnjemu reševanju mogočih sporov med državami glede na vse mogoče mednarodne obdavčitve. Čezmejni sporazumi so že bili upoštevani pri transfernih cenah z zavezujočim učinkom za dva davčna organa. Mi želimo ugotoviti, če sploh in kako bi se takšne oblike vnaprejšnjih čezmejnih postopkov lahko razširile v pravna področja davčnih pogodb.

Dva pogoja, ki sta ključna za mednarodne davkoplačevalce v načrtovanju njihovih aktivnosti, sta določitev:

  1. pravične vrednosti (vnaprejšnji zavezujoči postopki za določitev cen) in
  2. države, katere davčne pravice so omejene, in države, ki dajejo davčne oprostitve (vnaprejšnji zavezujoči postopki za uporabo davčnih pogodb).

Davčna pogodba je torej lahko obravnavana kot del domačega prava ali pa kot čisto mednarodni davčni sistem, ki omejuje domače pravo. Ob tem moramo omeniti dvojno naravo davčnih pogodb. Ta je v sporazumih med državami (ki so urejeni z mednarodnim pravom), vendar so hkrati del domačega prava pogodbenih držav. To je osnovni koncept, ki prav tako vpliva na zgradbo odločitev za pogodbene namene. Na tej stopnji je bolj primerno delovanje, da dosežemo ta pogodbeni cilj (na mednarodni ali nacionalni stopnji).

Vir: revija Denar

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06) v 32. členu ureja institut t. i. tanke kapitalizacije, na podlagi katerega se ureja nepriznavanje odhodkov obresti od presežka posojil, razen pri bankah in zavarovalnicah, prejetih od delničarjev oziroma družbenikov s kvalificirano udeležbo.

V obrazložitvi predloga ZDDPO-2, ki je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 98/06, je navedeno: »Predlog zakona ohranja institut t. i. tanke kapitalizacije, ki je urejen že v veljavnem zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, kakor tudi pravilo glede omejevanja priznavanja obresti kot odhodkov z določitvijo fiksnega razmerja med dolgom in kapitalom posojilojemalca (glede na to, koliko posojil zagotavlja kvalificirani družbenik in kolikšna je njegova udeležba v posojilojemalcu), ki je uporabljeno oziroma ohranjeno zaradi pravne varnosti zavezancev, ki so na podlagi določenega razmerja vnaprej seznanjeni s tem, kdaj se jim obresti od posojil kvalificiranega delničarja oziroma družbenika ne bodo priznale kot odhodki. Predlaga pa se dopolnitev, po kateri se obresti priznajo kot odhodek, če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. To pa ne pomeni, da bo davčni organ v vseh primerih ugotavljal, ali bi neodvisna (nepovezana) banka ali druga nepovezana oseba dala posojilo (morebiti) prezadolženemu zavezancu, bo pa dopuščena možnost zavezancu, da dokaže, da ne daje prednosti financiranju z dolgom zaradi doseganja davčno ugodnejše obravnave, kar obravnava obresti nasproti obravnavi dividend je, ampak se je za tako financiranje odločil na primer iz ekonomskih razlogov. Predlagatelj ocenjuje, da je s predlagano ureditvijo v zadostni meri zaščitena davčna osnova, pravica zavezanca, predlagani sistem pa je primeren tudi z vidika davčnega administriranja.«

Kako bo zavezanec dokazoval, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba, bo odvisno od dejstev in okoliščin sklenjenega posojilnega posla in bo obravnavano od primera do primera, zato se dokazovanja ne da vnaprej v celoti natančno določiti. Vsekakor bo treba upoštevati pogoje, ki veljajo na trgu med sklenitvijo posojilne pogodbe, ob upoštevanju višine posojila, roka, valute idr. Pri tem je bistveno, da bo davčni zavezanec lahko dokazal, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah lahko dobil posojilo od nepovezanega posojilodajalca oziroma da bi bil posojilodajalec pripravljen primerljivo posojilo ob primerljivih pogojih odobriti tudi nepovezani osebi. Nepovezani posojilodajalci pri sklepanju posojilnih pogodb upoštevajo temeljno ekonomsko načelo: ne odobravajo posojil, ki bi pomenila čezmerno zadolžitev posojilojemalca in s tem veliko tveganje, da posojilo z obrestmi ne bo vrnjeno, ter hkrati zahtevajo ustrezna zavarovanja ob neizpolnitvi poplačila posojila (glavnice in obresti), in to v obliki sklenitve zavarovalne police, hipoteke, predložitve bianko menic idr.

