Minulo soboto se je na Gospodarski zbornici Slovenije, tokrat tudi pod pokroviteljstvom našega portala Tax-Fin-Lex, uspešno končalo že četrto državno tekmovanje Prav(n)a rešitev pod okriljem študentov članov Ženevskega kluba. Številka sodelujočih je zrasla na skoraj 120 študentov prava, ki so se izkazali pred odvetniškimi pisarnami tako s svojimi pisnimi izdelki kot tudi z ustnimi zagovori, pet uglednih odvetniških pisarn pa je zmagovalcem dodelilo enomesečno plačano prakso. V današnjem TFL Glasniku vam predstavljamo reportažo z dogodka.
V tokratnem pravnem članku mag. Jana Habjan Piletič izpostavlja dileme, na katere naletijo investitorji gradbenih projektov, pri katerih je bil izvajalec izbran po izvedenem postopku javnega naročanja.
Tema tedna je namenjena letnemu poročilu, ki so ga gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, skladno z določili 54. člena Zakona o gospodarskih družbah, dolžni enkrat letno sestaviti. O tej trenutno aktualni temi se je razpisala Vida Oder, univ. dipl. ekon., preizkušena davčnica in preizkušena računovodkinja.
Vabljeni k branju!
Minulo soboto se je na Gospodarski zbornici Slovenije - tokrat tudi pod pokroviteljstvom portala Tax-Fin-Lex - uspešno končalo že četrto državno tekmovanje Prav(n)a rešitev pod okriljem študentov članov Ženevskega kluba. V vseh pogledih je bilo tekmovanje rekordno. Številka sodelujočih je zrasla na skoraj 120 študentov prava, prvič se je zgodilo, da so se dogodka udeležili študentje drugih fakultet in ne samo študentje Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, prav tako se je povečala podpora znanih odvetniških pisarn. Tokrat jih je bilo pet in prav vsaka je svoji zmagovalni skupini študentov podarila enomesečno plačano prakso.
»Teoria sine praxis, sicut rota sine axis,« so bile uvodne besede predsednice organizacijskega odbora letošnjega državnega tekmovanja Prav(n)a rešitev Manuele Hervatich na začetku govora na ljubljanski pravni fakulteti. Kar pomeni, da je teorija brez prakse kot voz brez kolesa. Po mnenju vseh sodelujočih je to tudi glavni namen tekmovanja - da študentje prava teorijo uporabijo v praksi na realnih problemih. Hervaticheva je povedala, da tekmovanje pod okriljem Ženevskega kluba (ŽK) uspešno poteka že četrtič in da so pravzaprav študentje člani ŽK glavno gonilo, da se je Prav(n)a rešitev zgodila. Na tak način so študentom prava iz vse Slovenije omogočili priti v stik z najuglednejšimi odvetniškimi pisarnami in resničnimi pravnimi problemi.
Ključno se je že med študijem povezati s prakso
Redni profesor na pravni fakulteti doktor Franjo Štiblar je v svojem slavnostnem nagovoru vseh sodelujočih poudaril, da se je ključno že med študijem povezati s prakso. Prav Štiblar je ustanovitelj Ženevskega kluba. Pojasnjuje, da je ideja prišla leta 1984, ko so se peljali v Ženevo na ekskurzijo po mednarodnih institucijah. S sošolci so bili tako navdušeni, da so se odločili, naj se to ne neha. Tako so ustanovili Ženevski klub s prvotnim namenom organiziranja ekskurzij v tujino. Štiblar dodaja, da včasih izleti v tujino niso bili nekaj samoumevnega. Še zdaj se spominja strokovne ekskurzije v ZDA leta 1991, le nekaj mesecev pred osamosvojitvijo Slovenije. Leteli so iz Beograda in še sami niso vedeli, ali jim bo uspelo priti v Ameriko. Uspelo jim je in še zdaj, po 24 letih, se ta cikel ekskurzij nadaljuje. Do zdaj se jih je udeležilo že od 700 do 800 študentov prava. Na teh potovanjih se oblikujejo pomembne notranje vezi in pridobijo neprecenljive izkušnje, je poudaril Štiblar. Prav vsi člani, ki so sodelovali pri ustanovitvi Ženevskega kluba, zdaj zasedejo pomembne položaje po svetu in doma.
Prav(n)a rešitev se predstavi
Člani Ženevskega kluba so seveda študentje in tako se generacija zamenja na približno tri leta. Prav vsaka prinese nove ideje in aktivnosti. Pred štirimi leti se je mladima študentkama prava Urši Horvat in Adriani Glažar porodila ideja o državnem tekmovanju Prav(n)a rešitev. Obe sta zdaj uspešni diplomantki Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in trenutno zaposleni na višjem sodišču v Ljubljani.
Nagrada je plačana praksa pri odvetniški pisarni
Horvatova in Glažarjeva sta idejo razvili v tekmovanje, kjer ugledne odvetniške pisarne tekmovalnim ekipam predložijo zanimiv primer iz prakse s področja civilnega in gospodarskega prava, tekmovalne ekipe pa poiščejo čim bolj prav(n)o rešitev. Odločitev, kakšen bo primer, je prepuščena presoji odvetniške pisarne. Člani najboljše ekipe - ekipe, ki po mnenju komisije (predstavnikov odvetniške pisarne) najbolje reši primer - dobijo za nagrado možnost opravljanja enomesečne plačane študentske prakse pri tisti od odvetniških pisarn, katere primer so reševali. Tekmovalno ekipo sestavljajo trije člani.
Odvetniške pisarne se predstavijo
Po slavnostnem govoru profesorja Štiblarja se je predstavilo pet sodelujočih odvetniških pisarn: odvetniška pisarna Ulčar & partnerji, odvetniška pisarna Jadek & Pensa, odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, odvetniška družba Ilić in odvetniška družba Šelih & partnerji. Prav vse so znane in ugledne odvetniške pisarne v Sloveniji ter se večinoma ukvarjajo z gospodarskim pravom. Vsem je skupno, da zaposlujejo mlade in jim dajejo možnost nadaljnjega kariernega razvoja. V odvetniški pisarni Ilić, denimo, je povprečna starost zaposlenih 33 let. Vsi pa so poudarili, da ko iščejo nove potencialne kandidate, pričakujejo odličnost na vseh področjih. Še zlasti so odvetniške družbe izpostavile dobro znanje tujih jezikov, še posebno angleščine. Če kdo slabo govori angleško, naj gre najprej na tečaj, izpili svoje znanje, nato pa naj pride na razgovor.
