V današnjem TFL Glasniku vam predstavljamo reportažo in video s slavnostnega dogodka ob 10. podelitvi priznanj najuglednejšim strokovnjakom in hkrati ob 10. obletnici portala Tax-Fin-Lex, ki je potekal 2.12.2015 v GH Union.
V pravnem članku nam dr. Primož Gorkič predstavlja prispevek z naslovom Priznanje krivde kot dokaz zoper druge udeležence kaznivega dejanja. Priznanje krivde sme sodišče prebrati kot dokaz v postopku zoper druge udeležence kaznivega dejanja, vendar mora paziti na omejene dokazne učinke priznanja in zagotoviti neposredno zaslišanje avtorja priznanja.
V današnji Temi tedna nam Silva Koritnik Rakela iz Izobraževalne hiše Cilj predstavlja nadaljevanje članka z naslovom Državne podpore (pomoči) v SRS 2016 (2.del). Pri vsaki izmed njih bi vas lahko napotili na letno poročilo konkretnih podjetij, pa tokrat tega ne bomo naredili. V prejšnjem članku smo vas namreč opozorili na državne podpore v enem izmed slovenskih podjetij.
Za letos se z uredništva TFL Glasnika poslavljamo in vam v prihajajočem letu želimo obilo osebnih ter poslovnih uspehov. Po novem letu pa bomo zopet z vami.
Srečno in vabljeni k branju!
Registrirani uporabniki portala Tax-Fin-Lex - teh je več kot 27.000 - so že deseto leto zapored izbirali najuglednejše strokovnjake z davčnega, finančnega in pravnega področja v Sloveniji. To so postali ddr. Marian Wakounig, dr. Marjan Odar in ddr. Klemen Jaklič. Glasovanje za prestižne nazive je potekalo od sredine oktobra do sredine novembra, obiskovalci portala - vsak je lahko glas oddal le enkrat - pa so se tokrat odločili takole:
- naziv najuglednjšega davčnega strokovnjaka je s 65,29 odstotka vseh glasov v svoji kategoriji prejel ddr. Marian Wakounig,
- naziv najuglednjšega finančnega strokovnjaka je s 34,31 odstotka vseh glasov v svoji kategoriji prejel dr. Marjan Odar,
- naziv najuglednjšega pravnega strokovnjaka je s 7,62 odstotka vseh glasov v svoji kategoriji prejel ddr. Klemen Jaklič.
Povezovalka tradicionalnega slavnostnega dogodka Jerneja Podbevšek Zhembrowskyy je v uvodnem nagovoru pozdravila zbrane in povedala, da bo prireditev še slovesnejša, saj je to poleg desetega izbora najuglednejših strokovnjakov tudi deseta obletnica portala Tax-Fin-Lex. Izpostavila je ugled kot edino vrednoto, ki šteje tudi za prihodnost, in oder prepustila Zlati Tavčar, direktorici družbe Tax-Fin-Lex, d. o. o.
V uvodnem govoru je Tavčarjeva povedala, da so imeli pred desetimi leti, ko so ustvarili portal Tax-Fin-Lex, samo en cilj, in sicer na enem mestu ustvariti takšno bazo podatkov, da bodo skupaj davčni, računovodsko-finančni in pravni podatki, vsi v ažurni obliki in dosegljivi uporabnikom. »Po desetih letih je portal mnogo več kot to. Vsebuje milijon dokumentov, ki so povezani med seboj,« je poudarila direktorica portala. Poleg tega je portal postal tudi medij: imamo e-dnevnik (Lex-Novice), e-tednik (TFL Glasnik) in e-mesečnik (Zakonodajni Supervizor), ki jih pošiljamo na več kot 27.000 e-naslovov. Poudarila je tudi, da se zavedajo, da je informacij preveč, zato so uporabnikom ponudili nove storitve obveščanja, kjer lahko vsak dobi samo tisto, kar potrebuje. V desetih letih so uspešno sodelovali pri dveh EU-projektih, imajo dva certifikata poslovne odličnosti, med njimi bonitetno oceno AAA, ki je najvišja mogoča.
»Težko nas bo ustaviti,« je dejala, »kajti, kot pravi Augustinus, v tebi mora goreti, kar želiš zanetiti v drugem, in v nas gori tako močno, da netimo tudi na novih področjih. Informacije, ki jih prodajamo in so za nas ključni vir prihodka, so poseben izziv, preveč jih je, mi pa vedno znova iščemo prave načine, da jih je za uporabnika ravno prav.« Ponosna je na to, da so ravno danes javnosti predstavili nov produkt.
Vzporedno z vsemi aktivnostmi je vseh deset let potekal tudi izbor za najuglednejšega davčnega, finančnega in pravnega strokovnjaka. Zakaj ravno najuglednješi? Ugled kot lastnost, ki smo jo iskali, zagotovo ni bila izbrana naključno. Ugled je skupek osebnih lastnosti, predstavlja vse tisto, kar lahko dosežemo le s strokovno, pošteno in pokončno držo ter trdim delom. Ugled lahko gradimo le na dolgi rok. Lahko bi rekli, da je ugled kot maraton.
Po končanem govoru je povezovalka na oder povabila gledališče Serpentes, ki se je predstavilo z izjemno umetniško točko Metamorfoza, ki je v plesnem in videonastopu pokazalo časovno razsežnost razvoja.
V nadaljevanju je sledil klepet s prejemniki priznanj. Svoje misli sta v Beli dvorani Grand Hotela Union delila ddr. Wakounig in dr. Odar, ddr. Jaklič pa se je javil po internetu.
Ddr. Wakounig, ki je svetovalec na avstrijskem finančnem ministrstvu, je na prireditvi primerjal slovenski in avstrijski davčni sistem, ki je pri naših severnih sosedih dobro urejen. Med drugim je povedal, da je davčna zakonodaja v Avstriji izdelana po sistemu skupnega sodelovanja socialnega partnerstva, »kar pomeni, da ni vedno v ospredju izključno država, ampak tudi potrebe razmišljanja davčnih zavezancev«.
Po njegovem mnenju se uspeh avstrijskega sistema skriva tudi v tem, da se davčnega zavezanca skuša pritegniti k prostovoljnemu plačevanju davkov. Meni pa tudi, da bi bilo v Sloveniji dobro tudi, »da davkarija pokaže srce v težkih situacijah«.