Kot primere, kakšna formalna in vsebinska dokazila bodo potrebna za dokazovanje, ali bi zavezanec lahko presežek posojil dobil od neodvisne (nepovezane) osebe, navajamo:

  • ponudba, predpogodba ali sklep banke ali druge nepovezane osebe, iz katere nedvoumno izhaja, da bi bila pripravljena zavezancu glede na njegovo strukturo sredstev in obveznosti (bonitetno oceno) odobriti posojilo pod enakimi ali primerljivimi pogoji in v istem času, kot je pridobil posojilo od povezane osebe;
  • posojilna pogodba banke ali druge nepovezane osebe, iz katere je razvidno, da je zavezanec v času, ko je prejel posojilo od povezane osebe, pod enakimi pogoji prejel tudi posojilo od banke ali druge nepovezane osebe oziroma da je posojilodajalec ob enakih ali podobnih pogojih odobril posojilo drugi nepovezani osebi;
  • drugo dokazilo, iz katerega izhaja, da so banke ali druge nepovezane osebe zavezancem posameznih dejavnosti, kot primer navajamo zavezance storitvenih dejavnosti, ki imajo minimalna osnovna sredstva v bilanci stanja, pripravljene odobriti posojilo pod enakimi pogoji, kot so ga pridobili od povezanih oseb. Storitvena dejavnost je namreč lahko sposobna podpirati raven dolga, ki je nesorazmerna njenemu lastniškemu kapitalu. Njena zmožnost najemanja posojil je bolj povezana z možnostjo doseganja zadostnih prihodkov, ki pokrivajo finančne obveznosti.

Vir: pojasnilo DURS

Upravljanje s tveganji, vključno s tveganji prevar, je področje z velikimi razvojnimi zmožnostmi. Pri tem nimamo v mislih zgolj trenutne gospodarske krize v Sloveniji, saj se škandali, povezani z gospodarskim kriminalom, dogajajo že od nekdaj, in to povsod po svetu. Vendar pa se v slovenskem gospodarskem okolju strokovni termini, kot so upravljanje s tveganji prevar, programi za preprečevanje prevar, cikel prevar, forenzična revizija ali forenzično računovodstvo, uporabljajo zelo redko in praviloma nedosledno.

Namen serije člankov, ki bo objavljena v prihodnjih številkah revije Poslovodno računovodstvo, je razbliniti vsebinske nejasnosti glede pojava, ki ima zelo konkretne, včasih celo uničujoče posledice, tako finančne kot nefinančne. Govorimo seveda o prevarah.

Številne koristne informacije s področja finančnih prevar lahko pridobimo iz zelo dobrih spletnih statističnih virov. Eden takih je Poročilo narodom o poklicnih prevarah in zlorabah (Report to the Nations on Occupational Fraud and Abuse), ki ga vsaki dve leti izda Združenje pooblaščenih preiskovalcev prevar (Association of Certified Fraud Examiners – ACFE). ACFE je vodilna svetovna organizacija, ki ima znanje in izvaja izobraževanja za boj proti gospodarskim (poklicnim) prevaram. Združuje že več kot 65 000 članov in podeljuje strokovno licenco za pooblaščene preiskovalce prevar (Certified Fraud Examiner – CFE). Skupaj so člani ACFE do zdaj opravili že več kot milijon preiskav domnevnih prevar, o katerih prostovoljno poročajo tudi krovni organizaciji s ciljem izdelave statističnih analiz in pridobivanja zelo kakovostnih in raznovrstnih podatkov o izvedenih preiskavah in preiskovanih primerih prevar.

Prevare nimajo zgolj finančnih, temveč imajo tudi obsežne nefinančne posledice, katerih učinki so pogosto dolgoročni, včasih tudi nepopravljivi. Pri tem trenutno ne izpostavljamo posledic za storilce prevar skladno z odškodninsko in s kazensko zakonodajo, temveč govorimo zlasti o posledicah za organizacijo – žrtev prevare.

Naštejmo samo nekatere izmed njih:

  • odpuščanje zaposlenih,
  • veliki pritiski na zaposlene,
  • nizka storilnost in morala zaposlenih,
  • negativna podoba v javnosti, uničen ugled,
  • vodstva se več ukvarjajo s preiskovanjem in odpravo posledic prevar in manj z osnovno dejavnostjo podjetja.

Vir: revija Poslovodno računovodstvo

Na trgu obstaja več možnosti vlaganja denarja, od posameznikovih zmožnosti in pričakovanj o donosih ter nagnjenosti k tveganju pa je odvisno, za kaj se bo odločil. Dobro poznan finančni rek »ne nositi vseh jajc v eni košari« priporoča, da je najbolje denarna sredstva oziroma kar premoženje čim bolj razpršiti in se s tem čim bolj približati optimalnemu donosu in tveganjem.