Organizacijski odbor je žrebal, odvetniške pisarne pa so razglasile izide. Vsaka pisarna je dobila tri tekmovalne ekipe s po tremi člani. Sledil je odhod v ločene prostore, kjer so odvetniške družbe razkrile zaključno nalogo. Dirka s časom se je začela. Ekipe so morale oddati svoje memorandume v 24 urah. Naloga je bila sestavljena iz realnih problemov, s katerimi so se odvetniške pisarne srečevale v preteklosti, tekmovalci pa so morali pokazati vse svoje znanje in spretnosti, da so jih uspešno rešili.
Kot smo zapisali uvodoma, je na pomoč priskočil tudi naš portal Tax-Fin-Lex. Na kratko in privlačno ga je predstavil Rok Pavlin, tekmovalci pa so ves čas trajanja tekmovanja imeli na voljo brezplačna gesla za iskanje odgovorov pri svojem delu. Zmagovalci bodo prejeli 6-mesečni brezplačni dostop do portala in storitev obveščanja.
Odločilni dan
Do desete ure naslednjega dne so vsi študentje oddali svoje memorandume, nato pa jih je komisija začela pisno ocenjevati. Da so študentje opravili zelo dobro delo, priča izjava Hervaticheve, ki nam je zaupala, da so imele odvetniške pisarne kar zahtevno delo z ocenjevanjem in izborom najboljše skupine. Na drugi strani tudi izjave tekmovalcev potrjujejo zahtevnost nalog. Tekmovalka Vesna Rome je povedala, da je njena skupina v noči s petka na soboto bolj malo spala in da je bila naloga kar težka. Tekmovalec Domen Peperko je dodal, da je spal samo slabe tri ure, da pa je zanimivo, ko lahko uporabiš naučeno teorijo tudi v praksi.
Sledil je nagovor generalnega sekretarja Stalne arbitraže Marka Djinovića. Ob tem je treba omeniti, da je Stalna arbitraža gostila zaključni del tekmovanja, ki je potekal v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Djinović je povedal, da so študentje, ki se udeležujejo teh tekmovanj, običajno špica med svojimi vrstniki, zato se na arbitraži vidijo kot njihov naravni partner. Dodal je, da radi podprejo mlade in zagnane študente. Nato so skupine odšle v ločene prostore, kjer se je začel še ustni zagovor oddanih nalog pred člani odvetniških pisarn.
Razglasitev zmagovalcev
Po ustnem zagovoru vseh skupin in potešitvi lakote tako tekmovalcev kot komisij je sledila razglasitev in slavnostna podelitev diplom in nagrad. Kot prva je na oder prišla odvetnica Nataša Pipan Nahtigal iz odvetniške družbe Šelih & partnerji in razglasila prvo zmagovalno ekipo - ekipo ŠŠK, ki so jo zastopali Alja Šiška, Janja Končan in Vasiljka Šmitek.
Nahtigalova je ob tem povedala, da je dogodek lepo organiziran, udeležba velika, predvsem pa da jo veseli dober odziv študentov. Dodala je, da je to z njihove strani že kar tradicionalno sodelovanje in da na tak način študentom omogočijo stik s prakso, sami pa lahko spoznajo pridne študente. Treba je omeniti, da je družba Šelih na koncu kar dvema ekipama podelila plačano enomesečno prakso.
Tudi Alja, Janja in Vasiljka so bile po koncu tekmovanja navdušene in prepričane, da je bila to zelo dobra izkušnja. Vidiš, kako stvari dejansko potekajo v praksi in spoznaš izkušene odvetnike, so menile. Pohvalile so organizatorje, saj se jim glede na stanje v gospodarstvu zdi ta dogodek zelo pozitiven. Poudarile pa so, da pri nalogah ni vedno prava samo ena rešitev, glavno je, da prepoznaš problem. Na koncu so z nasmeškom na obrazu vsem prihajajočim generacijam priporočile ta dogodek.
Naslednja je na oder prišla odvetniška pisarna Jadek & Pensa in razglasila drugo zmagovalno ekipo - ekipo MGŠ, ki so jo zastopali Maks Mencin, Lena Šutanovac in Gregor Tim Grunfeld.
Maks, Lena in Gregor so ob zmagi povedali, da je bil dogodek odlično organiziran. Izpostavili so, da so si pridobili praktično znanje in dobro predstavo o razsežnostih različnih področji gospodarskega prava, ki je na fakulteti ne dobijo. Zanje je bilo tekmovanje izziv, vendar so že vajeni delati pod časovnim pritiskom. Ob osvojeni delovni praksi so bili navdušeni in so se zahvalili odvetniškim pisarnam, prav tako so pohvalili organizatorje.
Potem je na oder prišla odvetniška družba Ilić in razglasila tretjo zmagovalno ekipo - ekipo MJŠ, ki so jo zastopali Klemen Kos, Matevž Fortin, Jakob Šešok.
Odvetnik Branko Ilić je povedal, da so študentje pustili zelo dober vtis – s prizadevnostjo in tudi samo strokovnostjo. Poudaril je, da bi lahko bili končni izdelki uporabni v resničnih primerih. Ilić je pohvalil dogodek in menil, da je to super ideja – na tak način lahko študentje spoznajo, kaj se res dela v praksi. Z nasmehom na obrazu je dodal, da v praksi ni treba za vsak primer prebedeti vso noč.
Klemen, Matevž in Jakob so ob osvojitvi nagrade povedali, da so občutki odlični. Dane naloge so bile sicer težke in zahtevne, vendar pričakovane za finalni del tekmovanja. Dodali so, da bi fakulteta lahko bolj poudarila reševanje realnih problemov in da so se samo v enem dnevu naučili veliko praktičnih stvari. Tekmovanje so priporočili vsem študentom kot izkušnjo in kot nagrado.
Na oder je prišla še odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji ter razglasila četrto zmagovalno ekipo - ekipo ČŠA, ki so jo zastopali Maja Šipek, Martin Čarni, Andraž Aš.
Za odvetniško družbo Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji sta Bojan Šporar in Matic Novak povedala, da se jim zdi pomembno, da se že zgodaj študentom predstavi praksa odvetniških služb s področja gospodarskega prava in možnosti dela v tujini. Zlasti zato, da lahko že med študijem razmišljajo o pravu skozi prizmo poznejšega poklica. Dodajata, da je treba pohvaliti prav vsakega posameznika v vseh treh ekipah. Glede na težavnost primera so bili rezultati zelo dobri. Šporar je prepričan, da večino od njih čaka svetla poklicna prihodnost. Pohvalil je tudi organizatorje za izvrsten dogodek.
