Tomo Senekovič si je izkušnje vodenja prodaje nabiral na več mestih, ves čas pa se je oziral za možnostmi za zasebno kariero - vedno je gledal 'malo čez'. Lani je končno ustanovil svoje podjetje Borza posla, prvi spletni portal, ki ponuja pregled nad utečenimi podjetji, ki so v Sloveniji naprodaj. »Ne pustite, da tisto, kar ste naredili, gre v nič. Sigurno se bo našel nekdo, ki bi to z veseljem nadaljeval,« je njegovo poglavitno sporočilo v intervjuju za današnji TFL Glasnik.
V pravnem članku nam Boštjan Koritnik, univ. dipl. prav., predstavlja poročilo z naslovom Izjemna udeležba in aktualna vprašanja stvarnega prava. Letošnji Stvarnopravni dnevi so zbrali kar 200 udeležencev, v četrtek pa so ti prisostvovali zaključni okrogli mizi o težavah pri uporabi pravil stvarnega prava v praksi sodišč. Udeleženci panela okrogle mize (dr. Nina Plavšak, dr. Miha Juhart, dr. Renato Vrenčur in Miha Verčko ter sodnice Jana Petrič, Maja Zorman Krč in Metoda Orehar - Ivanc) so razpravljali o vprašanjih, povezanih s hipoteko v zavarovanje terjatev več upnikov (na primer bank pri sindiciranih kreditih).
V današnji Temi tedna predstavljamo članek mag. Ivana Simiča iz aprilske številke revije Denar z naslovom POP TV in Kanal A v davčni oazi? Avtor v njem ugotavlja, da ima tudi tisti, ki v zelo gledanih termin v svoji dnevnoinformativnih oddajah drugim očita sporne lastniške strukture in ustanavljanje podjetij v davčnih oazah, podobno oziroma indentično lastniško strukturo. Zakaj dvojna merila? Kje je morala oziroma ali je moralno, da nemoralno očita tisti, ki je sam najverjetneje postopal nemoralno?
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
G. Tomo Senekovič, z izkušnjami vodje prodaje ste se ves čas ozirali za možnostmi zasebne kariere – vedno ste gledali malo čez. Končno se je lani zgodila ustanovitev podjetja Borza posla. Vendar vedno najprej vprašam: na kaj ste najbolj ponosni v vaši karieri?
Tomo Senekovič:
Na to, da sem s svojim delovanjem dosegel veliko ljudi. Dragocene izkušnje sem dobil v Mobitelu, kjer sem delal, kar je bila tudi dobra popotnica za razvoj kariere. Takšnega začetka kariere ne bi zamenjal za drugačnega – nekateri želijo takoj na začetku samostojno podjetništvo. Jaz menim, da je treba pridobiti izkušnje na vsakem koncu, da vidiš, kje je tvoje mesto, kam sodiš.
V naslednjem obdobju sem ponosen na rezultate, ki jih lahko pokažem, in navsezadnje na moj zadnji projekt, to je Borza posla – nekaj novega na našem trgu, saj gre za prvi spletni portal, ki ponuja pregled nad utečenimi podjetji, ki so v Sloveniji naprodaj. Na tak način povezujemo ljudi, ki na eni strani prodajajo podjetje ali dejavnost, na drugi strani pa so ljudje, ki morda iščejo priložnost, da bi se podali v podjetništvo ali pa nameravajo širiti svojo dejavnost.
TFL Glasnik:
Iz vas izžareva želja po poslu, po rezultatu, in ste ciljno fokusirani. Takšnih ljudi bi si želeli, pa ne samo v Sloveniji, in čestitam, ker ste za novi projekt že imenovani v izbor naj podjetniške ideje. Zaupajte nam koncept, kako ideja deluje, kako se lahko nekdo obrne na vas.
Tomo Senekovič:
Portal sem si zamislil pred nekaj leti in je bila na začetku neka testna različica, malo bolj amatersko narejena, vendar je šlo za preizkušanje trga. Ali to potrebujemo pri nas? Vedno, ko vidim nekaj novega, česar pri nas še ni, si rečem, da je za to verjetno neki razlog. Odziv je bil dober in sem se zato podal v prenovo portala. Veste, delo na internetu postane zelo zanimivo, ko te iskalniki enkrat izlistajo, ko ključne besede pridejo na vrhnje pozicije, in šele takrat lahko vidiš, kakšen je dejanski odziv trga.
V tujini že obstajajo takšni portali, ki si jih jemljem za zgled, in smo gledali, kateri od tujih modelov bi bil pri nas sploh izvedljiv. Pri tem gre za ekskluzivne vsebine, ki so pod nekim ključem. Monetizacija na prvo žogo v tujini poteka tako, da plačujejo tisti, ki oddajo oglas. Problem na našem malem trgu pa je, ker je tega tako malo, da v primeru te metode monetizacije portal postane nezanimiv, zato smo morali najti drugačen poslovni model. Dejstvo, da tistim uporabnikom, ki iščejo poslovne priložnosti, ponujamo neko ekskluzivno in preverjeno vsebino, omogoča monetizacijo tudi iz naslove te ciljne publike, zato smo naredili nekakšen zaprti klub, v katerem plačaš članarino, da so ti na voljo vsi podatki in vsi kontakti. Sredstva, zbrana na tak način, pa se porabijo za razvoj portala, za promocijo dejavnosti in ne nazadnje zato, da tovrstne priložnosti, ko se pojavijo, lahko dostavimo našim naročnikom.
TFL Glasnik:
Koliko je v Sloveniji zanimanja za to – se slovenski podjetniki zavedamo, da se podjetja tudi prodajajo in kupujejo, da obstaja neka borza, kjer se srečujeta prodaja in nakup? Koliko smo zreli?
Tomo Senekovič:
Premalo. Vsak dan se po telefonu pogovarjam z našimi porabnik in mislim, da mikro podjetja praktično nimajo tega zavedanja. Pri večjih podjetjih ni težav, izhodne strategije so poznane. Pri malih podjetjih žal ne in podjetniki ob odhodu v pokoj prevečkrat mislijo, da imajo le dve možnosti – ena je predati posel svojim potomcem, druga pa je zapreti podjetje. Radi bi vzpostavili zavest, da je na neki točki mogoče tudi unovčiti vse to, kar si vse življenje ustvarjal. Na kratki rok je to naša prva misija. Seveda odhod v pokoj ni edini razlog za prodajo podjetja, najpogostejši razlogi so odhod v tujino, bolezen, ločitev, pomanjkanje časa in drugi poslovni ali podjetniški izzivi.
TFL Glasnik:
Potrebnega je kar nekaj znanja na strani ponudnikov. Kako to rešujete?
Tomo Senekovič:
To je zagotovo veliki izziv, saj veliko ljudi ceni svoje podjetje na podlagi vloženega truda, kar običajno ne gre skozi. Ne koncu je cena, ki jo je kupec pripravljen plačati, prava vrednost. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja je večinoma v igri denarni tok. Potencialni kupec si bo ceno izračunal na podlagi dejstva, koliko denarja iz naslova poslovanja bo ostalo njemu kot lastniku. To naj bo tudi vodilo pri ocenjevanju vrednosti za prodajalce. Na to temo v prihodnje pripravljamo tudi izobraževanja, ki se bodo začela jeseni.