Vrste naložb torej lahko razvrstimo na:

a) manj tvegane naložbe:

  • naložbe v bankah, ki zajemajo naložbe v tujo valuto ter vse vrste naložb na osebne račune, hranilne in varčevalne knjižice ter ostale vezane vloge v domači ali tuji valuti z izbrano ročnostjo vezave,
  • naložbe v življenjska zavarovanja, ki nudijo ob dospetju izplačilo glavnice z minimalnimi obrestmi in v času zavarovalne dobe zavarujejo zavarovanca za primer nezgode ali smrti,
  • naložbe v pokojninska zavarovanje, ki zagotavljajo vsaj zajamčen donos in izplačilo privarčevane vsote najmanj po poteku desetih let, ob dospetju pa poleg tega tudi zagotavljajo izplačilo doživljenjske rente kot dodatne pokojnine,
  • realne naložbe so naložbe v nepremičnine, opremo, umetnine in zlato. Donosnost teh naložb je odvisna od gibanja njihovih cen v času prodaje in pogajalskih sposobnosti prodajalca,
  • denarni skladi (money market mutual funds – MMMF) kot posebna oblika vzajemnih investicijskih skladov, ki sredstva nalagajo v varnejše kratkoročnejše vrednostne papirje in so pravzaprav alternativa bančnim depozitom. Prednost teh skladov je v tem, da so sredstva v njih likvidna, saj lahko vlagatelj kadarkoli proda točke, ker naložba ni časovno vezana kot pri bančnih depozitih. Cilj teh skladov je ohranjanje vrednosti premoženja, saj je donos drugotnega pomena.

b) srednje tvegane naložbe:

  • naložbe v vzajemne investicijske sklade, pravzaprav pomenijo maso premoženja ali denarnih sredstev velikega števila vlagateljev na skupnem računu, s katerimi upravljajo strokovnjaki v tako imenovanih investicijskih družbah. Premoženje je razdeljeno na točke, tako da vlagatelj ve, kolikšen delež je njegov. Denar vlagateljev upravljavec razprši v veliko različnih naložb (delnice, obveznice, depoziti, …), da doseže večjo stopnjo varnosti,
  • naložbe v obveznice, so običajno dolgoročne narave in glede na vrsto izdajatelja (Banka Slovenije, Republika Slovenije) nudijo veliko stopnjo varnosti. V načelu imajo republiške obveznice nespremenljivo obrestno mero. Nekoliko bolj so tvegane obveznice republiških ustanov, občin in podjetij.

c) tvegane naložbe:

  • naložbe v delnice, ki so tipična oblika lastniških naložb v podjetja in glede na tržne dejavnike, ki so odraz poslovanja družbe in drugih dejavnikov, nudijo imetnikom možnost doseganja večjih donosov ob višji stopnji tveganja.
  • naložbe v deleže so neposredne naložbe investitorjev v kapital družbe in glede na velikost deleža ter vsebino družbene pogodbe in poslovne rezultate družbe omogočajo doseganje višjih/nižjih donosov. Tu je tudi stopnja tveganja najvišja.

Vir: portal Tax-Fin-Lex

Po pričakovanju je vlada potrdila predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je glede na prvotni predlog doživel nekaj sprememb. Zakonska različica, ki se je znašla na vladni mizi, tako ne vsebuje sporne določbe o neprenosljivem starševskem dopustu za očete.

Kot je pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, zakonski predlog ne spreminja temeljev družinske politike, ki je dobra. Ministrica je dejala, da je z obžalovanjem spremljala javno razpravo, v kateri je bilo slišati, da je prvotni predlog pomenil krčenje pravice do starševskega dopusta.

Zaradi nestrinjanja s prvotnim predlogom so, tako Kopač Mrakova, poiskali drugačno rešitev, ki bo zadovoljila evropsko direktivo. Po njenih besedah popravljeni zakonski predlog podaljšuje skupno trajanje pravice staršev do odsotnosti z dela, očetovski dopust, ki je zdaj v celoti plačan za 15 dni, pa se širi na 30 dni plačanega dopusta.

Kot je opozorila ministrica, je zaradi finančne situacije, v kateri je država, v prehodnih določbah opredeljeno, da se bo sprememba uveljavila, ko bo gospodarska rast v državi 2,5-odstotna, in sicer naj bi v treh zaporednih letih postopoma prišli do 30 dni plačanega očetovskega dopusta. Med pomembnejšimi spremembami gleda na prvotni predlog je ministrica izpostavila tudi določbo, po kateri bodo do 20 odstotkov višjega otroškega dodatka zaradi nevključenosti otroka v vrtec upravičeni tudi otroci po tretjem letu starosti. Po prvotnem predlogu bi se višji dodatek ukinil za otroke, stare od tri do šest let.