Maja, Martin in Andraž so bili ob osvojitvi prvega mesta zelo veseli. Pravijo, da so na ustnem zagovoru lahko pokazali vso svojo širino, ki je na pisnem ne moreš prikazati. Naloge so bile zapletene, a zabavne in zanimive. Dodali so, da je bil časovni pritisk velik, tako da se res moraš osredotočiti na bistvene stvari. Navdušeni so bili nad prijaznostjo in dostopnostjo odvetniških pisarn ter so vsem študentom svetovali, naj se prijavijo na tekmovanje Prav(n)a rešitev.
Kot se spodobi za konec takega dogodka, je zaključna beseda pripadla organizatorjem s predsednico Hervatichevo na čelu. Ta je povedala, da je zelo zadovoljna z izvedbo dogodka in vsakoletnim številnejšim sodelovanjem najuglednejših odvetniških pisarn kot tudi sodelovanjem in podporo Stalne arbitraže Slovenije. Obseg tekmovanja se je letos potrojil. V izvedbo dogodka je bilo vloženega dva meseca dela. Poudarila je, da bi brez članov letošnjega organizacijskega odbora za izvedbo potrebovali občutno več časa. Naštela je vse člane odbora in se jim zahvalila za pomoč: Neli Okretič, Luka Pregelj, Anže Skodlar in Lenart Kmetič. Na koncu je dodala, da je njena želja, da bi bilo v prihodnje čim več takih dogodkov, kjer se teorija in praksa prepletata, in da bi se udeležba študentov z drugih pravnih fakultet v Sloveniji še povečala.
Tekmovalce Prav(n)e rešitve čaka svetla prihodnost
Tako kot je v uvodu predsednica organizacijskega odbora Hervaticheva omenila modri rek, se lahko pod tekmovanjem potegne črta: da so študentje po uspešnem tekmovanju Prav(n)e rešitve svojemu vozu (teorije) dodali še kolesa (praktično znanje). Mogoče ta kolesa še niso povsem okrogla in nimajo še najboljšega oprijema, so pa na prav(n)i poti!
Celotno galerijo slik si lahko ogledate na našem Facebook profilu!
Pripravil: Luka Strnad Peterca
Foto: Barbara Reya
Oddaja nepredvidenih in presežnih del po ZJN-2
piše: mag. Jana Habjan Piletič, JHP projektne rešitve d.o.o.
V praksi se investitorjem gradbenih projektov, pri katerih je bil izvajalec izbran po izvedenem postopku javnega naročanja, redno zastavlja vprašanje, ali so v fazi izvajanja gradbenih pogodb dolžni spoštovati javnonaročniško zakonodajo. Prav tako investitorji ugotavljajo, da javnonaročniška zakonodaja, razen omejene vrste in obsega nepredvidenih in presežnih del, ki jih investitorji lahko oddajo obstoječemu izvajalcu, ne pokriva velikega števila situacij, ki jih v primeru odmika od načrta opredeljuje OZ.
Na podlagi izpostavljenih dilem bodo v članku razdelana vprašanja:
- V kakšnih primerih javnonaročniška zakonodaja daje možnost neposredne oddaje obstoječemu izvajalcu?
- Za katere primere odstopa od načrta javnonaročniška zakonodaja ne podaja postopkovnega okvira za njihovo oddajo obstoječemu izvajalcu?
- Kdaj za oddajo nepredvidenih in/ali presežnih del ni potrebna izvedba postopka javnega naročanja?
- Kdaj je postopek za oddajo nepredvidenih in/ali presežnih del potreben?
- Kakšno ureditev oddaje nepredvidenih in/ali presežnih del je začrtala nova javnonaročniška direktiva?
SPREMENJENE OKOLIŠČINE (OZ) + VIŠJA SILA (OZ) = NEPREDVIDENE OKOLIŠČINE (ZJN-2)?
Primarno velja poudariti, da iz narave gradbenih pogodb izhaja, da je nastop spremenjenih okoliščin pravilo in ne izjema. Razlog za to izhaja najmanj iz dveh okoliščin, in sicer:
a) Zahteve in izhodišča investitorja, na katerih temelji projektna dokumentacija, se lahko z nadaljnjimi fazami investicije izkažejo kot napačne oziroma bi bilo slednje smotrno spremeniti ali prilagoditi iz drugih razlogov.
b) Projektna dokumentacija vrsto in količino del veže na predpostavke, ki temeljijo na (po)znanih izhodiščih, pri čemer so za opredelitev določenega segmenta vrste del in količin ključne izkušnje projektanta. V kolikor se v fazi izvedbe izkažejo odstopanja od predpostavk, ki so bile (po)znane v fazi načrtovanja, beležimo nastop spremenjenih okoliščin.
Kadar se izkaže, da je vrsto del ali količine potrebno prilagoditi, navedeno predstavlja odmik od načrta1, kar je običajno pogojeno s spremenjenimi okoliščinami, lahko tudi z nastopom višje sile. V teh primerih imata pogodbeni stranki možnost, da na podlagi opredelitve finančnih in časovnih posledic odmika od načrta dorečeta nova izhodišča za nadaljevanje gradbene pogodbe ali, ravno nasprotno, zahtevata razvezo pogodbe ali od nje odstopita.
V primeru, ko pogodbeni stranki ugotovita obstoj obojestranskega interesa za nadaljnjo realizacijo gradbene pogodbe kljub odmiku od načrta, se zastavlja vprašanje, ali je poleg sklenitve aneksa2 h gradbeni pogodbi z vidika javnonaročniške zakonodaje potrebna predhodna izvedba postopka za oddajo teh del.
Poudariti velja, da ZJN-2 ne podaja razčlembe termina »nepredvidene okoliščine«, ki jih za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave pogojuje prva točka petega odstavka 29. člena ZJN-2. Iz tega naslova se glede na to, da je v okviru sklenjenih gradbenih pogodb za njihovo tolmačenje relevantna obligacijskopravna zakonodaja, na tem temelju išče vsebinsko opredelitev pojma nepredvidenih okoliščin. Upoštevaje dejstvo, da spremenjene okoliščine po OZ vključujejo element nepredvidljivosti, pri čemer za namen vzpostavitve relacije med ZJN-2 in OZ ni podane druge vsebinsko bolj sorodne povezave pojmovanj, se pri tolmačenju nepredvidenih okoliščin, ki jih terja izvedba postopka po prvi točki petega odstavka 29. člena ZJN-2, vzpostavlja relacija s spremenjenimi okoliščinami po OZ, vključno z višjo silo. Ob tem velja poudarek, da OZ definicije nepredvidenih okoliščin neposredno ne podaja, vendar v 112. členu opredeljuje opcijo razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Na podlagi navedenega je mogoča posredna seznanitev z definicijo spremenjenih okoliščin. Opredelitev višje sile podaja 153. člen OZ.