TFL Glasnik:
Vi ponudite podporo, a za vas je verjetno ključno, da podjetja vedo, da obstajate, da se z željami oglasijo pri vas. Bodisi za prodajo bodisi za nakup. Kaj pa tujina, se kaj spogledujete s tem?
Tomo Senekovič:
Zunaj je trg precej razvit, ne samo s portali, temveč z vso dejavnostjo posredovanja pri prodaji podjetij. Za nas torej širjenje v tujino ni smiselno z nekim klasičnim pristopom, razmišljamo o razvoju niše znotraj celotne panoge in potem znotraj te niše najti globalni model. Trenutno nimamo konkretnih načrtov za tujino, saj smo sredi razvoja storitev za domači trg, kjer na tem področju ni še nič narejeno, zato vidimo večjo priložnost prav tu. Nedvomno je tujina edini način, da preživiš na dolgi rok.
TFL Glasnik:
Ali razmišljate o evropskih sredstvih?
Tomo Senekovič:
Razmišljal sem, imel sem nekaj klicev na to temo, a ko sem se začel poglabljati v to, sem ugotovil, da izgubljam dragoceni čas, namesto da bi se ukvarjal s svojim delom, ki ga je z obstoječimi načrti več kot dovolj.
TFL Glasnik:
Kje se vidite čez tri leta?
Tomo Senekovič:
Mislim, da kar v tej panogi – kot mastermind portala in kot vezni člen med prodajalci in kupci, ker jim pri tovrstnih transakcijah želim pomagati tudi konkretneje. Ta trenutek že postavljamo ekipo, ki bo v pomoč pri postopku prodaje, in na drugi strani izobraževanja, ki bodo v pomoč tistim, ki se bodo prodaje svojega podjetja želeli lotiti sami. To je mišljeno za tiste najmanjše, mikropodjetnike, ki si težko privoščijo zunanjo pomoč, bodisi cenilca bodisi pravnika ali pa druge svetovalce, ki so po navadi vpleteni v tovrstne transakcije.
TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Tomo Senekovič:
Naj posel kroži. Ne pustite, da gre vaše življenjsko delo v nič, zagotovo se bo našel nekdo, ki bi to z veseljem nadaljeval. Hkrati pa vsem, ki razmišljajo o podjetništvu, sporočam: kar pogumno, obstajajo tudi bližnjice do uspeha. Ena takih je prav Borza posla.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Jure Horvat, www.jurehorvat.com
piše: Boštjan Koritnik, direktor Založbe Pravne fakultete Univerze v Ljubljani
Letošnji Stvarnopravni dnevi so zbrali kar 200 udeležencev, v četrtek pa so ti prisostvovali zaključni okrogli mizi o težavah pri uporabi pravil stvarnega prava v praksi sodišč. Udeleženci panela okrogle mize (dr. Nina Plavšak, dr. Miha Juhart, dr. Renato Vrenčur in Miha Verčko ter sodnice Jana Petrič, Maja Zorman Krč in Metoda Orehar - Ivanc) so razpravljali o vprašanjih, povezanih s hipoteko v zavarovanje terjatev več upnikov (na primer bank pri sindiciranih kreditih). Oblikovali so stališče, da sta imetnika iste hipoteke lahko dve osebi ali več oseb kot skupnih imetnikov hipoteke. V takem primeru med več imetniki obstaja skupnost, ki jo ureja OZ.
Kot je za TFL Glasnik povedala dr. Nina Plavšak, nastane enak položaj tudi, če edini imetnik hipoteke prenese samo del zavarovane terjatve oziroma zavarovanih terjatev na novega imetnika.
Na področju stvarnega prava je sicer ogromno odprtih vprašanj, mnogo teh pa so nagovorili na letošnjem – prvem od v prihodnje tradicionalnih – dogodku, ki smo ga organizirali skupaj Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Planet GV in Tax-Fin-Lex.
Na okrogli mizi je bil dan velik poudarek sodni praksi in z njenim »gibanjem« povezanimi vprašanji. Kot je povedal Miha Verčko z Ministrstva za pravosodje, se je uveljavitev Stvarnopravnega zakonika in Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) v letu 2003 v prvotnih odločbah sodišč zrcalila v smeri doslednejšega oziroma strožjega varstva vknjiženega lastnika, vendar pa je poznejša sodna praksa odstopila od te smeri in (raz)rahljala sprejeta stališča: »Večja fleksibilnost in manjša strogost glede možnosti protiknjižnega priposestvovanja lastninske pravice je utemeljena in dobrodošla, problematično pa je (pretirano) rahljanje pravil, ki varujejo vknjiženega lastnika, še posebej pa odstop od njih in absolutni odrek varstva vknjiženemu lastniku, ko gre za pravno poslovne prenose lastninske pravice na nepremičninah.«
Ena od tem, ki so prav tako pritegnile veliko pozornosti, je bila denimo nedokončana etažna lastnina. Ta je lahko nastala po prejšnji ureditvi pred 1. januarjem 2003, saj po prejšnjih predpisih vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo ni bil predpostavka njenega nastanka. O njej ni potekala poglobljena razprava na dogodku, je pa dr. Nina Plavšak v prispevku, objavljenem v pravkar izdani knjigi Sodobno stvarno pravo, prikazala vse pravne režime, ki so veljali od leta 1945 do 1. januarja 2003, ko je začel veljati SPZ. V tem poglavju dr. Plavšakova razloži tudi, kako je mogoče zunajsodno (z ustreznimi posadnimi listinami) zagotoviti pogoje za vpis nedokončane etažne lastnine v zemljiško knjigo, posebna dodana vrednost knjige pa so vzorci posadnih listin za vse pravno mogoče položaje nedokončane etažne lastnine.
Letošnji dogodek je tako v vseh pogledih – udeležba, obravnavane teme, rešitve in uporabni odgovori na praktična vprašanja udeležencev, sredino druženje s peninami Vinske kleti Frelih in gurmanskimi grižljaji »hišnega« cateringa Delicije – izjemno uspel, zato si tudi prve dni junija v letu 2017 že rezervirajte zanj!
piše: mag. Ivan Simič, vir: revija Denar (DIZI), št. 459/2016
Ali je moralno, da nemoralo očita tisti, ki je sam najverjetneje postopal nemoralno?
V začetku aprila so nas mediji zasuli z informacijami o čudežnem seznamu oseb, ki so ustanovile podjetje v davčnih oazah s pomočjo panamske družbe Mossack Fonesca. Kot smo videli, si je ekskluzivno pravico v Sloveniji izborila časopisna hiša Delo, kar je pri nekaterih novinarjih drugih medijev povzročilo jezo. Sam sem bil priča tovrstni jezi nekaterih novinarjev. Torej, ni bilo pomembno, kaj je odkrito, če je sploh kaj, in kaj je objavljeno, temveč kdo je prvi to objavil in kdo ima dostop do teh informacij. V teh dneh so me nekateri novinarji spominjali na otroštvo, ko se nas je večina otrok igrala z lesenimi igračami, nekateri pa so že imeli lego kocke. Kaj češ hujšega.