Direktor Slovenskega inštituta za revizijo dr. Marjan Odar je medtem poudaril, da ima Slovenija zelo dobro urejen sistem revidiranja in računovodstva. Pojasnil je, da je bila prednost Slovenije v tem, »da smo krenili iz nič, in takrat lahko pobereš najboljše iz že obstoječih sistemov«. Prav tako je poudaril, da smo imeli v času vzpostavljanja sistema prave strokovnjake na pravih mestih. »Seveda so še odkloni, a smer je prava,« je prepričan.
Dotaknil se je tudi prenovljenih računovodskih standardov, ki bodo začeli veljati. Odar je prepričan, da bodo ti prijaznejši do uporabnikov in tudi razumljivejši. Dodal je, da morajo k standardom dati soglasje tri ministrstva, zadnje soglasje naj bi po njegovih informacijah prispelo v četrtek, tako da bodo standardi prihodnji teden v Uradnem listu, je sklenil.
Ddr. Klemen Jaklič, ki je ob tem dejal, da je počaščen in hvaležen vsem, ki so ga izbrali ter se hkrati zaveda, da je poslanstvo njegove stroke tisto, ki mu narekuje, da se oglaša in to ne glede na to ali je to vsem všeč.
Po pogovoru s prejemniki priznanj je sledil še en nastop gledališča Serpetenes, ki je vse obiskovalce prireditve ponovno očaralo s svojo čarobnostjo in jih popeljalo v svet fantazije.
Nato je bil na vrsti najbolj slavnostni del prireditve, podelitev priznanj. Najprej za najuglednejše strokovnjake,
potem so posebne nagrade prejeli trije najdolgoletnejši naročniki: SNG Maribor, Gradbeno podjetje Rafael in Odvetniška pisarna Jadek - Pensa. Posebno presečenje je sledilo za dva več kot deset let zvesta sodelavca: Sandra Tozon in Andrej Zore sta prejela posebni darili.
Po slavnostni podelitvi je večer zaokrožila še slavnostna umetniška točka. Operna solistka Irena Yebuah Tiran je goste popeljala v ognjevito Carmen in s fascinantnim nastopom sklenila prireditev.
Druženje in pogostitev sta potekala v prijetnem razpoloženju, sklenjena so bila nova poznanstva, k vsemu so pripomogli tudi pokrovitelji dogodka Mercedes-Benz, Zavarovalnica Triglav, Kompas X-net ter materialni pokrovitelji Hotel Triglav Bled, Vila Podvin, Posestvo Lambergh, kozmetika L'Occittane.
Priznanje za najuglednejšega pravnega strokovnjaka za leto 2015 je naknadno prejel tudi predavatelj na Harvardu, ddr. Klemen Jaklič, ki je ob tem dejal, da je počaščen in hvaležen vsem, ki so ga izbrali ter se hkrati zaveda, da je poslanstvo njegove stroke tisto, ki mu narekuje, da se oglaša in to ne glede na to ali je to vsem všeč.
Več fotografij z dogodka si oglejte na našem Facebook profilu oziroma si poglejte video predstavitev dogodka.
Zahvala pokroviteljem
piše: dr. Primož Gorkič, član Katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani
Priznanje krivde sme sodišče prebrati kot dokaz v postopku zoper druge udeležence kaznivega dejanja, vendar mora paziti na omejene dokazne učinke priznanja in zagotoviti neposredno zaslišanje avtorja priznanja.
1. Problem
Neredko je priznanje krivde bogat spoznavni vir za organe kazenskega postopka. To ne velja le za odločanje o krivdi priznavajočega obdolženca, ampak tudi za odločanje o krivdi drugih udeležencev kaznivega dejanja, torej pomočnike, napeljevalce, prikrivalce idr. Zato je ključno vprašanje, ali je priznanje krivde lahko tudi dokaz, na katerega se sme opreti odločitev sodišča o njihovi krivdi – bodisi v istem (združenem) bodisi v ločenem kazenskem postopku.
2. Priznanje krivde je izjava vednosti in dokaz zoper priznavajočega
Priznanje krivde je po svoji naravi v prvi vrsti izjava vednosti. Takšna izjava obdolženca sporoča, kaj priznavajoči obdolženec o kaznivem dejanju, ki je predmet obravnavanja, sploh ve. To velja za priznanje krivde v (skoraj) vsej procesnih oblikah, v katerih je priznanje krivde dano: v zagovoru osumljenca oziroma obdolženca (148.a člen ZKP, 227. in sl. členi ZKP, 324 in sl. členi ZKP), zbiranje obvestil od osumljenca (148. člen ZKP) ali za priznanje krivde po obtožbi, ki ga obdolženec izjavi na predobravnavnem naroku, na glavni obravnavi oziroma je del sporazuma o priznanju krivde (285.c, 330. ali 450.a in sl. členi ZKP). Izjema je morda le priznanje krivde v odgovoru na obtožbo (322. člen ZKP), ki nima oziroma ni imel nobene praktične vloge in se (po vsebini) tudi bistveno razlikuje od ostalih procesnih oblik.
V zvezi s priznanjem krivde po obtožbi na predobravnavnem naroku, glavni obravnavi oziroma v sporazumu o priznanju krivde je treba opozoriti, da v praksi prihaja do specifičnega razumevanja, kakšno naj bi to priznanje sploh bilo. ZKP v 285.c členu zahteva, da mora biti priznanje »jasno in popolno«. To je dikcija, ki je prevzeta iz 232. člena ZKP in kaže na to, da naj bi se izjavljanje o krivdi približevalo prostem pripovedovanju obdolženca o očitanemu mu kaznivemu dejanju in o okoliščinah odločitve za priznanje krivde. To ne pomeni, da je mogoče izjavljanje o krivdi na predobravnavnem naroku enačiti z zaslišanjem obdolženca, vendar pa se sodišče na predobravnavnem naroku ne bi smelo zadovoljiti le z »golim« priznanjem. Vendar pa prav do takšnih »golih« priznanj prihaja v največjem številu. Stališče, da je priznanje krivde obdolženčeva izjava vednosti, je v takšnih primerih lahko problematično. Vsebino obdolženčeve »vednosti« namreč oblikuje – tožilec, z opisom kaznivega dejanja, na katerega se sklicuje obdolženec.