1 652. člen OZ, ki določa, da mora imeti izvajalec za vsak odmik od gradbenega načrta oziroma od pogodbenih del pisno soglasje naročnika. Za dela, ki jih je opravil brez takega soglasja, izvajalec namreč ne more zahtevati povečanja dogovorjene cene.
2 Mogoča je tudi druga oblika pisne potrditve spremenjenih izhodišč, vse glede na določbe posamezne pogodbe.
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki so dolžni sestaviti in javno objaviti letno poročilo skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 82/2013) (v nadaljevanju ZGD-1). Letno poročilo je sestavljeno iz računovodskega in poslovnega poročila. Računovodsko poročilo vsebuje računovodske izkaze in pojasnila k njim, poslovno poročilo pa pojasnila, povezana s poslovanjem družbe, ki niso zajeta v računovodskem poročilu - med drugim tudi o izpostavljenosti tveganjem in obvladovanju tveganj, načrtih za bodočnost in druge informacije. Letno poročilo mora izkazovati resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.
Pravila, ki jih morajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki upoštevati pri računovodenju in računovodskem poročanju, določa 54. člen ZGD-1. Spoštovati morajo pravila izbranih računovodskih standardov. Možna je izbira med Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 94/2014) (v nadaljevanju SRS) in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (UL L št. 320/2008 do 95/2013) (v nadaljevanju MSRP). ZGD-1 sicer določa, da se v Sloveniji uporabljajo SRS, razen v primerih, ko je obvezna uporaba MSRP.
Uporaba MSRP je obvezna za pripravo konsolidiranih letnih poročil za družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah članicah Evropske skupnosti in so zavezane h konsolidaciji na osnovi 56. člena ZGD-1. Skladno z določili MSRP pa morajo biti sestavljena tudi računovodska poročila:
- bank,
- zavarovalnic in
- drugih družb, če tako odloči skupščina družbe, vendar najmanj za dobo petih let.
Zavezance za poročanje opredeljuje 53. člen ZGD-1 in določa, da so to:
- kapitalske družbe,
- tiste osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti ni neomejeno odgovorna nobena fizična oseba, in
- podjetniki, katerih velikost ustreza merilom za srednje in velike družbe.
Osebne družbe, ki niso naštete v prejšnjem odstavku, in podjetniki, ki ne ustrezajo merilom za velike in srednje družbe po ZGD-1, lahko poročanje prilagodijo svojim razmeram in lahko upoštevajo vse prilagoditve, ki veljajo za majhne družbe.
Obsežnost in vsebina letnega poročila gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika posameznika je odvisna od velikosti, ki jo opredeljuje 55. člen ZGD-1. Družbe so razvrščene med mikro, majhne, srednje ali velike družbe na osnovi:
- povprečnega števila delavcev v poslovnem letu,
- čistih prihodkov od prodaje, in
- velikosti aktive
na bilančni presečni dan letne bilance stanja. Razporeditev se opravi na osnovi podatkov iz dveh zaporednih let.
Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 EUR, in
- vrednost aktive ne presega 2.000.000 EUR.
Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 EUR, in
- vrednost aktive ne presega 4.400.000 EUR.
Srednja družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku 55. člena ali majhna družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 EUR, in
- vrednost aktive ne presega 17.500.000 EUR.
Med velike družbe se šteje družba, ki ni mikro, majhna ali srednja družba. V vsakem primeru so velike družbe:
- banke,
- zavarovalnice,
- borza vrednostnih papirjev in
- družbe, ki so po 56. členu ZGD-1 dolžne pripraviti konsolidirano letno poročilo.
Določbe ZGD-1 in drugih predpisov, ki se nanašajo na majhne družbe, se uporabljajo tudi za mikro družbe, razen če ZGD-1 in drugi predpisi ne določajo drugače. Ker za računovodsko poročanje ni posebnih določil za mikro družbe, veljajo enaka pravila računovodenja in sestavljanja računovodskih izkazov, kot za majhne družbe.
Letno poročilo majhnih in mikro kapitalskih družb, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu, je sestavljeno vsaj iz:
- bilance stanja,
- izkaza poslovnega izida, in
- priloge s pojasnili k izkazom.
Letno poročilo družb in podjetnikov iz 3. odstavka 53. člena ZGD-1 je sestavljeno najmanj iz:
- bilance stanja, in
- izkaza poslovnega izida.
Letno poročilo srednje velikih in velikih kapitalskih družb, dvojnih družb ter tistih majhnih kapitalskih družb, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, je sestavljeno iz:
- bilance stanja,
- izkaza poslovnega izida,
- izkaza denarnih tokov,
- izkaza gibanja kapitala,
- priloge s pojasnili k izkazom, in
- poslovnega poročila.
Poslovna poročila so družbe dolžne oddati v treh mesecih po zaključku poslovnega leta, ki je lahko različno od koledarskega, oziroma najkasneje v osmih mesecih, če je družba zavezana k reviziji. Konsolidirana letna poročila morajo zavezanci pripraviti v štirih mesecih po zaključku poslovnega leta, objaviti pa najkasneje v osmih mesecih po koncu poslovnega leta.
Zavezanost družb k reviziji je opredeljena v 57. členu ZGD-1. Revidirana morajo biti letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu.
Javna objava letnih poročil se opravi preko Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES), ki je za to pooblaščena.
ZGD-1 v 59. členu nalaga družbam in podjetnikom, razen podjetnikov, ki so po določbah o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti zakona, ki ureja dohodnino, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, da morajo v treh mesecih po koncu koledarskega leta poslati AJPES podatke iz letnih poročil o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za državno statistiko ter druge evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in davčne namene. Obravnavana poročila morajo biti pripravljena skladno z Navodilom o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in podjetnikov (Uradni list RS, št. 7/2008 do 109/2010), ki ga je predpisala AJPES. Rok za oddajo je 31.3.2015.
Majhne družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu, ter osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti neomejeno odgovarja vsaj ena fizična oseba in imajo poslovno leto enako koledarskemu, lahko izpolnijo obveznost predložitve letnega poročila za javno objavo tako, da podatkom iz letnega poročila na poenotenih obrazcih za državno statistiko priložijo prilogo s pojasnili k izkazom in IZJAVO o uporabi podatkov iz letnega poročila. S predložitvijo podatkov iz letnega poročila na poenotenih obrazcih, podatkov o opredelitvi, dodatnih podatkov, pojasnil k izkazom in izjave izpolnijo obveznost predlaganja letnega poročila tako za javno objavo kakor tudi za državno statistiko.