Moralnost objav
Kot davčni svetovalec in seveda tudi kot novinar, saj pišem novinarske članke in sem tudi odgovorni urednik revije DENAR, sem razočaran nad pristopom do objave novic o panamskih dokumentih ter kdo nam je in nam še zmeraj posreduje te novice. Gre za novice, v katerih se izpostavlja tudi nemoralnost ustanavljanja podjetij v davčnih oazah, čeprav to ni nezakonito. Zato se mi upravičeno zastavlja vprašanje o moralnosti početja nekaterih medijev, ki pišejo in poročajo o panamskih dokumentih. Pričakoval sem, da bodo o panamskih dokumentih pisali novinarji ali mediji, ki nimajo nobenega tovrstnega ali podobnega madeža, ki so z eno besedo nedolžni. Pa žal, temu ni tako. Poleg tega smo mnogi pričakovali, da bo objavljen celoten seznam 78 Slovencev, ki so ustanovili podjetja s pomočjo družbe Mossack Fonesca, kajti to bi bilo edino pravilno in seveda pošteno. Ker se to očitno ne bo zgodilo, so mnogi dobili občutek, da naj bi bilo govora le še o prečiščenem seznamu, tako kot je najverjetneje prečiščen že prvotni seznam.
Poleg tega sem pričakoval, ali pa smo pričakovali, da o tem ne bodo poročali mediji, ki imajo ali so imeli svoje lastnike v davčnih oazah. Tako sem zasledil, da so po dveh televizijah medijske hiše Pro plus v zvezi s panamskimi dokumenti v začetku tega meseca objavili naslednje prispevke:
- Denar in vpliv sta vladarja sveta
- V davčnih oazah v Panami imajo posle tudi Slovenci
- Država, v kateri vlada denar
- Razkritje panamskih dokumentov
- Politiki, ki niso plačevali davkov
- Kako delujejo davčne oaze?
Poročanja oziroma izjave novinarjev in napovedovalcev POP TV in Kanala A so bile:
»V davčnih oazah ima denar 114 politikov, tudi taki, ki svojo kariero gradijo na boju proti korupciji in proti utaji davkov.
Kako svetovne elite, tudi politiki prekrivajo svoje lastništvo.
Ja, Marko, kako pa to gre, kako delujejo davčne oaze?
Poleg samih davčnih ugodnosti je ključna prednost tudi prikrivanje pravega lastništva in izvora denarja.«
Višek sprenevedanja, o tem več v nadaljevanju, pa je bil komentar na POP TV v prispevku z naslovom Koliko denarja odteče iz Slovenije, ki je bil 5. aprila 2016 objavljen v informativni oddaji 24 ur in se je glasil:
»In čeprav je zakonito, pa z davčnimi optimizacijami iz Slovenije odide ogromno denarja, s tem pa tudi davkov, ki bi lahko polnili našo državo, a tako Slovenija kot druge države nad tem nimajo pregleda in ne vedo, koliko smo prikrajšani … veliko denarja odteklo tudi iz Slovenije in davkov, ki bi sicer lahko ostali v Sloveniji.«
Kdo je lastnik Pro plus?
Ko so novinarji Kanala A, ki deluje v okviru medijske hiše Pro plus, 24. in 25. novembra 2014 o meni objavili kopico laži in k temu dodali še montažo posnetka, kar je najvišja oblika zlorabe medija, sem preveril, kdo je sploh lastnik medijske hiše Pro plus, ki nam vsakodnevno posreduje svojo resnico. Po nekajurnem igranju po spletu, plačilu določenih taks in preverjanju finančnih podatkov sem prišel do podatkov, ki so veljali 25. novembra 2014 in najverjetneje so veljali pred tem datumom in po tem datumu ter verjetno veljajo še danes.
Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila edini ustanovitelj družbe, to je edini družbenik medijske hiše Pro plus, 25. novembra 2014 nizozemska družba, finančni holding, CME MEDIA ENTERPRISES B.V., Dam 5 B, 1012JS Amsterdam, Nizozemska (Slika 1), številka KvK 33246826 (Sliki 2 in 3), ki je edini družbenik tudi danes, le sedež družbe je danes na naslovu Piet Heinkade 55, Unit G-J, 1019GM Amsterdam, Nizozemska (Slika 4).
Družba Pro Plus je od svoje ustanovtive pa do danes doživela kar nekaj sprememb družbenikov, in to je:
Zadnji ustanovitelj, to je družba CME MEDIA ENTERPRISES, Piet Heinkade 55, Amsterdam, Nizozemska, je bil ustanovljen 3. avgusta 1994 (Slika 2) in je postal edini ustanovitelj družbe Pro plus, tako izhaja iz slovenskega sodnega registra, 6. maja 2004 (v tabeli družbenikov je to zaporedna številka 7), to je ob vstopu Slovenije v EU in je še zmeraj edini ustanovitelj. Dne 18. 12. 2015 je v sodni register vpisana le sprememba naslova (v tabeli družbenikov pod zaporedno št. 10 in 11).
Edini ustanovitelj nizozemske družbe CME MEDIA ENTERPRISES B.V. naj bi bila, tako izhaja iz nizozemskega registra podjetij (Slika 5), od 9. aprila 2013 dalje družba Central European Media Enterprises N.V., Schottegatweg Oost 44, Curacao, ki je bila edini ustanovitelj tudi dne 25. novembra 2014 in naj bi bila še zmeraj edini ustanovitelj. Curacao je 444 km2 velik otok, na katerem živi okoli 155.000 prebivalcev in se šteje za off shore center. Navedena družba je bila ustanovljena 14. julija 1994, kot to izhaja iz poročila iz registra podjetij na otoku Curacao z dne 2. decembra 2014 (Slika 6).
Direktor družbe je bil 25. 11. 2014 Američan, kar prav tako lahko ima vpliv na obdavčitev dividend (Slika 7).
Pred 9. aprilom 2013 pa naj bi bila edini ustanovitelj nizozemske družbe družba iz davčne oaze, to je otočka Bermuda, in to CME Enterprises Bermuda (Slika 8).
Poudarjam, da v tem početju ni nič nezakonitega, saj takšne lastniške strukture niso prepovedane. Toda zakaj potem novinarji te družbe negativno poročajo o drugih, ki imajo podobno lastniško strukturo oziroma so ustanovili družbo v območjih davčnih oaz. Še enkrat povzemam tekst dveh napovedovalcev družbe Pro plus oziroma POP TV iz informativne oddaje 24 ur z dne 5. aprila 2016, ki je za mene predvsem nemoralen:
»In čeprav je zakonito, pa z davčnimi optimizacijami iz Slovenije odide ogromno denarja, s tem pa tudi davkov, ki bi lahko polnili našo državo, a tako Slovenija kot druge države nad tem nimajo pregleda in ne vedo, koliko smo prikrajšani … veliko denarja odteklo tudi iz Slovenije in davkov, ki bi sicer lahko ostali v Sloveniji.«
Ali res ne vemo, za koliko smo prikrajšani? Pa poglejmo, koliko nas je mogoče prikrajšala družba Pro plus oziroma njena oblika lastniške strukture. Ne vem, ali so ti podatki točni, toda tako izhaja iz uradnih podatkov AJPES.