Sodišča, tako kaže, s takšnimi golimi priznanji niso imela težav. Kljub zahtevi, da naj bo priznanje jasno in popolno, so presojala, ali je tudi takšno golo priznanje krivde »podprto z drugimi dokazi.« To pomeni, da so tudi golo priznanje krivde štela kot spoznavni vir in kot dokaz pri odločanju o obtožbi zoper priznavajočega obdolženca.
3. Priznanje krivde je lahko dokaz v postopkih zoper druge obdolžence
Če priznanje krivde, tudi »golo«, sprejemamo kot dokaz v postopku zoper priznavajočega obdolženca, potem mu ne moremo prepričljivo vnaprej odreči dokaznega pomena v postopkih zoper druge udeležence kaznivega dejanja – preprosto zato, ker je sodišče pri odločanju o tem, katera dokazna sredstva bo uporabilo, prosto (prvi odstavek 18. člena ZKP). Ključno pa ostaja vprašanje, za kakšno dokazno sredstvo gre, kakšna jamstva morajo spremljati dokazovanje s priznanjem krivde in kakšna je dokazna moč priznanja krivde. Odgovori na ta vprašanja so odvisni od tega, v kakšni procesni obliki je priznanje krivde dano in od vprašanja, ali kazenski postopek teče združeno ali ločeno za udeležence kazenskih postopkov.
a) Priznanje krivde med zaslišanjem obdolženca
Priznanje krivde, izjavljeno med zaslišanjem obdolženca, je del njegove izpovedbe. Nobenega dvoma ni, da lahko predstavlja del dokaznega gradiva tudi zoper ostale soobdolžence, ne glede na to, ali gre za priznanje krivde med zaslišanjem pri preiskovalnem sodniku (npr. 203. ali 169. člen ZKP) ali na glavni obravnavi.
Ključno je, da imajo ostali soobdolženci (vsaj enkrat v postopku) možnost neposrednega izpraševanja priznavajočega soobdolženca, s čimer se zagotovi pravica do neposrednega zaslišanja obremenilnih prič (3. odst. 6. člena EKČP, prim. odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-719/03-18 z dne 9.3.2006). Če bo imel priznavajoči ves čas položaj soobdolženca, ga varuje privilegij zoper samoobtožbo, zato bo izvrševanje te pravice za soobdolžence težavno in povezano z neizogibnimi težavami.
Vendar pa sodišča sedaj redoma postopke zoper priznavajoče obdolžence v takšnih primerih izločajo. Izločitev je prav gotovo smotrna (33. člen ZKP), kolikor prispeva k hitrejši odločitvi o krivdi priznavajočega in s tem k zagotavljanju pravice do sojenja v razumnem roku. A v preteklosti so sodišča na ta način poskusila preoblikovati položaj priznavajočega soudeleženca pri kaznivem dejanju v položaj priče zoper ostale udeležence kaznivega dejanja. Danes je splošno sprejeto, da je to mogoče le, če je postopek zoper priznavajočega udeleženca že pravnomočno končan (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS št. I Ips 373/2006 z dne 30.11.2006). V tem primeru ima priznavajoči soudeleženec položaj priče in ga privilegij zoper samoobtožbo ne varuje.
To stališče je bilo sprejeto pred uveljavitvijo novele ZKP-K, vendar se je obdržalo tudi, ko je priznanje krivde na glavni obravnavi dobilo konkretne procesnopravne posledice (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS št. I Ips 4980/2011-785 z dne 9.6.2015).
b) Priznanje krivde na predobravnavnem naroku in sporazum o priznanju krivde
Sodišča ravnajo enako tudi, kadar sprejmejo priznanje krivde ali sporazum o priznanju krivde na predobravnavnem naroku (glej, na primer, v sodbi Vrhovnega sodišča RS št. I Ips 45219/2012-33 z dne 5.3.2015). Priznanje krivde je v tem primeru kvalitativno drugačno: izjavljanja o krivdi v tem primeru namreč ni mogoče enačiti z izpovedovanjem ob zaslišanju obdolženca. Prav tako je pomembno, da priznanje krivde (oziroma sporazum) učinkuje le, če ga sodišče sprejme. Zavrnitev priznanja krivde oziroma sporazuma je namreč izenačeno z izjavo obdolženca, da krivde ne priznava (1. odst. 285.d člena in 3. odst. 450.č člena ZKP). Zato tudi dokazne vrednosti zavrnjeno priznanje ne more imeti.
piše: univ. dipl. ekon. Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj
V prvem delu članka smo pojasnili temeljne pojme ter različne poglede na računovodsko obravnavo državnih podpor. Zbirka SRS (2016) uporablja na donosu zasnovan način, po katerem se podpora obravnava kot prihodek v enem ali več obdobjih. Za presojo, v katerih obdobjih se bo državna podpora vključevala v prihodke, je treba natančno prebrati pogodbo, na podlagi katere je bila pomoč odobrena. To je naloga računovodje.
V nadaljevanju bomo na zgledu predstavili nekatere oblike državnih podpor, ki so prisotne v Sloveniji. Pri vsaki izmed njih bi vas lahko napotili na letno poročilo konkretnih podjetij, pa tokrat tega ne bomo naredili. V prejšnjem članku smo vas namreč opozorili na državne podpore v enem izmed slovenskih podjetij. Tisti, ki ste si vzeli čas, in pogledali letno poročilo, gotovo niste našli vseh informacij, ki bi jih potrebovali.
Razkritja v računovodskih izkazih
Kakšna je praksa slovenskih podjetij? Vsekakor razkrivajo raje manj kot več. Po bontonu poročanja bi bilo primerno različne oblike državnih podpor razkriti v enem pojasnilu, da uporabnik dobi celovito sliko. Praviloma pa podjetja razkrijejo podpore pri pasivnih časovnih razmejitvah (odloženi prihodki) in pri postavki »Drugi prihodki« v izkazu poslovnega izida.
Zbirka SRS nima samostojnega standarda, ki bi urejal državne podpore, zato je potrebno relevantne člene poiskati v večih standardih. V tem članku ne bomo navajali zahtev posameznih standardov glede razkritij v letnih poročilih. Kaj je potrebno razkriti v letnem poročilu tudi v skladu s SRS smo »prekopirali« iz zbirke mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MRS 20.39). Razkriti se mora:
- računovodsko usmeritev, ki se uporablja za državne podpore, tudi sprejete metode predstavljanja v računovodskih izkazih,
- vrsto in obseg državnih podpor, pripoznanih v računovodskih izkazih, in prikazane druge oblike državne pomoči, od katerih je podjetje imelo neposredne koristi, ter
- neizpolnjene pogoje in druge možne pojave, povezane z državno pomočjo, pripoznano v računovodskih izkazih.