V Uradnem listu RS, št. 50/14 sta bila objavljena Zakon o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2N) in Zakon o spremembah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2K), ki med drugim določata dvig davčno priznanih normiranih odhodkov iz dosedanjih 70 % na 80 % prihodkov. Ta sprememba se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2015.
V zvezi s tem več davčnih zavezancev sprašuje, ali se zaradi zvišanja normiranih odhodkov, zaradi česar se bo znižala davčna osnova v davčnem obračunu za leto 2015, lahko med letom 2015 zniža akontacija davka od dohodkov pravnih oseb in akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
Davčni zavezanci morajo med letom 2015 plačevati akontacijo davka oziroma obroke akontacije v višini, kot je izračunana v davčnem obračunu za leto 2014. V davčnem obračunu je akontacija davka izračunana na podlagi davčne osnove iz preteklega leta, ki je bila izračunana z upoštevanjem 70 % normiranih odhodkov. Akontacija se ne more znižati le zaradi drugačne višine normiranih odhodkov v letu 2015, ampak mora zavezanec z vlogo za znižanje akontacije dokazovati tudi druge razloge za znižanje davčne osnove oziroma v tem primeru predvsem za znižanje prihodkov.
V skladu s četrtim odstavkom 371. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 je akontacija davka enaka znesku davka, ki se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in po stopnji, ki velja za tekoče davčno obdobje.
Na podlagi 307.a člena in v povezavi z 298. členom ZDavP-2 se akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti plača v znesku, ki je enak znesku dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov.
To pomeni, da je višina akontacije povezana z davčno osnovo predhodnega davčnega obdobja. Akontacija se plačuje med davčnim obdobjem, konec tega davčnega obdobja se izračunava dokončni znesek davka.
Ne glede na navedeno lahko davčni zavezanci v skladu z devetim odstavkom 371. člena ZDavP-2 in v s skladu s 307.a členom v povezavi z 299. členom ZDavP-2 od davčnega organa z vlogo zahtevajo spremembo višine akontacije davka. Vlogi morajo predložiti dokumente in podatke kot to določata prej navedena člena ZDavP-2
Vir: pojasnilo FURS
V davčno agresivnost uvrščamo ravnanja za doseganje nižjih davčnih osnov, za pridobivanje moči v imenu, na račun ali v korist pravne osebe ter za ustvarjanje prednosti, ki se dogajajo v podjetjih in v njihovi povezavi z okoljem. Davčna agresivnost je lahko zakonita in nezakonita:
- zakonita davčna agresivnost je ravnanje davčnih zavezancev, ki namerno prilagajajo davčne osnove z izrabo vseh dovoljenih možnosti v državi ali z izrabo ugodnejših davčnih okolij;
- nezakonito davčno agresivnost pa predstavljajo ravnanja davčnih zavezancev, ki zaradi svojega znanja in prevzema davčnega tveganja namerno in nezakonito prilagajajo davčno osnovo.
Glavna značilnost davčne agresivnosti je pridobivanje protipravne premoženjske koristi z upoštevanjem tveganja za neplačilo davkov. Davčna agresivnost je skupek legalnih in nelegalnih ravnanj posameznikov ali skupine z namenom pridobiti denarni ali nedenarni zaslužek oziroma koristi. Je podjetništvo, kjer se zakonita in nezakonita ravnanja prepletajo med seboj in druga drugo dopolnjujejo oziroma prilagajajo razmeram, zaradi katerih ta ravnanja sploh obstajajo (Štager, 2014, 6–7).
Pojavne oblike davčne agresivnosti
Pri predstavitvi pojavnih oblik davčne agresivnosti se bomo osredotočili na pozitivno in negativno obliko davčne agresivnosti.
Pozitivne oblike davčne agresivnosti se nanašajo predvsem na:
- Uporabo kompleksnih, včasih umetnih pravnih ureditev, s katerimi lahko davčni zavezanci svojo davčno osnovo prestavijo v druge jurisdikcije znotraj ali zunaj Evropske skupnosti. Pri tem izkoriščajo razhajanja v nacionalnih zakonodajah in razlike v davčnih stopnjah.
- Neobstoj skupnih splošnih predpisov o preprečevanju davčnih zlorab, saj bi v nasprotnem primeru bila zagotovljena povezanost in učinkovitost na davčnem področju, kjer se prakse držav znatno razlikujejo.
- Uporabo vrzeli v zakonodaji.
- Izkoriščanje neskladij med davčnimi sistemi dveh ali več držav.
- Izkoriščanje zakonskih določb, ki v nekaterih situacijah omogočajo davčno agresivno načrtovanje ali onemogočajo ustrezne rešitve, ker dovoljujejo dvojno neobdavčitev.
- Davčno načrtovanje, ki temelji na zgoraj navedenih dejstvih.
V negativne oblike davčne agresivnosti uvrščamo:
- Davčne prekrške, kot jih navaja 397. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2),
- Kazniva dejanja zoper gospodarstvo in kazniva dejanja zoper pravni promet, kot jih navaja Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju: ZOPOKD-C), ki se sklicuje na Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1).
Večina ravnanj davčne agresivnosti ima neposreden davčni vpliv, ki ga razumemo kot vpliv na davčno osnovo, to je kot nižjo davčno obveznost za posledico. Prav tako želimo omeniti, da ima večina teh ravnanj tudi posreden davčni vpliv, saj vpliva na blaginjo države, ki jo državni organi urejajo s predpisanimi davki. Poudarjamo, da je z vidika fizičnih oseb z vsako pojavno obliko davčne agresivnosti možno pridobiti osebne koristi, s čimer se protipravno poveča osebno premoženje fizičnih oseb; na ta način pride do davčne agresivnosti pri obdavčitvi fizičnih oseb z dohodnino. Navedene oblike davčne agresivnosti uvrščamo v negativno davčno agresivnost, saj so za optimizacijo davčne obveznosti podjetja uporabljena nezakonita ravnanja in predstavljajo družbeno škodljivo zmanjševanje davčne obveznosti podjetja.
Uporaba pojma davčne agresivnosti v Sloveniji
V slovenski zakonodaji se pojem davčna agresivnost ne uporablja.