Izplačila dobička
Ko sem se spraševal, zakaj ima družba Pro plus takšno lastniško strukturo, je bila edina logična razlaga, da je to mogoče oziroma najverjetneje zaradi davčnega odtegljaja. Dejstvo je, da je veliko gledalcev prepričanih, da je lastnik Pro plus neka ameriška družba. Ne vem, ali je to v končni fazi res ali ne, saj podatka o ustanovitelju oziroma lastniku podjetja na otočku Curacao nisem pridobil, najverjetneje pa ga imata slovenski banki pri katerima ima Pro Plus odprt transakcijski račun. Ko sem poskušal ta podatek pridobiti pri registratorju v tujini, so mi povedali, da bi moral za pridobitev dodatnih podatkov plačati še 225,00 angleških funtov, toda niso mi mogli dati zagotovila, ali bo iz dokumentacije izhajalo, kdo je ustanovitelj oziroma lastnik, kar je razvidno iz spodnje elektronske pošte:
In zakaj je potem takšna lastniška struktura? Odgovor je najverjetneje v davkih, kajti če bi bila edini ustanovitelj oziroma lastnik deleža v družbi Pro plus ameriška družba, potem bi se moral ob izplačilu dividend (dobička) obračunati in plačati davčni odtegljaj po stopnji 5 odstotkov. Navedeno izhaja iz konvencije (sporazuma) med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodkov in premoženja. V 10. členu, ki ureja obdavčitev izplačila dividend (dobička), je določeno:
(1) Dividende, ki jih rezident države pogodbenice (Slovenije) plača rezidentu druge države pogodbenice (ZDA), se lahko obdavčijo v tej drugi državi (ZDA).
(2) Vendar se take dividende lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, katere rezident je plačnik (Pro plus, d.o.o., Slovenija), in v skladu z zakoni te države, če pa so dividende upravičeno v lasti rezidenta druge države pogodbenice (ZDA), razen če ni drugače določeno, tako obračunani davek ne presega:
a) 5 odstotkov bruto zneska dividend, če je upravičeni lastnik družba, ki ima neposredno v svoji lasti vsaj 25 odstotkov delnic z glasovalno pravico (ali v primeru Slovenije, če ni delnic z glasovalno pravico, vsaj 25 odstotkov statutarnega kapitala) družbe, ki izplačuje dividende;
b) 15 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih.
Iz podatkov o spremembah stanja čistega dobička in bilančnega dobička družbe Pro plus, ki jih objavlja AJPES, izhaja, da je v letih od 2004 do 2009, najverjetneje prišlo do izplačila dividend (dobička) v skupnem znesku več kot 60 milijonov evrov. Če bi bil edini ustanovitelj (lastnik) družbe Pro plus ameriška družba, potem bi ob izplačilu teh dividend (dobička) morali plačati 5-odstotni davčni odtegljaj, kar bi zneslo več kot 3 milijone evrov. Ker pa je pri lastniški strukturi, ki ni prepovedana, uporabljena nizozemska družba, ob izpolnjevanju določenih pogojev tega davčnega odtegljaja ni bilo potrebno plačati, saj gre za izplačilo dobička med članicami EU.
ZAKLJUČEK
Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da tudi tisti, ki v zelo gledanih termin v svoji dnevnoinformativnih oddajah drugim očita sporne lastniške strukture in ustanavljanje podjetij v davčnih oazah, ima podobno oziroma indentično lastniško strukturo. Zakaj dvojna merila? Kje je morala oziroma ali je moralno, da nemoralno očita tisti, ki je sam najverjetneje postopal nemoralno.
1.0 SPLOŠNO
Podrobnejša način in oblika sporočanja informacij finančnih institucij Slovenije Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), bo opredeljena v podzakonskem aktu, ki je trenutno še v pripravi. Predvidoma bo podzakonski akt določil način pošiljanja informacij, ki jih morajo poročevalske finančne institucije Slovenije sporočiti FURS elektronsko. Vseboval bo priloge z navodilom za dostavo informacij, ki so del XML sheme in navodilom za dostavo informacij v obliki izjav.
2.0 RAČUN, O KATEREM SE POROČA
Račun ZDA, o katerem se poroča je finančni račun, ki ga vodi poročevalska finančna institucija Slovenije in katerega imetnik je ena ali več določenih oseb ZDA ali subjekt, ki ni subjekt ZDA, z eno ali več obvladujočimi osebami, ki so določene osebe ZDA.
Za identificiranje računov[1] ZDA, o katerih se poroča, mora poročevalska finančna institucija Slovenije izvesti postopke dolžne skrbnosti iz priloge I Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA (Uradni list RS-MP, št. 8/14; v nadaljnjem besedilu: FATCA sporazum). Obveznost pregleda, identifikacije in poročanja kot za račune ZDA, o katerih se poroča, velja za vse račune, ki jih vodi poročevalska finančna institucija, razen če se odloči, da bo uporabila izjemo glede obveznosti pregleda, identifikacije ali poročanja, kot navedeno v prilogi I FATCA sporazuma[2].
V skladu s slovensko zakonodajo in v luči izvajanja določb FATCA sporazuma se lahko finančne institucije Slovenije odločijo za uporabo izjeme:
- ali glede vseh treh kategorij, tj. pregleda, identifikacije in poročanja;
- ali zgolj glede poročanja
podatkov za tiste račune ZDA, ki so izvzeti zaradi uporabe mejnega zneska (glede na različno vrsto računa).
V kolikor se poročevalska finančna institucija odloči, da bo uporabila izjemo glede obveznosti pregleda, identifikacije ali poročanja, mora o taki izbiri obvestiti FURS v obliki izjave, ki bo predpisana v podzakonskem aktu.
Ne glede na navedeno se račun ne obravnava kot račun ZDA, o katerem se poroča, če tak račun po izvedbi postopkov dolžne skrbnosti iz priloge I FATCA sporazuma ni identificiran kot račun ZDA, o katerem se poroča. Če poročevalska finančna institucija Slovenije v koledarskem letu, za katero se poroča, ni identificirala računov ZDA, o katerih se poroča, to sporoči FURS[3].
3.0 INFORMACIJE, KI SE POROČAJO
Vsaka poročevalska finančna institucija Slovenije mora FURS sporočiti naslednje informacije v zvezi z vsakim računom ZDA, o katerem se poroča[4]:
A. Informacije v primeru vseh računov:
a) ime imetnika računa*;
b) naslov imetnika računa*;
c) zvezna identifikacijska številka davkoplačevalca v ZDA (IŠD ZDA), ki je imetnik računa*;
d) številka računa (ali druga enolična oznaka, če ni številke računa);
e) ime in identifikacijska številka poročevalske finančne institucije Slovenije;
f) stanje na računu ali vrednost računa (vključno z odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali pogodbe rentnega zavarovanja) ob koncu posameznega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalnega obdobja**, ali če je bil račun med takim letom zaprt, neposredno pred zaprtjem računa.