Zgled podjetja, ki prejme podpore za različne namene
Družba Razvojna, d.o.o. je odprla 1. januarja 20X4 novo tovarno na področju, ki ga je vlada opredelila kot nerazvito področje. Družba je na ta dan dobila državno podporo v višini 30 mio EUR, ki je namenjena razvoju tovarne. Ta podpora je bila sestavljena iz treh delov:
- 6 mio EUR je bilo namenjenih kot spodbuda družbi Razvojna, d.o.o. ker je pričela z izgradnjo tovarne. Pridobitev te podpore ni pogojena z izpolnjevanjem pogojev.
- 15 mio EUR podpore je povezanih z izgradnjo tovarne, katere vrednost je 60 mio EUR. Zemlja je bila vzeta v poslovni najem in tako vrednost izgradnje v celoti predstavlja amortizljivi znesek. Doba amortizacije znaša 40 let.
- Preostalih 9 mio EUR pa je bilo dodeljenih ob pogoju, da bo vsaj 200 delavcev zaposlenih v podjetju v obdobju petih let. V kolikor se število zaposlenih kadarkoli v obdobju petih let zmanjša pod 200 mora podjetje v poslovnem letu, v katerem je prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih vrniti 20 odstotkov podpore v tem istem letu. Od 1. januarja 20X4 je bilo v tovarni zaposlenih 220 delavcev in po ocenah poslovodstva ni verjetno, da bi se število zaposlenih v naslednjih letih zmanjšalo pod 200.
Osnovno pravilo, ki ga postavljajo računovodski standardi, je pripoznavanje prihodkov iz naslova državnih podpore strogo dosledno v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Podpore ne smejo neposredno povečevati kapitala. V našem zgledu imamo tri različne podpore in za vsako od njih se je moral računovodja odločiti, kako jo bo obravnaval.
6 mio evrov namenjenih kot spodbuda družbi Razvojna d.o.o., ker je pričela z izgradnjo tovarne lahko podjetje takoj pripozna v prihodkih, saj z njo ni povezanih pogojev.
15 mio evrov podpore je povezanih z izgradnjo tovarne in zato bodo prihodki pripoznani v obdobju naslednjih 40 let. Družba pripozna sredstvo po nabavni vrednosti 60 mio evrov in istočasno odložene prihodke v višini 15 mio EUR. Letno bo torej podjetje vključilo v prihodke 375.000 evrov.
9 mio evrov podpore povezanih z zaposlitvijo dololečenega števila oseb se obravnava enako kot pri vrednosti objekta. To pomeni postopno prenašanje v prihodke - v vsakem izmed petih let se vključi v prihodke 1,8 mio evrov. Od tega je potrebno del, ki zapade v prihodnjem letu v bilanci stanja prenesti med kratkoročno odložene prihodke.
Stavbna pravica in brezobrestno posojilo na primeru slovenskega podjetja
Pogosta je praksa občin, da podelijo stavbno pravico podjetjem, ki na njihovem območju zgradijo objekte za institucionalno varstvo starejših ali pa proizvodne obrate. Stavbna pravica se podeli odplačno, vendar pa je cena praviloma daleč od poštene oziroma tržne cene. V nadaljevanju člen iz pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice za zemljišče v Občini A, v izmeri skoraj 8.000 m2 in za obdobje 99 let. Stavbna pravica je prenosljiva s soglasjem Občine A.
Pogodbeni stranki se izrecno dogovorita, da imetnik stavbne pravice plačuje lastnici zemljišč nadomestilo, ki znaša 4,00 EUR mesečno, ter ima še naslednje obveznosti:
- da ob izpolnjevanju enakih pogojev in ob upoštevanj u zakonskih omejitev, prednostno oskrbuje prebivalce, ki imajo stalno bivališče občini A;
- da na zahtevo lastnice zemljišč opravlja nego občanov na domu;
- da ob nastanku delovnih potreb in ob upoštevanju izpolnjevanja pogojev prednostno zaposluje delavce, ki imajo stalno bivališče v Občini A
Dogovorjena mesečna obveznost se plača enkrat letno v skupnem znesku 48,00 EUR, na podlagi izstavljenega računa lastnice zemljišč, na njen transakcijski račun, odprt pri Banki Slovenije. Ta znesek ne vključuje DDV.
V letnem poročilu podjetja ni nobenih podrobnejših pojasnil o tej pravici in lahko rečemo, da je poročilo v tem delu pomanjkljivo. Določbe iz zgornje pogodbe, do katere je avtorico pripeljal Google, bi morale biti pojasnjene v letnem poročilu. Postavlja se vprašanje merjenja. SRS 1.10. navaja nabavno vrednost, če ta ni znana, pa pošteno vrednost. Kolikšna je vrednost stavbne pravice tem primeru je stvar daljše diskusije. Vsekakor jo lahko merimo v milijonih evrov.
V letnem poročilu pa lahko med pojasnili o prejetih posojilih preberemo tudi naslednje: Posojilo v vrednosti xxx.xxx evrov prejeto od Občine B na osnovi pogodbe o sofinanciranju izgradnje doma za starejše občane. Posojilo se ne obrestuje in se in se prične odplačevati v letu 2021, pri čemer zadnji obrok posojila zapade v plačilo 16.3.2024.
Iz teh podatkov ni možno natančno izračunati višine prihranka, ki ga je podjetje doseglo z brezobrestnim posojilom. Manjkata čas priodbutve posojila in način odplačevanja – mesečno ali letno. Ker je bilo posojilo pridobljeno za objekt, ki se uporablja že osem let (spet nam je pomagal Google), in se bo posojilo začelo odplačevati šele čez šest let, smo ob prepostavki 6 odstotne tržne obrestne mere ocenili, da bo podjetje realno za vsak prejeti evro odplačalo le 40 centov. Razlika je državna pomoč.
