Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je minuli teden potekala mednarodna konferenca o reševanju sporov z arbitražnim postopkom in mediacijo (Joint UNCITRAL-LAC Conference on Dispute Settlement). Konferenco sta skupaj organizirala stalna arbitraža pri GZS in komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL). Na konferenci je sodelovalo več uglednih domačih in tujih strokovnjakov, udeleženci pa so prišli iz 18 različnih držav.

Ob robu konference je generalni sekretar stalne arbitraže pri GZS Marko Djinović za STA povedal, da se za tovrsten način reševanja sporov odloča vse več podjetij, eden od vzrokov je tudi moderna slovenska zakonodaja. Po Djinovićevem mnenju so tovrstne mednarodne konference pomembne predvsem zato, ker je Slovenija izvozno usmerjena država. »Tako naša podjetja, ki poslujejo v tujini, kot tuji investitorji si želijo pravno varnost svojih transakcij,« je pojasnil.

»Osrednja tema konference je reševanje morebitnih sporov, ki lahko nastanejo pri takih transakcijah, izjemno pomembno pa je, da je postopek reševanja sporov predvidljiv, hiter in stroškovno učinkovit. Arbitraža je tak postopek,« je še povedal generalni sekretar. Konferenco sta z uvodnim nagovorom odprla predsednik stalne arbitraže pri GZS dr. Konrad Plauštajner in generalni sekretar Marko Djinović. Smernice za nadaljevanje konference je postavil Loukas Mistelis iz Queen Mary University of London z govorom o napredku in inovacijah v mednarodni arbitraži, ki ga je sklenil z zanimivo mislijo: »Arbitration is changing, but is here to stay.«

Namen konference je v prizadevanju za uveljavitev arbitraže in tudi mediacije kot poslovnega modela za reševanje sporov ter v vključevanju in povezovanju arbitrov, odvetnikov, pravnikov iz gospodarstva in mednarodno usmerjenih podjetnikov v arbitražno skupnost. Letošnja konferenca je gostila 114 udeležencev, pri čemer je visok odstotek tujih udeležencev (46 odstotkov vseh udeležencev) kazalnik razsežnosti takšnega dogodka.

Natančnega podatka o tem, koliko slovenskih podjetij se v sporih odloča za arbitražo, Djinović nima. »Po informacijah, ki jih dobivamo iz stikov s slovenskimi in tujimi podjetji ter tudi odvetniškimi pisarnami, ki podjetjem svetujejo pri velikih transakcijah, zaznavamo precejšnje naraščanje vključitve arbitraže v transakcije,« je dodal za STA. V zadnjih štirih letih se je vključitev arbitraže v poslovne transakcije po njegovi oceni povečala za okoli 30 odstotkov. Med razlogi Djinović vidi arbitraži prijazno okolje, kar je po njegovem mnenju dober signal za tuje investitorje in podjetja. Slovenija je namreč leta 2008 sprejela izjemno sodoben zakon o arbitraži, ki je po Djinovićevi oceni tudi eden najsodobnejših v svetovnem merilu.

Drugi razlog za porast vključitve arbitraže v transakcije je po njegovem ta, da so tudi na GZS začeli razvijati arbitražo, organizirati konference in v podjetjih dvigovati zavest o alternativnih oblikah reševanja sporov.

Djinović je pojasnil, da je arbitražna klavzula v pogodbi preventivni mehanizem. »Če se stranki dogovorita za arbitražo, je veliko manjša verjetnost, da bo prišlo do spora,« je povedal. Arbitraža je namreč veliko hitrejša od sodišča, pred stalno arbitražo pri GZS pa se mora vsak spor rešiti v devetih mesecih. »Če se stranke tega zavedajo, bodo manj nagnjene h kršitvam pogodbe,« je poudaril. »Vsako stranko namreč zanima, koliko ga bo spor stal in koliko časa bo trajal. To je poslovna logika in danes poskušamo na to odgovoriti.«

Okrogla miza o gospodarski mediaciji je ponudila zanimive iztočnice o konceptu mediacije in pričakovanjih njenih uporabnikov. Mediacija kot alternativni način reševanja sporov vse bolj stopa ob bok sodnim in arbitražnim postopkom, vendar njen namen ni v njihovi nadomestitvi, temveč preprečitvi. Različne tehnike mediacije omogočajo strankam vrnitev h koreninam spora in tako z upoštevanjem interesov strank in pogledom v prihodnost ščitijo in prenavljajo poslovno razmerje in omogočajo nadaljevanje dobrih poslovnih odnosov med strankami.

Dopoldanska sekcija se je dotaknila tudi zelo aktualne teme, ki je povezana z vprašanjem pravne narave poravnav in njihove izvršljivosti. O vprašanju, ali gre pri poravnavi zgolj za pogodbo ali gre za rezultat mehanizma reševanja spora, so bili predstavljeni aspekti sistema common law in civil law. O čezmejni izvršljivosti poravnav, doseženih v postopkih gospodarske mediacije, smo lahko prisluhnili rezultatom dosedanjega razvoja tega področja in predstavitvi dela Uncitralove delovne skupine.

Popoldanska sekcija je bila osredotočena na reševanje sporov z arbitražo in z njim povezanih tematik o potrebah strank in njihovem zastopanju v arbitražnem postopku. Pri reševanju sporov je pomembno, da se stranke zavedajo, da odgovornost za sprejemanje odločitev leži na njihovih ramenih in da je vloga zastopnikov omejena na svetovanje in usmerjanje pri tovrstnih odločitvah, predvsem z vidika, da odločitve ostajajo v pravnih okvirih. Pomen medsebojnega sodelovanja zastopnikov obeh (nasprotujočih si) strank je ključnega pomena pri zagotavljanju učinkovitega arbitražnega postopka in iskanju konstruktivnih rešitev. Prav tako k temu pripomore sposobnost obvladovanja različnih nedopustnih taktik nasprotne stranke.

Nekaj besed je bilo namenjenih tudi ukrepom zoper neprimerno vedenje zastopnikov strank in vlogi različnih akterjev arbitražnega postopka, ki jo imajo v zvezi s tem. Zadnji del konference je bil posvečen tematiki o stroških v mednarodni arbitraži. Predstavljeno je bilo, kaj lahko za nadzor in optimizacijo stroškov postopka storijo stranke, kakšna pooblastila in naloge ima pri tem arbitražni senat in v kakšnem dosegu se gibljejo nujni in upravičeni stroški, katerih povračilo lahko zahteva stranka, ki je v sporu zmagala.

Konferenca se je končala s prikazom problematike in razvoja financiranja postopka tretjih oseb, ki je trenutno ena najbolj spornih tem v mednarodni gospodarski in investicijski arbitraži.

Več fotografij s konference si lahko ogledate na povezavi.

Priprava: Uredništvo TFL
Foto: arhiv slik Stalne arbitraža pri GZS