Prednost zakonskega predloga Kopač Mrakova vidi tudi v tem, da na ustreznejši način ureja pravice socialnih staršev. Evropska direktiva namreč zahteva enake pravice za biološke starše in posvojitelje. Predlog tudi zmanjšuje administrativna bremena za delodajalce, je dodala ministrica. Delodajalci bodo tako po novem oproščeni nekaterih zahtev, npr. izpolnjevanja osnov za odmero nadomestila pri dopustih in sporočanja glede prenesenega dopusta. Po besedah Kopač Mrakove se tudi podaljšuje pravica do krajšega delovnega časa v primeru dveh otrok. Doslej je pravica veljala do šestega leta otrokove starosti, po novem pa do starosti otroka ob zaključku prvega razreda.

Zaenkrat velja, da bo vlada zakonski predlog poslala v državni zbor po rednem postopku. Ministrica je še izrazila željo, da bi zakon, ki predstavlja temelj družinske politike v državi, stopil v veljavo 1. januarja 2014.

Predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa nov sistem ureditve dopustov ob rojstvu otroka in jih deli na materinski, očetovski in starševski dopust. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, ostajata materinski in starševski dopust individualna in načeloma neprenosljiva pravica staršev. Materinski dopust, ki je bil prej porodniški dopust, ostaja 105 dni, 15 dni pa mora mati obvezno izkoristiti.

Vsak od staršev ima pravico do 130 dni starševskega dopusta, ki je bil prej dopust za nego in varstvo, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Tako se zadosti neprenosljivim 30 dnem po evropski direktivi za mamo, za očeta pa se direktivi zadosti v obliki očetovskega dopusta. Glede na izkušnje pri izvajanju veljavnega zakona so v novem zakonskem predlogu rešitve prilagodili tako, da bo delo na centrih za socialno delo enostavnejše in cenejše.

Vir: STA

Vlada je določila predlog zakona o zdravilih, ki prenaša evropske direktive v slovenski pravni red. Zakon med drugim prinaša obveznosti članic EU v prometu z zdravili, s čimer želi preprečiti vstop ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. V zadnjem času se je namreč število ponarejenih zdravil v EU povečalo, so sporočili z vlade.

Predlog zakona v slovenski pravni red prenaša direktive EU s področja farmakovigilance in preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. Pravila o farmakovigilanci so potrebna za varovanje javnega zdravja, da se preprečijo, odkrijejo in ocenijo neželeni učinki zdravil, so zapisali v Uradu vlade za komuniciranje (Ukom).

Evropska direktiva in predlog novega zakona prinašata tudi vrsto ukrepov in obveznosti držav članic EU in udeležencev v proizvodnji in prometu z zdravili. V zadnjih letih se je v EU namreč povečalo število ponarejenih zdravil, ki navadno vsebujejo sestavine slabše kakovosti ali ponarejene sestavine, ne vsebujejo sestavin ali pa jih vsebujejo v napačnih odmerkih. Takšna zdravila zelo ogrožajo zdravje, do bolnikov pa prihajajo tudi po zakoniti dobavni verigi.

Predlog zakona vsebuje določbe o razmejitvi med industrijsko izdelanimi zdravili in galenskimi zdravili. Na novo ureja področje pogojev za vnos oziroma uvoz zdravil za osebno uporabo, opredeljena je pristojnost za določanje anatomsko-terapevtske klasifikacije zdravil. Vsebuje tudi nove predpise s področja esencialnih in nujnih zdravil.

Prav tako predlog na novo ureja področje nerutinsko pripravljenih zdravil za napredno zdravljenje ter zdravil, ki so v prometu brez izdanega dovoljenja za promet. Nanaša se na področja sočutne uporabe zdravil, donacije zdravil in sporočanja podatkov o predpisovanju, izdaji in porabi zdravil.

Obenem zakon bolj pregledno ureja pristojnosti, naloge in položaj farmacevtskih inšpektorjev ter pristojnosti in naloge Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke. Ureja pa tudi področje neintervencijskih kliničnih preskušanj, je še navedeno v vladnih gradivih.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu OKTOBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.

Nekaj dejstev o zakonu:

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 9.10.2013 - 15.10.2013 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 1 novost 1 novost 1 novost 2 novosti 6 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 9.10.2013 - 15.10.2013 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 7 novosti 7 novosti 4 novosti 14 novosti 6 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost 1 novost 1 novost 1 novost 6 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 4 novosti 9 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4 novosti 4 novosti 2 novosti 12 novosti 4 novosti
5. JAVNE FINANCE 1 novost 14 novosti 1 novost 1 novost 9 novosti 19 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6 novosti 41 novosti 3 novosti 2 novosti 18 novosti 5 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5 novosti 1 novost 5 novosti 7 novosti 13 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 3 novosti 3 novosti 5 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 2 novosti 2 novosti 2 novosti 4 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 6 novosti 5 novosti 3 novosti 1 novost 10 novosti
11. OBČINE 72 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.