V 249. členu KZ sta uporabljena pojma: davčna zatajitev in izogibanje plačilu davkov. KZ opredeljuje pojem davčna zatajitev, in sicer: kdor da, zato da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb ali neupravičeno dobil v celoti ali deloma vrnjen davek v Republiki Sloveniji ali drugih državah članicah Evropske unije, lažne podatke o pridobljenih dohodkih, stroških, predmetih, blagu ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov in drugih predpisanih obveznosti, ali kako drugače preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem teh obveznosti, pa obveznosti, ki se jim je izogibal, ali davek, ki mu je bil neupravičeno vrnjen, pomenijo večjo premoženjsko korist.
Prav tako, če ne prijavi pridobljenega dohodka ali drugih okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, kadar je prijava obvezna, pa obveznosti, katerim se je nameraval izogniti, pomenijo večjo premoženjsko korist. Kdor z namenom, da bi preprečil ugotovitev dejanske davčne obveznosti, na zahtevo pristojnega davčnega organa ne daje podatkov, ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne, ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor.
Zanimivo je, da je v Zakonu o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in državami, s katerimi je podpisan zakon o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja uporabljen pojem davčna utaja, vendar opredelitev pomena in uporabe pojma ni podana. V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb je uporabljena dikcija »manjše plačilo davka oziroma izogibanje davčnim obveznostim« v 43., 47. in 53. členu. V Zakonu o davku na dodano vrednost se uporablja pojem izogibanje plačilu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV). Pojem zasledimo v 76. b členu (solidarna odgovornost za plačilo DDV): vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, je solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, obvesti o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV.
Vir: revija Denar
Vsekakor pomeni nevidno premoženje podjetja veliko bogastvo, ki večinoma ni evidentirano v poslovnih knjigah mikro in malih podjetij; največkrat zato, ker podjetniki ne vedo, kako »opredmetiti nevidno«, računovodje pa brez jasnih signalov posameznih poslovnih dogodkov ne morejo opredeliti kot sad razvoja znotraj podjetja in ga ustrezno evidentirati med neopredmetenimi sredstvi.
Zato takšni poslovni dogodki, s katerimi naj bi se povečevalo premoženje podjetja in ne njegovi stroški, prepogosto zaidejo v celoti med tekoče stroške obračunskega obdobja, namesto da bi postali neopredmeteno dolgoročno sredstvo. Posledica tega je, da podjetja v času razvoja izdelkov in storitev izkazujejo nesorazmerno slab poslovni rezultat, v času prodaje teh izdelkov pa nesorazmerno visok poslovni rezultat.
Rešitev bi bila v tem, da bi se stroški razvoja izdelkov in storitev presodili v skladu s kriteriji, ki so v Mednarodnem računovodskem standardu 38 (odslej tudi: MRS 38) in v Slovenskem računovodskem standardu 2 – Neopredmetena sredstva (odslej tudi: SRS 2) predpisani kot pomoč pri presoji glede izpolnjevanja sodil za »osredstvenje nevidnega«. To preprosto povedano pomeni, da lahko ob izpolnjevanju določenih kriterijev, ki jih bom v nadaljevanju navedla, izkazujemo stroške razvoja, ki nastajajo med letom, ob koncu leta na kontih dolgoročno odloženih stroškov razvoja, ki so del neopredmetenih sredstev, ne pa na stroškovnih kontih. S tem izključimo vpliv stroškov razvoja na tekoče obračunsko obdobje in ga prenesemo v obdobje, ko bomo začeli sredstvo tržiti oziroma ko ga bomo usposobili za lastno uporabo ter začeli amortizirati. Posebej bom poudarila že v uvodu tega članka, da so stroški raziskav vedno stroški tekočega obračunskega obdobja in nikoli ne morejo postati neopredmeteno sredstvo. V članku obravnavam problematiko evidentiranja industrijske lastnine, ki nastaja v okviru podjetij v duhu veljavnih računovodskih standardov, ki veljajo za pravne osebe in fizične osebe z dejavnostjo.
Vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev v podjetju naj bi torej odsevala premoženjsko stanje podjetja v prihodnje oziroma njegov nadaljnji razvoj. Čeprav računovodski standardi in usmeritve temeljijo na načelu previdnosti ter zahtevajo pripoznanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev v izkazih le ob izpolnjevanju natančno določenih pogojev, pa bi bilo dobro, če bi si podjetja v svojih razkritjih k računovodskim izkazom prizadevala razkriti tudi vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Na ta način bi lastnikom in posojilodajalcem omogočila objektivnejšo informacijo o prihodnji vrednosti podjetja. Zahtevnost in težavnost vrednotenja neopredmetenih dolgoročnih sredstev pri tem ne bi smela preprečiti razkritij pomembnih informacij o vrstah ter značilnostih posameznih neopredmetenih dolgoročnih sredstev.
Računovodsko obravnavanje intelektualne lastnine v poslovnih knjigah podjetij
Podjetja lahko pridobivajo intelektualno lastnino na več načinov. Lahko jo kupijo, lahko jo lastniki kot fizične osebe razvijejo pred ustanovitvijo podjetja in jo nato vložijo kot svoj stvarni vložek v podjetje, lahko pa jo razvijejo kasneje v okviru podjetja. Pri nakupu intelektualne lastnine v obliki sredstev ne bo imelo podjetje, ki jo je kupilo, nobenih problemov pri njenem računovodskem izkazovanju, saj jo bo lahko takoj ob nakupu »pripoznalo« oziroma osredstvilo v svojih poslovnih knjigah. Zadeva bo v tem primeru skorajda povsem enaka, kot če bi kupilo stroj.
3.1. Izkazovanje intelektualne lastnine med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi v skladu s SRS 2 – Neopredmetena dolgoročna sredstva
Po SRS 2 uvrščamo sredstva intelektualne lastnine v poslovnih knjigah podjetij med neopredmetena sredstva, ki so »razpoznavna nedenarna sredstva in praviloma fizično ne obstajajo«. Neopredmetena osnovna sredstva so le tista neopredmetena dolgoročna sredstva, ki soustvarjajo poslovne zmogljivosti. Sem uvrščamo patente, licence, blagovne znamke in podobno.
Po SRS 2 so neopredmetena sredstva:
- naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine in druge pravice (premoženjske pravice),
- dolgoročno odloženi stroški razvijanja,
- usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva in
- naložbe v dobro ime prevzetega podjetja.
Raziskovanje je izvirno in načrtno preiskovanje, ki se opravlja v upanju na pridobitev novega znanstvenega ali strokovnega znanja ter razumevanja.
Razvijanje je prenašanje ugotovitev raziskovanja ali drugega znanja v načrt ali projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljšanih materialov, naprav, proizvodov, procesov, ureditev ali storitev, preden se začne proizvajanje v poslovne namene.