*V primeru subjekta, ki ni subjekt ZDA, za katerega se po postopkih dolžne skrbnosti, navedenih v prilogi I FATCA sporazuma, opredeli, da ima eno ali več obvladujočih oseb, ki so določene osebe ZDA, se vključi ime, naslov in zvezno identifikacijsko številko davkoplačevalca v ZDA (če obstaja[5]) takega subjekta in vsake take določene osebe ZDA.
** Vsako sklicevanje v FATCA sporazumu glede poročanja stanja ali vrednosti računa »na koncu koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalnega obdobja« se v Sloveniji razume kot 31. december relevantnega leta. To ne pomeni, da vrednotenje računa ni možno na drug datum, če je tak datum smiseln glede na vrsto računa (npr. določene zavarovalne pogodbe). Več o vrednotenju računa se nahaja v podpoglavju 3.4.
B. Dodatne informacije v primeru skrbniških računov:
a) skupni bruto znesek
- obresti,
- dividend in
- drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se vplačajo ali pripišejo na račun (ali v zvezi z računom) med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem.
b) skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa premoženja, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem, v zvezi s katerim je poročevalska finančna institucija Slovenije delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali kako drugače kot zastopnik imetnika računa.
C. Dodatne informacije v primeru depozitnih računov: skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem.
D. Dodatne informacije v primeru računov, ki niso skrbniški oziroma depozitni računi: skupni bruto znesek, plačan ali pripisan imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je poročevalska finančna institucija Slovenije dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih imetniku računa med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalnim obdobjem.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: pojasnila FURS
Družbeniki morajo do avgusta 2016 zagotoviti najnižji znesek osnovnega kapitala in vezanih rezerv
V lanskem letu je bila sprejeta novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), katere namen je bil določenim osebam preprečiti ali vsaj otežiti veriženje družb oziroma ustanavljanje družb »na zalogo«, hkrati pa zagotoviti, da družbe dejansko razpolagajo z vsaj najnižjim zneskom osnovnega kapitala oziroma da slednji ni v obliki terjatve do določenih oseb.
Najnižji osnovni kapital
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 495. členu določa načelo ohranjanja osnovnega kapitala. Premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, se družbenikom ne sme izplačati. Za izplačilo družbenikom se šteje tisto izplačilo, čigar posledica bi bilo zmanjšanje premoženja, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala. V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala, se ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Pravni posel, ki je sklenjen v neskladju s to določbo, je ničen.
Glede na navedeno bo v družbi vedno vsaj za najnižji znesek osnovnega kapitala premoženja (aktive), namenjenega poslovanju družbe in zaščiti upnikov. V 475. členu ZGD-1 je določeno, da mora osnovni kapital (osnovna glavnica) znašati vsaj 7.500 evrov. Posojila družbenikom, poslovodjem in povezanim osebam se za ta namen ne štejejo med premoženje (aktivo) družbe.
Prejšnji prvi odstavek 495. člena ZGD-1 je sicer določal, da se premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala, družbenikom ne sme izplačati. A se je v praksi izkazalo, da so družbeniki po ustanovitvi družbe s to sklenili posojilno pogodbo, na podlagi katere so si izplačali denarni vložek, namenjen zagotavljanju osnovnega kapitala družbe. Tako družbo so nato prodali (skupaj s obveznostmi iz posojilne pogodbe) ali pa z denarnimi sredstvi ustanovili novo družbo. Tako je bilo mogoče samo s 7.500 evri ustanoviti več družb.
Posojila so nična
Vsa posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic, so nične. Ker so posojilne pogodbe nične, morajo pogodbene stranke vrniti drugim pogodbenim strankam vse, kar so prejeli na podlagi take pogodbe. Primeroma morajo vsi družbeniki, ki so poceni (za nekaj sto evrov) kupili že ustanovljeno družbo z omejeno odgovornostjo in imeli zaradi tega v svojih poslovnih knjigah knjiženo posojilo lastnikom oziroma družbenikom do višine ustanovnega kapitala, to posojilo vrniti družbi.
V 105. členu novele ZGD-1I je določeno, da se vse družbe v roku enega leta od uveljavitve te novele zakona uskladijo z dopolnjeno določbo prvega odstavka 495. člena zakona. Novela ZGD-1I je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 55/2015, dne 24. julija 2015, veljati pa je začela petnajsti dan po objavi, torej v soboto, 8. avgusta 2015. Rok, ki je določen po letih, se konča s pretekom tistega dneva v letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko se je zgodil dogodek, od katerega se šteje rok. Zato morajo družbeniki premoženje, ki je potrebno za ohranjanje najnižjega zneska osnovnega kapitala, družbi zagotoviti do ponedeljka, 8.8.2016.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - Simič & partnerji d.o.o.
Uspešna sodobna podjetja hkrati zasledujejo poslovne in trajnostno naravnane cilje—družbene, okoljske in ekonomske. V nekaterih podjetjih so družbeni, okoljski in ekonomski cilji način, kako dosegati še večjo poslovno uspešnost, v drugih pa že pričakovanja lastnikov narekujejo skrb za trajnostno uspešnost, kot bi bila enako pomembna poslovni. Managerji v obeh vrstah podjetij zato razvijajo strategije, v katerih je premišljeno in skrbno integriran tudi trajnostni vidik. V prispevku utemeljujemo, kako pomembno je trajnostni vidik vključiti tudi v analizo uspešnosti poslovanja, najsi bo ta za potrebe operativnih ali strateških odločitev. Predstavimo konceptualni model za analizo uspešnosti poslovanja s trajnostnega vidika ter primere kazalcev za analizo družbene, okoljske in ekonomske uspešnosti. Izbor kazalcev utemeljimo tudi z izbranimi primeri vodilnih svetovnih podjetij, v katerih je analiza uspešnosti poslovanja s trajnostnega vidika vodila v strateško pravilne poslovne odločitve.
1 UVOD
Analiza poslovanja je uveljavljena kontinentalna disciplina, ki so jo uspešno razvijali tudi številni slovenski akademiki (Lipovec, 1983; Rozman, 1993; Turk, Kavčič & Kokotec-Novak, 1994; Pučko, 1997; Tekavčič, 1998; Bergant, 2013). Njen vsebinski in metodološki razvoj sledi razvoju procesov in specifičnih področij v podjetjih in drugih združbah. Podobno se v anglosaksonskem delu sveta razvija disciplina merjenja uspešnosti oziroma managerske kontrole (angl. performance measurement, management control). V zadnjem desetletju so bile posebne pozornosti deležne ravno tiste dejavnosti ali tiste poslovne funkcije, za katere se zdi, da ustvarjajo manj otipljivo dodano vrednost in so zato težje merljive. Takšne dejavnosti so, denimo, vlaganje v informacijsko tehnologijo in informatizacijo poslovanja (Epstein & Rejc, 2005), obvladovanje tveganj (Epstein & Rejc, 2005b; Epstein & Rejc Buhovac, 2006) in vlaganje v nepridobitne dejavnosti (Epstein & Rejc Buhovac, 2009).