Zadnja sodba vrhovnega sodišča pomembno vpliva na postopke ugotavljanja rezidentskega statusa
Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije številka X IPS 124/2015 z dne 11. junija 2015 pomembno vpliva na vodenje postopkov ugotavljanja rezidentskega statusa fizičnih oseb. Zaradi omenjene sodbe je morala Finančna uprava (v nadaljevanju: FURS) spremeniti oziroma v določeni meri omejiti svojo dozdajšnjo prakso vodenja postopkov ugotavljanja rezidentskega statusa fizičnih oseb. Iz sodbe izhaja, da se rezidentski status za namene konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja ne sme določiti vnaprej in na splošno v okviru postopka ugotavljanja rezidentskega statusa za namene Zakona o dohodnini – ZDoh-2 še pred uveljavljanjem pravic iz konvencij v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki.
Sporno vprašanje
Iz sodbe izhaja, da je revident v revizijskem postopku izpostavil pomembno pravno vprašanje, o katerem vrhovno sodišče ob enakem dejanskem stanju še ni odločalo. V revizijskem postopku je bilo namreč sporno, ali morajo pristojni davčni organi in sodišče prve stopnje še pred uveljavljanjem pravic po konvenciji v zvezi s konkretnim prejetim dohodkom, davčno rezidentstvo presojati le za namene ZDoh-2, ali tudi za namene konvencije. Ker je vrhovno sodišče presodilo, da je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava po sodni praksi, je revizijo dovolilo.
(Ne)pravilna uporaba materialnega prava
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje (upravno sodišče) pri presoji rezidentskega statusa uporabilo pravilno materialno pravo. Pri svoji presoji je kot pravno podlago navedlo zgolj le določbe 6. člena ZDoh-2.
Pred tem se je prvostopenjski davčni organ v obrazložitvi odločbe, s katero je ugotovil rezidentski status osebe, oprl tako na določbe ZDoh-2 kot na določbe konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Sklicevanje na prelomna pravila iz konvencije pa v postopku ugotavljanja rezidentskega statusa za potrebe ZDoh-2 pomeni nepravilno uporabo materialnega prava.
Stališče vrhovnega sodišča
Uveljavljanje ugodnosti iz pogodb o odpravi dvojnega obdavčenja je zgolj pravica davčnih zavezancev, ki jih lahko davčni zavezanci uveljavljajo ali ne. Vrhovno sodišče je zato v sodbi zavzelo stališče, da se rezidentski status za namene konvencij o odpravi dvojne obdavčitve ne sme določiti vnaprej in na splošno v okviru postopka ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2 še pred uveljavljanjem pravic iz konvencij v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki, tako da bi ta pravnomočna odločitev onemogočila nadaljnjo uveljavljanje pravic davčnega zavezanca.
Če namreč davčni zavezanec želi uveljavljati svoje pravice po konvenciji, mora plačnik davka v skladu s tretjim odstavkom 260. člena Zakona o davčnem postopku predložiti davčnemu organu zahtevek prejemnika dohodka za zmanjšanje ali oprostitev davka. Skladno s petim odstavkom tega člena mora predložiti nov zahtevek za vsako izplačilo dohodka. Pravice po konvenciji lahko torej davčni zavezanec uveljavlja šele v zvezi s konkretnim dohodkom, ki mu bo izplačan. Če plačnik davka ni postopal po 260. členu ZDavP-2, lahko zahteva vračilo davčnega odtegljaja, kot to določa 262. člen ZDavP-2.
Če bi obe državi pogodbenici davčnega zavezanca šteli za svojega rezidenta po nacionalnih predpisih, mora uporaba prelomnih pravil konvencije (zgolj) za namen uporabe konvencije pripeljati do rezidentstva le ene države. Le na tak način je možno odpraviti dvojno obdavčitev, kar je namen vseh konvencij o odpravi dvojnega obdavčenja. Če obe državi vztrajata pri svojih stališčih, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s postopkom skupnega dogovora po 25. členu konvencije ((d) točka drugega odstavka 4. člena konvencije). Dvojnega rezidentstva tako ni mogoče sanirati, če je odločitev o rezidentstvu za namene konvencije že pravnomočna. Zato je vrhovno sodišče odločilo, da je pravilneje, če že izrek odločbe prvostopenjskega organa jasno opredeli, za kakšen namen se davčni zavezanec šteje za rezidenta, za namene ZDoh-2 ali za namene konvencije.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - Tomaž Kuralt
1.0 POROČANJE PODATKOV POTREBNIH ZA OBLIKOVANJE PRIJAVE O OSNOVAH IN SPREMEMB TEH PODATKOV ZA OSEBE V DELOVNEM RAZMERJU
Na podlagi 32. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1 je s Pravilnikom o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu - Pravilnik določeno, da se za izplačila dohodkov iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na obdobja od 1. 1. 2016 dalje na obračunih davčnega odtegljaja poročajo tudi podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov. Podatki se sporočajo ob vsakem izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, od katerega so obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, hkrati s poročanjem o dohodku oziroma obračunu prispevkov v obračunu davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: REK-1 obrazec).
Dajalci podatkov so delodajalci, ki so plačniki davka in imajo v skladu z določbami 32. člena ZMEPIZ-1 dolžnost posredovanja podatkov potrebnih za oblikovanje prijave podatkov o osnovah, ter sprememb teh podatkov (v nadaljevanju: delodajalci). Podatki se sporočajo za prejemnike dohodkov, ki so v zavarovanje vključeni kot delavci v delovnem razmerju (v nadaljevanju: delavci).
V 107. členu ZMEPIZ-1 je določeno prehodno obdobje za vlaganje prijav o osnovah za delavce, in sicer do 31. 12. 2016. V prehodnem obdobju so delodajalci še vedno zavezanci za vlaganje prijav o osnovah, hkrati pa morajo tudi na predloženih REK-1 obrazcih za dohodke, ki se nanašajo na obdobje po 1. 1. 2016 sporočati podatke, potrebne za oblikovanje pokojninske osnove. Navedeno pomeni, da se na predloženih REK-1 obrazcih za dohodke iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na obdobje pred 1. 1. 2016 (ne glede na datum izplačila!) podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov NE izpolnjujejo. Za te podatke so dajalci podatkov še vedno delodajalci.