Kot primere razvojnega delovanja podjetja lahko navedemo naslednje aktivnosti:
a) oblikovanje, konstruiranje in preizkušanje prototipov ter modelov pred začetkom njihovega rednega proizvajanja in uporabe,
b) oblikovanje orodij, vzorcev, kalupov in matric nove tehnologije,
c) oblikovanje, konstruiranje in delovanje poskusnega obrata, ki nima gospodarsko utemeljenega obsega za komercialno proizvajanje, ter
d) oblikovanje, konstruiranje in preizkušanje izbrane možnosti novih ali izboljšanih materialov, naprav, proizvodov, procesov, ureditev ali storitev.
Tudi MRS 38 opredeljuje razliko med stroški raziskav in razvoja. Stroškov raziskav nikoli ne moremo obravnavati kot dolgoročno odložene stroške razvijanja, ki bi sodili med neopredmetena dolgoročna sredstva, medtem ko lahko stroškom razvoja pripišemo te lastnosti, če izpolnjujejo kriterije za to.
Podjetja so dolžna v svojih notranjih aktih sprejeti določena sodila glede vodenja dejavnosti R&R in evidentiranja stroškov, nastalih na njeni podlagi. Prav zato je nujno potrebno sodelovanje računovodje z razvojnim timom. Že v planu razvojnega projekta (pred zagonom projekta) je treba določiti okvirne vrste stroškov, ostala sodila in osebe, ki bodo sodelovale na tem projektu. Na ta način lahko računovodja primerno oblikuje kontni plan in stroškovno mesto, na katerega kasneje knjiži tiste stroške, ki odpadejo na projekt. Glede na izbrano metodo zajemanja stroškov projekta bo računovodja določene stroške razvoja (splošne in skupne) razdelil po sprejetem ključu le delno na projekt, določene stroške pa bo pripisal projektu v celoti.
Vir: revija Denar – Božena Macarol
Računovodski izkazi so javnosti dostopni izdelki računovodstva, ki v določeni obliki načrtno in urejeno prikazujejo računovodske podatke (Turk, 2004, 614). Z računovodskimi izkazi razumemo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala (SRS 2006, Uvod, 12). Mednarodni računovodski standard med računovodske izkaze šteje tudi pojasnila k računovodskim izkazom (MRS 1, točka 7e).
Računovodstvo je pomemben del informacijskega sistema združbe, zato so njegovi izdelki informacije. Temeljna značilnost informacije je znan uporabnik, kateremu prinaša korist s pomočjo svoje izrazne moči. Ista informacija ima za različne uporabnike praviloma različno izrazno moč. Temeljni razlog so različni interesi uporabnikov.
Oblikovalec informacije, ki interesov uporabnikov ne upošteva, se izpostavlja naslednjim položajem:
- informacija je za uporabnika samo podatek, ki mu nič ne pomeni;
- informacija uporabniku ne bo prinesla take koristi, kot bi jo lahko, oziroma bo njena korist manjša;
- uporabnik informacije bo delo oblikovalca informacije praviloma ocenil kot slabo;
- uporabnik informacije bo nizko ocenil tudi znanje oblikovalca, njegovo zaupanje se bo zmanjšalo.
Ti položaji kažejo, da temeljni namen informacije ni bil dosežen ali pa je bil dosežen le deloma. Odziv uporabnika je za oblikovalca informacije zelo pomemben in očitno je, da lahko s svojim (ne)kakovostnim delom nanj tudi vpliva. Pri tem je pomemben namen posamezne informacije, ki ga mora upoštevati njen oblikovalec.
Računovodske izkaze v praksi običajno obravnavamo kot nekaj samoumevnega, saj smo se jih že navadili in je bistvena naloga samo njihovo "izdelovanje". Zato se z njimi podrobneje miselno ukvarjamo le še, če se spremenijo računovodski standardi, vendar predvsem glede izdelave, manj pa jih obravnavamo kot informacije, ki imajo svoj namen.
Mednarodni računovodski standard (MRS 1, točka 7) opredeljuje splošni namen računovodskih izkazov tako: »Računovodski izkazi so urejene predstavitve finančnega stanja in finančne uspešnosti podjetja. Cilj računovodskih izkazov za splošne namene je dajati informacije o finančnem stanju, finančni uspešnosti in denarnih tokovih podjetja, ki širšemu krogu uporabnikov koristijo pri gospodarskem odločanju. Računovodski izkazi prikazujejo tudi rezultate skrbništva nad sredstvi, ki so zaupana poslovodstvu.« V isti točki dodaja še: »Te informacije skupaj z drugimi informacijami v pojasnilih pomagajo uporabnikom računovodskih izkazov pri napovedovanju denarnih tokov v podjetju ter zlasti pri opredelitvi časa in gotovosti.«
Pri tem naj opozorimo, da je slovenski prevod MRS zelo pomanjkljiv, saj govori o finančnem stanju in finančni uspešnosti združbe. Oba pojma se v slovenski literaturi zelo različno uporabljata in imata številne pomene. To povzroča različno razumevanje vloge in pomena računovodskih izkazov, s tem pa tudi pogosto neustrezen odnos združb do prikazovanja teh izkazov. Pojem finančnega stanja je opredeljen s finančnim položajem (PFN, točka 0.1), ki vsebinsko nikakor ne ustreza vsebini v MRS. Še bolj je nejasen pojem finančne uspešnosti, ki ga lahko razumemo na številne načine. V nadaljevanju se s tem ne bomo podrobneje ukvarjali, ker smo ta problem obravnavali že drugje.
Namen računovodskih izkazov je načeloma mogoče dosegati na tri načine:
- z uporabo podatkov neposredno iz računovodskih izkazov, torej brez večje uporabnikove analitične obravnave;
- z analiziranjem računovodskih izkazov in nato oblikovanjem dodatnih informacij;
- z usmerjanjem uporabnika in analitika v področja, potrebna dodatnega analiziranja.
Za zunanje uporabnike sta na prvi pogled pomembni samo prvi dve točki, vendar je pomembna tudi tretja, saj omogoča opredeliti dodatna vprašanja in morebitna tveganja pri oceni ekonomsko finančnega položaja podjetja.
Splošni namen računovodskih izkazov pri različnih vrstah uporabnikov zaradi njihovih različnih interesov (ne glede na nejasno opredelitev v slovenskem jeziku in kljub njej) dobiva različne informacijske vsebine. V nadaljevanju bomo to podrobneje obravnavali. Pri tem bomo v okviru statičnega vidika razlikovali zunanje in notranje uporabnike računovodskih izkazov.