Eno od najnovejših, strateško pomembnih področij, s katerim vodilna svetovna podjetja spretno ustvarjajo večjo prepoznavnost in večjo poslovno uspešnost, je trajnostna naravnanost poslovanja (angl. corporate sustainability). Trajnostno naravnano poslovanje pomeni, da managerji pri poslovnih odločitvah upoštevajo finančne interese lastnikov, hkrati pa vanje vključujejo tudi dobrobiti za naravno okolje (angl. environment), družbo (angl. society) in ekonomski razvoj (angl. economy). Specifične razloge, zakaj si podjetja prizadevajo za večjo trajnostno naravnanost, je več:
- Prvi razlog so stroški. Z upoštevanjem zakonov in predpisov, ki urejajo družbene in okoljske vidike delovanja podjetij, se podjetja ognejo, kaznim, stroškom tožb in odškodninam, predvsem pa nepotrebnim izrednim inšpekcijam, ki lahko vodijo v prekinitve poslovnih procesov in zaprtje obratov. Na ta način ohranjajo dober ugled, kar jim pomaga preprečevati stroške, povezane s padajočim povpraševanjem, kot je, denimo, odpuščanje zaposlenih. Prihranke v stroških ustvarjajo tudi inovacije procesov, izdelkov ali storitev, ki ustvarjajo manjši okoljski odtis, hkrati pa predstavljajo cenejše rešitve v primerjavi z obstoječimi.
- Drugi razlog so prihodki. Kupci in druge skupine ključnih deležnikov (kot so lokalne skupnosti, različne civilne iniciative ipd.) so dovzetni za družbene, okoljske in ekonomske probleme. Če podjetje uspešno išče rešitve zanje, pridobi njihovo zaupanje. Če to dela dosledno, to preraste v zvestobo, gradnjo ugleda in večjo prodajo. Podjetje postane zanimivo za najboljše iskalce zaposlitve, uspešnost je še večja.
- Številna podjetja so uspela z družbeno in okoljsko odgovornimi procesi in izdelki oziroma storitvami trajno zaznamovati svoje blagovne znamke in na ta način ustvariti svojo konkurenčno prednost (Nike, P&G).
Pogosto gre tudi za moralno držo managerjev, s katero skušajo obvladovati negativne učinke (eksternalije) podjetja na okolje, družbo in ekonomijo, ker je to pač prav. Pri večini podjetij gre seveda za prepletanje več razlogov hkrati, ki se zrcalijo v tako imenovani poslovni logiki trajnostne naravnanosti(angl. sustainability business case). Pri tej logiki gre za skrbno načrtovanje aktivnosti, s katerimi želi podjetje ustvariti želeno družbeno, okoljsko in ekonomsko uspešnost, ta sproži ravno prave odzive ključnih deležnikov, ti pa vodijo v boljši poslovni izid.
Poslovna logika trajnostne naravnanosti izvira iz tako imenovanih logičnih modelov dejavnosti (angl. program logic models), ki jih je stroka pred 20 leti razvila za področje nepridobitnih dejavnosti.
Ti modeli so skladni s kibernetičnimi modeli managerske kontrole (npr. Simons, 2000). Bistvo logičnih modelov dejavnosti je v izrisu sistematičnega zaporedja vložkov, aktivnosti, neposrednih in posrednih rezultatov ter učinkov dejavnosti, kar potem omogoča prav tako sistematično spremljanje ali kontrolo. Kazalce za analizo uspešnosti izbrane dejavnosti razvijemo vzdolž logičnega modela, kar pomeni, da analitično spremljamo, kaj smo vložili v dejavnost, kako učinkovito smo izvedli aktivnosti znotraj dejavnosti, kako uspešno smo ustvarili rezultate in kakšni so merljivi učinki dejavnosti.
Na tak način bomo v nadaljevanju razvili tudi model za celovito analizo uspešnosti poslovanja s trajnostnega vidika.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - dr. Adriana Rejc Buhovac
Od 1. januarja 2016 je treba v skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov vse račune za dobave blaga in storitev, ki so plačani z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS po predpisanem postopku. Zakon predvideva prehodno obdobje dveh let, do 31. decembra 2017, v katerem se lahko zavezanec prosto odloči o tem, ali bo za izdajo računov uporabljal elektronsko napravo za izdajo računov z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Finančno upravo RS ali vezano knjigo računov (VKR). Pri uporabi VKR bo moral zavezanec račune naknadno potrditi pri Finančni upravi RS. Pri uporabi vezane knjige računov mora izdajatelj tovrstnih računov paziti, da nima v istem poslovnem prostoru davčne blagajne. Poslovni prostor je po novo sprejetem zakonu vsak nepremični ali premični prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju.
1. SIVA EKONOMIJA IN DAVKI
Siva ekonomija ima številne negativne posledice (davčna vrzel in posledično potreba po višji davčni obremenitvi zavezancev, ki spoštujejo pravni red, nepravičen dostop posameznikov do javnih storitev, izkrivljanje konkurence na trgu, nezmožnost uveljavljanja reklamacije potrošnika, nezaupanje v pravo itd.), ki jih je nujno treba preprečiti in zahtevajo sprejem učinkovitih ukrepov za njeno omejevanje. Siva ekonomija je kompleksen pojav, ki ni odvisen od posameznega ukrepa, ampak zahteva celovit sistem dolgoročno usmerjenih ukrepov, kar otežuje merjenje učinkovitosti posameznega ukrepa.
Pojav sive ekonomije in drugih oblik prikrivanja ali izogibanja obveznostim ni le ekonomski, temveč tudi družbeni. Izogibanje obveznostim se v času slabšanja gospodarskih in socialnih razmer še povečuje. Ekonomski dejavniki sive ekonomije so gospodarska rast, stopnja brezposelnosti, samozaposlenost, obdavčitev, dajatve ter administrativni postopki. K temu prispeva tudi nezaupanje v kakovost javnih storitev ter integriteto države in institucij. Največkrat sivo ekonomijo spodbujamo tudi sami, ker jo imamo za samoumevno in jo dopuščamo. Preprečevanja se moramo lotiti celovito, tako s spodbudami in odpravljanjem poglavitnih vzrokov kot tudi pregonom, nadzorom in kaznimi. Cilj bo dosežen, če bodo ukrepi spodbudili spremembo obnašanja posameznikov, ki delujejo kot država, kot podjetja in kot potrošniki. Cilj je dvig splošne kulture izpolnjevanja obveznosti in pravičnejša porazdelitev bremen. Izogibanje različnim vrstam obveznosti v obliki davkov, prispevkov in drugih vrst dajatev v Sloveniji je razmeroma pogosta praksa. Kljub temu da poznamo številne tovrstne primere, pa sta merjenje tega pojava in ocena njegove obsežnosti težavna in povezana s številnimi metodološkimi ovirami tako pri opredelitvi vsebine pojava kakor pri možnostih zajema, saj gre za dejavnosti, ki potekajo izven okvirov, ki bi jih analiza lahko sistematično zajela. Sivo ekonomijo je najtežje zajeti tam, kjer pridobita obe strani: storitev je za potrošnika cenejša, ponudnik pa zato ni obdavčen in doseže višji neto dohodek "v žepu", vendar je socialna varnost tako enega kot drugega neposredno in posredno nižja, kot če bi storitev obdavčili.