Za obdobja po 1. 1. 2017 pa preneha status delodajalcev kot zavezancev za prijavo podatkov o osnovah. Uvaja se nov način pridobivanja teh podatkov, in sicer tako, da se podatki, potrebni za oblikovanje pokojninske osnove, sporočijo na REK-1 obrazcih, ki se posredujejo na FURS, ta pa jih posreduje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki na podlagi teh podatkov oblikuje prijavo podatkov o osnovah. Podatki se posredujejo v skladu s Pravilnikom o posredovanju podatkov Finančne uprave Republike Slovenije in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in uporabi teh podatkov.
Ne glede na prvi odstavek 107. člena ZMEPIZ-1 pa so delodajalci oziroma stečajni ali likvidacijski upravitelji tudi po 30. aprilu 2017 dolžni posredovati podatke oziroma spremembe podatkov, ki se nanašajo na obdobja do 31. decembra 2016, če jih niso posredovali oziroma niso bili posredovani v rokih po tem zakonu.
1.1 Splošna navodila za izpolnjevanje rubrik M01 - M10
Podatki posamezne rubrike se poročajo ločeno zgolj za to rubriko (primer: podatki rubrike M01 ne vključujejo podatkov o nadurah M03, dopolnilnem delu M04, neplačani odsotnosti M07…).
Ure: podatek se vedno vpisuje v celem številu, tudi če delodajalec sporoča podatke o normiranih urah in ne dejanskih urah.
Znesek: podatek se vpiše v eurih z dvema decimalnima mestoma, brez zaokroževanja.
Polji obdobje od, do se obvezno izpolnita v primerih, ko je v posamezni rubriki (M01, M02, M04, M06, M07, M09 in M10) izpolnjeno vsaj eno polje v vrstici znotraj rubrike.
Podatek o obdobju se mora ujemati z obdobjem, za katerega se predlaga REK-1 obrazec (polje 011) in obdobjem vključenosti v zavarovanje posameznega delavca.
Če je izpolnjenih več rubrik M je podatek v poljih obdobje praviloma v vseh rubrikah enak. Podatek o obdobju v rubrikah M04, M09 in M10 je lahko različen od obdobja v rubriki M01 ali M02, pri čemer pa mora biti podatek znotraj obdobja, za katerega se predlaga REK-1 obrazec in znotraj obdobja prikazanega v M01 ali M02.
Če se v poročanem obdobju spremeni zavarovanje (prijava ali odjava v zavarovanje, M1/ M2 obrazci), se podatke poroča ločeno v 2 ali več vrsticah, pri tem pa se obdobja znotraj ene rubrike ne smejo prekrivati. Pri oddaji podatkov v sistemu eDavki je omogočeno dodajanje vrstic tako, da se za vsako obdobje vključenosti v zavarovanje ločeno (za obdobje pred in po spremembi zavarovanja) vpišejo vsi podatki rubrik M01, M02, M04, M06, M07, M09 in M10.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: pojasnilo FURS
Računovodenje v primeru stečaja ali likvidacije ureja SRS 37. V sestavku prikazujemo uporabo njegovih določil - posebnosti. Tako boste prebrali opredelitve, ki se nanašajo na: stečaj, likvidacija, prisilna poravnava, neopredmetena sredstva, opredmetena osnovna sredstva, dolgoročne finančne naložbe, zaloge, terjatve, gotovina, časovne razmejitve, obveznosti, obveznosti do lastnikov, bilanca stanja pred začetkom postopka stečaja ali likvidacije, začetna bilanca v primeru stečaja ali likvidacije, merjenje v primeru stečaja ali likvidacije, kontni okvir, izkaz poslovnega izida v primeru stečaja ali likvidacije, izkaz denarnih tokov v primeru stečaja ali likvidacije, hramba računovodskih izkazov v primeru likvidacije ali stečaja, hramba listin v primeru likvidacije ali stečaja itn.
Uvod
Pri poslovnem subjektu, ki preneha poslovati zaradi uvedbe stečaja ni več izpolnjena predpostavka delujočega podjetja, zato se uporabljajo posebna pravila računovodenja1. Ta pravila se začno uporabljati, ko je bil na podlagi zakona uradno začet postopek stečaja ali likvidacije2.
Velja splošno načelo, da kadar niso predvidene posebne računovodske rešitve za podjetja v stečaju ali likvidaciji, se smiselno uporabljajo splošna pravila računovodenja (določena v slovenskih računovodskih standardih).
Ključna pravila računovodenja v primeru likvidacije in / ali stečaja so:
Sestava računovodskih izkazov na dan pred začetkom postopka stečaja in/ali likvidacije
Na dan pred začetkom postopka sestavi poslovni subjekt v stečaju ali likvidaciji računovodske izkaze v skladu s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi.
Sestava začetne bilanče poslovnega subjekta v postopki u stečaja in/ali likvidacije
Na dan začetka postopka popiše poslovni subjekt vsa sredstva in obveznosti do njihovih virov ter sestavi začetno bilanco ob upoštevanju pravil merjenja računovodskih postavk, ki so prikazana v tabeli:
V članku obravnavamo uporabo MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti nefinančnih sredstev. Prikazana so določila, povezana z ocenjevanjem vrednosti kategorije.
Cilj merjenja poštene vrednosti je oceniti ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. Podjetje mora pri merjenju poštene vrednosti določiti vse naslednje elemente: (a) posamezno sredstvo ali obveznost, ki je predmet merjenja (v skladu z obračunsko enoto sredstva ali obveznosti);(b) za nefinančno sredstvo: predpostavko za ocenjevanje vrednosti, ki je primerna za merjenje (v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo);(c) glavni (ali najugodnejši) trg za sredstvo ali obveznost;(d) tehniko/-e ocenjevanja vrednosti, primerno/-e za merjenje, ob upoštevanju razpoložljivosti podatkov, s katerimi se ustvarijo vložki, ki predstavljajo predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti in ravni hierarhije poštene vrednosti, na katero so razvrščeni vložki
Največja in najboljša uporaba za nefinančna sredstva
Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva se upošteva sposobnost udeleženca na trgu, da proizvede gospodarske koristi z uporabo sredstva v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo ali s prodajo sredstva drugemu udeležencu na trgu, ki bi zadevno sredstvo uporabil v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo.