Vir: portal Tax-Fin-Lex – dr. Živko Bergant
Predstavniki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se bodo srečali z visokošolskimi deležniki in izmenjali stališča o predlogu koncepta zakona o visokem šolstvu. Do predloga so kritični na univerzah, študenti in sindikati. Sindikat vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Slovenije bo po napovedih zahteval umik koncepta.
Na ministrstvu za izobraževanje so pripravili predlog koncepta zakona o visokem šolstvu, ki ohranja pravico do brezplačnega študija na 1. in 2. stopnji, za stabilnejše financiranje zavodov pa predlagajo dve- ali triletne pogodbe, kot novost predvideva ustanovitev politehnik, ki bi se prek povezovanja strokovnih šol z gospodarstvom in negospodarstvom usmerile predvsem v strokovno izobraževanje.
Predlog koncepta uvaja polni ter delni študij, ki sta lahko brezplačna ali plačljiva, šolnin po besedah pristojne ministrice Stanke Setnikar Cankar pa ne predvideva. Koncept je sicer naletel na burne odzive med zaposlenimi na univerzah, sindikati in študenti.
Ker ni realno pričakovati, da bo zakon sprejet kmalu, čim prej pa je treba urediti stabilno financiranje visokega šolstva in spoštovati ustavno odločbo o tem, sindikati in rektorska konferenca predlagajo ureditev znotraj obstoječe zakonodaje. O predlogu koncepta novega visokošolskega zakona bodo danes govorili tudi na seji senata ljubljanske univerze.
Vir: STA
Na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je bilo do danes vloženih pet tožb, pri čemer je s sodbo zaključena ena. Tožbe so bile vložene zoper 11 fizičnih in zoper štiri pravne osebe, skupna vrednost tožbenega zahtevka pa je 12,5 milijona evrov, je v odgovoru na poslansko vprašanje povedal pravosodni minister Goran Klemenčič.
Poslanca NSi Jerneja Vrtovca je v okviru poslanskih vprašanj zanimalo, ali se omenjeni zakon po mnenju ministra izvaja zadovoljivo. Sam namreč ocenjuje, da se zakon izvaja preslabo.
Klemenčič kljub temu ocenjuje, da so bili do zdaj vloženi veliki napori, da bi zakon vendarle zaživel. Ob tem je spomnil, da je specializirano državno tožilstvo, ki je pristojen organ za začetek postopka za odvzem omenjenega premoženja, šele pred dvema letoma in pol dobilo kadrovsko strukturo, ki omogoča izvajanje zakona.
Sicer pa naj bi za boljše delovanja omenjenega tožilstva po besedah ministra poskrbela novela zakona o državnem tožilstvu, ki bo ta teden tudi v obravnavi v državnem zboru. Z njo med drugim predlagajo oblikovanje posebnega oddelka znotraj specializiranega državnega tožilstva za delovanje po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
Vir: STA
- Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), objavljeno v Uradnem listu RS št. 14/2015 z dne 28.2.2015, veljati začne 15.3.2015
- Uredba o določitvi indeksov vrednosti nepremičnin na dan 31. marec 2014, objavljeno v Uradnem listu RS št. 13/2015 z dne 27.2.2015, veljati začne 14.3.2015
- Uredba o izvajanju dela uredbe (EU) o skupnih in splošnih določbah o skladih za podporo v okviru kohezijske politike Unije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 13/2015 z dne 27.2.2015, velja od 28.2.2015
- Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, objavljeno v Uradnem listu RS št. 13/2015 z dne 27.2.2015, velja od 28.2.2015
- Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015, objavljeno v Uradnem listu RS št. 13/2015 z dne 27.2.2015, velja od 28.2.2015
- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 14/2015 z dne 28.2.2015, velja od 1.3.2015
- Zakon o financiranju občin (ZFO-1), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 14/2015 z dne 28.2.2015, veljati začne 15.3.2015
- Zakon o vrtcih (ZVrt), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 14/2015 z dne 28.2.2015, veljati začne 15.3.2015
- Zakon o lokalni samoupravi (ZLS), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 14/2015 z dne 28.2.2015, veljati začne 15.3.2015
- Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 14/2015 z dne 28.2.2015, veljati začne 15.3.2015, uporabljati se začne 1.4.2015
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 14/2015 z dne 28.2.2015, veljati začne 15.3.2015
- Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 14/2015 z dne 28.2.2015, veljati začne 15.3.2015
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1A), skrajšani postopek, EPA 360-VII
- Predlog zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3), redni postopek, EPA 364-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-J), redni postopek, EPA 353-VII
- Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Črne gore o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov (BMNIMVTP), ratifikacija, EPA 84-VII
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu MARCU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 7 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov (ZRTVS-1A, ZSDH-1, ZIPRS1415-A, ZIPRS1415-B, ZIPRS1415-C, ZUJF-C ter ZIPRS1415-D ).
- Novela Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-D) je začela veljati 1. marca 2015. Novela med drugim določa, da znaša povprečnina za obdobje od 1. januarja 2015 do 30. junija 2015 525,00 eurov, za obdobje od 1. julija 2015 do 31. decembra 2015 pa 500,83 eura. Občinam, pri katerih prihodki od dohodnine, presegajo primerno porabo, od 1. aprila 2015 dalje ti prihodki pripadajo samo do višine primerne porabe. Sredstva za sofinanciranje investicij se za leto 2015 zagotovijo v višini 1 % skupne primerne porabe občin.
- Državni zbor do sedaj pripravil še ni pripravil uradnega prečiščenega besedila (UPB) Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415).
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 101-3675/2013, stran 11111.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 25.2.2015 - 3.3.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 5 novosti | 1 novost | 2 novosti | |||
V tem tednu izpostavljamo:
- Vlada je med gradiva v obravnavi prejela Predlog uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 25.2.2015 - 3.3.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 13 novosti | 3 novosti | 4 novosti | 1 novost | 13 novosti | 6 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 3 novosti | |||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 4 novosti | 1 novost | 7 novosti | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 4 novosti | 9 novosti | 5 novosti | 9 novosti | 2 novosti | ||
| 5. JAVNE FINANCE | 10 novosti | 9 novosti | 2 novosti | 1 novost | 7 novosti | 1 novost | |
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 12 novosti | 27 novosti | 2 novosti | 6 novosti | 17 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 5 novosti | 1 novost | 6 novosti | 7 novosti | 3 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 3 novosti | 1 novost | 2 novosti | 4 novosti | 1 novost | ||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 3 novosti | 1 novost | 1 novost | ||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 3 novosti | 1 novost | 8 novosti | 7 novosti | |||
| 11. OBČINE | 72 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.