Podatki davčnih nadzorov kažejo, da je problem sive ekonomije posebej težak pri dejavnostih, kjer se posluje z gotovino, ker ta promet pogosto ni prikazan v poslovnih knjigah. Nikjer zabeleženo gotovinsko poslovanje se širi po celotni dobavni in produkcijski verigi, saj se takšnemu načinu poslovanja prilagodijo dobavitelji blaga in zaposleni, ki del ali celotno plačo dobivajo kar v gotovini. V primerjavi z negotovinskim plačevanjem prek transakcijskega računa je preglednost pri gotovinskem poslovanju manjša, prikrivanje prometa lažje in zato bolj razširjeno, odkrivanje pa težje in manj uspešno. Medtem ko lahko davčni organ pri negotovinskem poslovanju z vpogledom v transakcijski račun davčnega zavezanca preveri promet na podlagi denarnih prilivov, je nadzor pri gotovinskem poslovanju težji, saj ni verodostojnih kontrolnih podatkov o gotovinskih plačilih. Za izvajanje svoje temeljne naloge (tj. pravilne obdavčitve vseh zavezancev za davek na podlagi dejanskih obdavčljivih dohodkov) mora imeti davčni organ dostop do posameznih podatkov, ki so pomembni za določitev davčne obveznosti in za nadzor nad tem, ali so zavezanci za davek sporočili oziroma navedli pravilne podatke.
V letu 2013 se je na podlagi ugotovitev nadzorov, izvedenih z metodami računalniške forenzike, spremenil Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15 v nadaljevanju: ZDavP-2), in sicer so bile na podlagi dopolnjenega 38. člena ZDavP-2 1. 7. 2013 uvedena prepoved brisanja izdanih računov in visoke kazni za zavezance ter ponudnike programov. Ukrep je bil uveden na podlagi ugotovitev Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora, da nekateri davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, uporabljajo računalniške programe in strojno opremo (predvsem računalniško vodene blagajne), ki omogoča poznejše spreminjanje evidentiranih podatkov o opravljenem gotovinskem prometu. Taki programi in strojna oprema omogočajo brisanje celotnih izdanih računov, brisanje posameznih postavk na računih in napačno seštevanje celotnega prometa. Gotovina v višini tako izbrisanega prometa se nato uporabi predvsem za plačilo delavcev in osebno porabo. S takim ravnanjem se spodbujata siva ekonomija in delo na črno, pomeni pa tudi dejanje nelojalne konkurence.
2. DAVČNE BLAGAJNE
Strokovna opredelitev davčnih blagajn ne obstaja. Gre za bolj ali manj učinkovite modele oziroma sisteme, ki zagotavljajo, da podatki o izdanih računih in o prometu davčnih zavezancev odražajo dejansko stanje. Pri posameznih modelih gre za različne kombinacije strojne opreme, programske opreme in postopkov za beleženje prometa, ki preprečujejo naknadno spreminjanje in brisanje prometa brez revizijske sledi. Vsak model davčnih blagajn pa je le en delček v mozaiku ukrepov proti sivi ekonomiji in davčnim utajam, za učinkovitost tega ukrepa sta ključna tudi učinkovit nadzor in osveščanje davčnih zavezancev o pomenu prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti.
Zaradi zgoraj navedenih oblik sive ekonomije je bilo treba uvesti tehnično zanesljivejšo rešitev – ustrezen model davčnih blagajn, ki v največji možni meri onemogoča nepregledno spreminjanje podatkov o izdanih računih pri gotovinskem poslovanju zaradi prikrivanja in prirejanja podatkov o dejansko opravljenem obdavčljivem prometu. Rešitev obenem omogoča vzpostavitev učinkovitejših nadzornih mehanizmov ter podatke za prepoznavo rizičnih dejavnosti in zavezancev za izvajanje ciljno usmerjenih nadzorov. Na ta način je mogoče tvegane zavezance prepoznati na podlagi neposredno prejetih podatkov iz davčnih blagajn, kar pomeni tudi sprostitev kadrovskih virov v davčnem nadzoru. Le-te je mogoče usmeriti v nadzor področij, ki so bolj tvegana z vidika višine davčnih nepravilnosti v posameznem primeru. Spremenjen način nadzora pomeni tudi manjšo obremenitev za zavezance, saj se bo zmanjšalo število neposrednih obiskov davčnega organa pri zavezancih zaradi opravljanja nadzora.
V okviru priprave akcijskega načrta za uvedbo davčnih blagajn v Sloveniji je delovna skupina za uvedbo davčnih blagajn pri Ministrstvu za finance proučila dva temeljna modela oziroma sistema davčnih blagajn, in sicer:
• klasične davčne blagajne in certificirani POS-sistemi (davčne blagajne kot ustrezna elektronska oprema);
• "on-line" sistemi davčnih blagajn za izmenjavo podatkov v realnem času (tu ne gre primarno za določeno elektronsko opremo, ampak za predpisan postopek verifikacije računov davčnega organa v času izdaje računa).
Celoten članek je dostopen za naročnike revije SIR*IUS!
Vir: revija SIR*IUS - mag. Matjaž Kovač
Nepridobitnim organizacijam v skladu z uveljavljenimi spremembami pravilnika o izvajanju DDV ne bo več treba izdajati računov, s tem pa tudi ne uporabljati davčnih blagajn. Obveznosti izdajanja računov so oproščene nepridobitne organizacije, ki ustvarjajo prihodke priložnostno in izključno v svojo korist ter izpolnjujejo še nekatere pogoje.
V skladu s spremenjenim pravilnikom računov ne bo treba več izdajati tistim nepridobitnim organizacijam z manj kot 5000 evrov letnih obdavčljivih prihodkov, katerih cilj ni doseganje dobička oz. morebitnega dobička ne delijo, ki jih vodijo večinoma prostovoljci, njihove cene pa niso višje od odobrenih oz. nižje od cen konkurenčnih zavezancev.
Kot primer take dobave so na finančnem ministrstvu izpostavili prodajo koledarjev gasilskih društev ter srečk, od katerih se zbrani denar nameni za delovanje društva.
Davčno potrjevanje računov za vse zavezance, ki so dolžni izdajati račune za prodano blago oz. za opravljene storitve v skladu s predpisi s področja DDV ter sprejemajo plačila v gotovini, je v Sloveniji obvezno od letošnjega 2. januarja. Dopuščenih je le malo izjem, doslej pa je bilo že več poskusov sprememb zakona oz. njegove razveljavitve.
Na finančnem ministrstvu so na te zahteve odgovarjali, da je za določene manjše zavezance večja administrativna ovira kot davčne blagajne sama obveznost izdaje računov. Zato so se odločili pripravili spremembe pravilnika o izvajanju zakona o DDV, je na aprilski seji DZ pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman.
Vir: STA
Po predlogu družinskega zakonika, ki sta ga predstavila ministrica za delo Anja Kopač Mrak in minister za pravosodje Goran Klemenčič, bodo o začasnih odredbah in trajnejših ukrepih odločala sodišča. Centri za socialno delo pa bodo še vedno odločali o nujnih ukrepih za varstvo koristi otrok. Javna razprava o predlogu bo trajala 60 dni.