Pri največji in najboljši uporabi nefinančnega sredstva se upošteva uporaba sredstva, ki je fizično mogoča, zakonsko dovoljena in finančno izvedljiva, kot sledi:
a) pri uporabi, ki je fizično mogoča, se upoštevajo fizične značilnosti sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. lokacija ali velikost nepremičnine);
b) pri uporabi, ki je zakonsko dovoljena, se upoštevajo vse pravne omejitve glede uporabe sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. urbanistični predpisi, ki veljajo za nepremičnino);
c) pri uporabi, ki je finančno izvedljiva, se upošteva, ali pri uporabi sredstva, ki je fizično mogoča in zakonsko dovoljena, nastane zadosten prihodek ali denarni tokovi (ob upoštevanju stroškov spremembe namembnosti sredstva za to uporabo), da se ustvari donos naložb, ki bi ga udeleženci na trgu zahtevali od naložbe v zadevno sredstvo, ki se uporablja za ta namen.
Največja in najboljša uporaba se določi z vidika udeležencev na trgu, čeprav podjetje načrtuje drugačno uporabo. Vendar pa način, na katerega podjetje trenutno uporablja nefinančno sredstvo, velja za največjo in najboljšo uporabo sredstva, razen če tržni ali drugi dejavniki kažejo, da bi se s spremembo načina uporabe s strani udeležencev na trgu najbolj povečala vrednost sredstva.
Podjetje morda z namenom, da bi zaščitilo svoj konkurenčni položaj, ali zaradi drugih razlogov ne namerava dejavno uporabiti pridobljenega nefinančnega sredstva ali ga ne namerava uporabiti v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo. To bi lahko na primer veljalo za pridobljeno neopredmeteno sredstvo, ki ga podjetje namerava uporabljati obrambno, tako da njegovo uporabo prepreči ostalim. Kljub temu mora podjetje izmeriti pošteno vrednost nefinančnega sredstva, pri čemer predvideva njegovo največjo in najboljšo uporabo s strani udeležencev na trgu.
V Portorožu se je zaključila osma konferenca kazenskega prava in kriminologije. Alenka Šelih je opozorila, da bi bilo pri spreminjanju kazenske zakonodaje treba dati dovolj časa za pripravo in razpravo kot tudi izdelavo alternativ. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa je izpostavil problematično razmerje med kaznivim dejanjem in prekrškom. Dvodnevna konferenca se je zaključila s sekcijo, namenjeno spreminjanju kazenske zakonodaje. Pravnica in akademičarka Alenka Šelih je v svojem predavanju opozorila, da je kazenska zakonodaja ena najbolj ključnih in občutljivih podlag pravnega sistema, zato ne bi smela sloneti na idejah ene politične opcije ali enega sklica parlamenta, ampak bi morala razpolagati s stalnicami, ki bi delovale skozi daljše časovno obdobje.
Kot primer slabe priprave je navedla novelo kazenskega zakonika, t. i. KZ-1, pri pripravi katere je sodelovalo zelo malo ljudi, čas za pripravo besedila je bil izredno kratek, javna razprava je denimo trajala vsega mesec dni, ob posvečanju velike medijske pozornosti uvajanju dosmrtnega zapora pa so številne druge rešitve, ki so se kasneje pokazale kot sporne, ostale v ozadju.
Ob zahtevah za spreminjanje kazenske zakonodaje je zato Šelihova poudarila nekatere pogoje, kot so transparentnost pri imenovanju delovnih skupin in njihovem delu, dovolj dolgo obdobje za pripravo in razpravo o spremembah ter tudi za izdelavo alternativnih rešitev.
Fišer pa je izpostavil problem prekrivanja kategorij kaznivega dejanja in prekrška, kot je to primer pri posesti orožja, ki se lahko opredeli kot eno ali drugo, podobne nejasnosti pa so tudi na področju prepovedanih drog ter javnega reda in miru, kar "preprosto ni sprejemljivo".
Prav to prekrivanje definicij namreč omogočajo samovoljni pregon, bodisi možnost hujšega obravnavanja bodisi favoriziranja storilca, je pojasnil. Težavo po njegovem mnenju povzročajo tudi podrta kaznovalna razmerja, ko so lahko zagrožene kazni za prekrške hujše kot za kazniva dejanja. Kot je dodal, pa ravno ta neurejena razmerja slabijo učinkovitost kaznovalnega sistema in podirajo njegovo avtoriteto.
Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull pa se je dotaknil nekaterih predlogov za boljše inkriminacije. Med drugim že od leta 2008 čakajo na poseben zakon, ki bi uredil kazensko pravo mladoletnikov. Pred petimi leti je bil sicer pripravljen osnutek zakona, ki pa čaka od enega mandata do drugega, nekatere tedaj sodobne rešitve, ki jih je predvidel, pa so danes že preživete. Kot je dodal, pa bo v primeru sprejema zakona treba izvesti tudi ustrezne spremljajoče organizacijske in institucionalne spremembe.
Ob novih pojavnih oblikah gospodarske kriminalitete, kjer je vpletenih več oseb, so se ravno tako odprla nova vprašanja. Tako bi bilo med drugim treba premisliti primernost preklica pogojne obsodbe ter ureditve odvzema premoženjske koristi. V zvezi z zastaranjem kazenskega postopka pa bi kazalo premisliti primernost natančnejše opredelitve nedosegljivosti storilca za državne organe, je še ocenil vrhovni državni tožilec.
Vir: STA
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je danes z desetimi glasovi za in nobenim proti podprl predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki prenavlja poklicno zavarovanje in ureja dvojni status upokojencev, ki bi želeli še delati. Vlada je novelo poslala v parlamentarno obravnavo po skrajšanem postopku. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je opozoril, da so pri predlogu prenove poklicnega zavarovanja dosegli soglasje socialnih partnerjev, kar pa ne velja v primeru dvojnega statusa upokojencev. Poudaril je, da se novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju loteva pomembne tematike in prinaša dokaj obsežen nabor sprememb.
Novela uvaja dvojni status za vse zavarovance, ki izpolnjujejo pogoje za starostno ali predčasno upokojitev, je pojasnil Pogačar. Možnost ureditve dvojnega statusa z uveljavitvijo izplačila 20-odstotne starostne ali predčasne pokojnine bi po predlogu imeli vsi, ki izpolnjujejo pogoje po starih predpisih, in tudi starejši od 65 let.