Sodišča bodo po predlogu pristojna za odločanje s področij ukrepov za varstvo koristi otrok, skrbništva, posvojitev ter spregleda zadržkov sorodstva in mladoletnosti pri sklenitvi zakonske zveze. Posvojitve so najgloblji poseg v družinska razmerja, zato se glede na njihove pravne posledice odločanje o posvojitvah po predlogu prenese v pristojnost sodišč. Predvidena pa je izjema glede posvojitve vnukov, in sicer tako, da stari starši lahko posvojijo otroka, ki nima več živih staršev, je povedala ministrica Kopač Mrakova.
Za odločanje o zadevah bodo na prvi stopnji po njenih besedah stvarno pristojna okrožna sodišča. Posebni družinski oddelki se bodo oblikovali tudi pri tistih okrožnih sodiščih, kjer do zdaj takšnih posebnih oddelkov ni. Sodniki, ki odločajo o družinskih zadevah, bodo bolj specializirani. To bo vplivalo na hitrejše in učinkovitejše odločanje v zadevah, kar je po opozorilu ministrstva za delo pomembno zlasti z vidika učinkovitega varstva koristi otrok. Pravosodni minister Klemenčič pa je dejal, da ne razmišljajo o oblikovanju družinskih sodišč.
Po predlogu se bo v vseh postopkih za urejanje razmerij glede otrok odločalo po pravilih nepravdnega postopka, medtem ko se po veljavni ureditvi o nekaterih ukrepih odloča v pravdnem, po drugih pa v nepravnem postopku. Bistvena prednost nepravdnega postopka je ta, da sta v nepravdnem postopku v večji meri kot v pravdnem uveljavljeni načeli oficialnosti in preiskovalno načelo. Omenjeni načeli po pojasnilih predlagateljev omogočata sodiščem, da v največji možni meri zavarujejo koristi otroka. Predlog zakonika ureja družinsko mediacijo kot posebno primerno metodo za reševanje družinskih sporov.
Pač pa predlog po besedah ministrice Kopač Mrakove ne ureja vprašanj, ki zadevajo istospolne partnerske zveze. Državni zbor je namreč aprila sprejel zakon o partnerski zvezi, ki za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza. Prav tako predlagani zakonik ne ureja prepovedi telesnega kaznovanja otrok. To področje je vključeno v predlog novele zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki ga bo vlada kmalu obravnavala, je povedala ministrica. Družinski zakonik, ki pa je omogočal tudi posvojitve otrok istospolnim parom, je marca 2012 padel na referendumu.
Vir: STA
- Stavkovni sporazum, objavljeno v Uradnem listu RS št. 40/2016 z dne 6.6.2016, velja od 6.6.2016
- Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK), objavljeno v Uradnem listu RS št. 39/2016 z dne 3.6.2016, veljati začne 18.6.2016
- Pravilnik o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja, objavljeno v Uradnem listu RS št. 39/2016 z dne 3.6.2016, velja od 4.6.2016
- Pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov za letno statistično poročilo o oddanih javnih naročilih, objavljeno v Uradnem listu RS št. 39/2016 z dne 3.6.2016, velja od 4.6.2016
- Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, objavljeno v Uradnem listu RS št. 39/2016 z dne 3.6.2016, veljati začne 9.6.2016
- Zakon o medijih (ZMed), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 39/2016 z dne 3.6.2016, veljati začne 18.6.2016
- Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 39/2016 z dne 3.6.2016, veljati začne 18.6.2016, uporabljati se začne 1.1.2017
- Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 39/2016 z dne 3.6.2016, velja od 4.6.2016
- Pravilnik o dostavi podatkov za odmero dohodnine, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 38/2016 z dne 27.5.2016, velja od 28.5.2016
- Sklep o zavarovalno-tehničnih rezervacijah pokojninske družbe, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 38/2016 z dne 27.5.2016, velja od 28.5.2016
- Poročilo Odbora za pravosodje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - Dopolnjen predlog zakona (ZOdv-E), EPA 1206-VII
- Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko k Predlogu zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank - Dopolnjen predlog zakona (ZRPPB), nujni postopek, EPA 1219-VII
- Poročilo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo k Predlogu zakona o varnosti na smučiščih - Dopolnjen predlog zakona (ZVSmuč-1), druga obravnava, EPA 1124-VII
- Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko k Predlogu zakona o trošarinah - Dopolnjen predlog zakona (ZTro-1), druga obravnava, EPA 1184-VII
- Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih - Dopolnjen predlog zakona (ZPlaSS-E), druga obravnava, EPA 1185-VII
- Poročilo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino k Predlogu Zakona o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja - Dopolnjen predlog zakona (ZIMPVI), druga obravnava, EPA 1176-VII
- Poročilo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - Dopolnjen predlog zakona (ZOFVI-L), druga obravnava, EPA 1188-VII
- Poročilo Odbora za gospodarstvo k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja - Dopolnjen predlog zakona (ZSRR-2B), EPA 1153-VII
- Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o enotnem sodišču za patente (MSESP), ratifikacija, EPA 1299-VII
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu JUNIJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1) ureja sistem ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj za davčne namene in druge javne namene, določene z zakonom;
- od svojega nastanka do danes je doživel 3 spremembe oz. dopolnitve z novelami A, B in C;
- zadnje spremembe, ki jih je prinesla novela C, veljajo in se uporabljajo od 7.6.2014 dalje;
- v pripravi je nov Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2), katerega cilj je uveljaviti novo metodo ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj v skladu s priporočili in usmeritvami delovne skupine ob zavedanju, da nove metode (še) ni mogoče vezati na Register kmetijskih gospodarstev, kar pomeni, da se uveljavi metoda, vezana na podatke o zemljiščih v zemljiškem katastru.
- Državni zbor do danes ni pripravil uradnega prečiščenega besedila (UPB) Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1);
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 9-317/2011, stran 815.
| EKO-LEX, od 1.6.2016 - 7.6.2016 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 3 novosti | 3 novosti | 7 novosti | ||
V tem tednu izpostavljamo:
- Vlada je med gradiva v obravnavi prejela Predlog sklepa o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2016.
- Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo Osnutek Uredbe o stanju tal. Predloge in pripombe sprejemajo do 4.7.2016.
| Lex-kliping, od 1.6.2016 - 7.6.2016 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
|
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 6 novosti | 2 novosti | 8 novosti | 2 novosti | 27 novosti | 10 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 5 novosti | |||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 3 novosti | 3 novosti | 2 novosti | 8 novosti | ||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 3 novosti | 7 novosti | 4 novosti | 13 novosti | 2 novosti | ||
| 5. JAVNE FINANCE | 6 novosti | 11 novosti | 4 novosti | 6 novosti | 2 novosti | ||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 7 novosti | 27 novosti | 2 novosti | 7 novosti | 39 novosti | 2 novosti | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 11 novosti | 5 novosti | 6 novosti | 7 novosti | 30 novosti | 2 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 6 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 2 novosti | |||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 6 novosti | 1 novost | 4 novosti | 5 novosti | |||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 5 novosti | 3 novosti | 7 novosti | ||||
| 11. OBČINE | 67 novosti | ||||||
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.