Novela tudi prinaša, da zavarovanec ali upokojenec po izpolnitvi upokojitvenih pogojev ostane delovno aktiven oz. ostane v zavarovanju tudi samo za dve uri ali tri ure dnevno in ne najmanj za štiri ure, kot velja sedaj. Tudi samostojni podjetniki, družbeniki, delavci in kmetje bi imeli možnost prejemanja 75 odstotkov pokojnine, pod pogojem vključitve v zavarovanje za dve uri na dan.
Prav omenjenih 20 in 75 odstotkov je najbolj zmotilo predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branka Meha. Ocenil je, da predlog uvaja neenakost pred zakonom, pri tem pa spomnil na univerzitetne profesorje, ki po upokojitvi ostajajo aktivni in hkrati prejemajo polno pokojnino. Meh je zato napovedal vložitev ustavne presoje, če bo DZ sprejel novelo v sedanji obliki. Mehov očitek je naletel na razumevanje opozicijskih poslancev, tudi Jerneja Vrtovca iz NSi. Vlada se po njegovih besedah očitno ne zaveda v celoti koristi dvojnega statusa. Iz vrst opozicije je bilo slišati tudi začudenje, da se je vlada kljub pomembnosti in obsežnosti predlaganih sprememb odločila za skrajšani postopek.
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež je očitek o neenakopravni obravnavi zavarovancev ali upokojencev označil kot neutemeljen. Poudaril je, da je pomen predloga ravno v tem, da ureja dvojni status za vse, brez izjeme. Več kot 20-odstotni delež pa po njegovih besedah kljub želji v sedanjih okoliščinah ni vzdržen.
Tudi koalicijski poslanci so opozorili, da velja predlagano ureditev dvojnega statusa razumeti kot kompromis, ki ga bo mogoče v okviru pokojninske reforme in v boljših gospodarskih okoliščinah nadgraditi. Kot je dejal predsednik odbora Uroš Prikl (DeSUS), zakonski predlog išče ravnovesje med želenim in mogočim.
Novela sicer predvideva tudi zvišanje najnižje poklicne pokojnine na višino starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec poklicnega zavarovanja prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečano za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje. Nekaj novosti je po Pogačarjevih besedah tudi na področju poslovanja sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Manjkajoča sredstva za poklicne pokojnine pri zavarovancih s premalo sredstev na individualnih računih bi v prihodnje zagotavljale solidarnostne rezerve. Koalicijska večina v odboru je po pričakovanju tudi izglasovala vsa svoja dopolnila, ki pa ne posegajo v ključne rešitve vladnega predloga.
Vir: STA
- Zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2014 (RZ2014), objavljeno v Uradnem listu RS št. 94/2015 z dne 8.12.2015, velja od 8.12.2015
- Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15–25), objavljeno v Uradnem listu RS št. 92/2015 z dne 4.12.2015, velja od 4.12.2015
- Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016, objavljeno v Uradnem listu RS št. 90/2015 z dne 30.11.2015, velja od 30.11.2015
- Pravilnik o postopku z najdenimi stvarmi, objavljeno v Uradnem listu RS št. 90/2015 z dne 27.11.2015, veljati začne 12.12.2015
- Sklep o začasni zaustavitvi odkupa oziroma uvedbi delnega odkupa investicijskih kuponov vzajemnega sklada, objavljeno v Uradnem listu RS št. 90/2015 z dne 27.11.2015, veljati začne 12.12.2015
- Zakon o minimalni plači (ZMinP), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 92/2015 z dne 4.12.2015, veljati začne 19.12.2015
- Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 92/2015 z dne 4.12.2015, velja od 5.12.2015
- Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 91/2015 z dne 30.11.2015, veljati začne 15.12.2015, uporabljati se začne 1.1.2016
- Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 91/2015 z dne 30.11.2015, veljati začne 1.1.2016
- Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 90/2015 z dne 27.11.2015, velja od 28.11.2015, uporabljati se začne 1.1.2016
- Predlog zakona spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1H), nujni postopek, EPA 935-VII
- Poročilo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino k Predlogu zakona o slovenskem ogrodju kvalifikacij - Dopolnjen predlog zakona (ZSOK), EPA 804-VII
- Poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - Dopolnjen predlog zakona (ZPIZ-2B), EPA 890-VII
- Predlog zakona o spremembi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-K), redni postopek, EPA 929-VII
- Poročilo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - Dopolnjen predlog zakona (ZDIJZ-E), EPA 734-VII
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu DECEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
- Veljati je začel 22.3.2003. Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 9 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov: ZDIJZ-A, ZDavP-1B, ZInfP, ZDIJZ-B, ZDavP-2, ZDIJZ-C, ZDIJZ-D, Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja ... ter Odločba o delni razveljavitvi ....
- V postopku javne obravnave je novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, katere namen je implementacija določb evropske direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja.
- Državni zbor je do danes pripravil 2 uradni prečiščeni besedili zakona.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 24-900/2003, stran 2786.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 2.12.2015 - 8.12.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 4 novosti | 1 novost | 10 novosti | 3 novosti | 1 novost |
V tem tednu izpostavljamo:
- Vlada je za obravnavo prejela predlog sprememb in dopolnitev Uredbe o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.
- Državni zbor je za obravnavo prejel Predlog zakona spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1H), nujni postopek, EPA 935-VII.
- Ministrstvo za okolje in prostor vabi k javni razpravi na temo Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o stanju površinskih voda. Predloge in pripombe sprejemajo do 21.12.2015.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 2.12.2015 - 8.12.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 6 novosti | 9 novosti | 5 novosti | 2 novosti | 11 novosti | 6 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | |||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 3 novosti | 3 novosti | 2 novosti | 5 novosti | ||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 7 novosti | 13 novosti | 1 novost | 1 novost | 8 novosti | 6 novosti | |
| 5. JAVNE FINANCE | 1 novost | 23 novosti | 3 novosti | 7 novosti | 1 novost | 1 novost | |
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 9 novosti | 44 novosti | 3 novosti | 15 novosti | 16 novosti | 4 novosti | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 11 novosti | 5 novosti | 5 novosti | 14 novosti | 13 novosti | 2 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 5 novosti | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | |||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 3 novosti | 3 novosti | 2 novosti | 1 novost | ||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 8 novosti | 4 novosti | |||||
| 11. OBČINE | 99 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.