Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je minuli teden potekala mednarodna konferenca o reševanju sporov z arbitražnim postopkom in mediacijo (Joint UNCITRAL-LAC Conference on Dispute Settlement). Konferenco sta skupaj organizirala stalna arbitraža pri GZS in komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL). »Osrednja tema konference je reševanje morebitnih sporov, ki lahko nastanejo pri takih transakcijah, izjemno pomembno pa je, da je postopek reševanja sporov predvidljiv, hiter in stroškovno učinkovit. Arbitraža je tak postopek,« je povedal generalni sekretar stalne arbitraže pri GZS Marko Djinović.
V pravnem članku Lastninska pravica v pričakovanju, dr. Renato Vrenčur, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru izpostavlja, da je slovenska sodna praksa oblikovala koncept lastninske pravice v pričakovanju. Vse te novosti bodo predstavljene in obravnavane na Stvarnopravnih dnevih 2016, ki bodo 2. in 3. junija na Pravni fakulteti v Ljubljani, dotlej pa bo izšel tudi že Stvarnopravni zakonik s komentarjem avtorjev dr. Mihe Juharta, dr. Matjaža Tratnika in dr. Renata Vrenčurja s poglobljenim pregledom aktualnih teorije in prakse.
V današnji Temi tedna nam Maja Dolinar Dubokovič, univ. dipl. ekon., predstavlja temo z naslovom Posebnosti pri najemu nepremičnin in obračunavanju DDV od obratovalnih stroškov. Ko sklepamo pogodbo o najemu nepremičnin, se moramo vprašati tudi, kako bo z obdavčitvijo najema in obratovalnih stroškov, ki jih bo najemodajalec zaračunaval najemniku.
Vabljeni k branju!
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je minuli teden potekala mednarodna konferenca o reševanju sporov z arbitražnim postopkom in mediacijo (Joint UNCITRAL-LAC Conference on Dispute Settlement). Konferenco sta skupaj organizirala stalna arbitraža pri GZS in komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL). Na konferenci je sodelovalo več uglednih domačih in tujih strokovnjakov, udeleženci pa so prišli iz 18 različnih držav.
Ob robu konference je generalni sekretar stalne arbitraže pri GZS Marko Djinović za STA povedal, da se za tovrsten način reševanja sporov odloča vse več podjetij, eden od vzrokov je tudi moderna slovenska zakonodaja. Po Djinovićevem mnenju so tovrstne mednarodne konference pomembne predvsem zato, ker je Slovenija izvozno usmerjena država. »Tako naša podjetja, ki poslujejo v tujini, kot tuji investitorji si želijo pravno varnost svojih transakcij,« je pojasnil.
»Osrednja tema konference je reševanje morebitnih sporov, ki lahko nastanejo pri takih transakcijah, izjemno pomembno pa je, da je postopek reševanja sporov predvidljiv, hiter in stroškovno učinkovit. Arbitraža je tak postopek,« je še povedal generalni sekretar. Konferenco sta z uvodnim nagovorom odprla predsednik stalne arbitraže pri GZS dr. Konrad Plauštajner in generalni sekretar Marko Djinović. Smernice za nadaljevanje konference je postavil Loukas Mistelis iz Queen Mary University of London z govorom o napredku in inovacijah v mednarodni arbitraži, ki ga je sklenil z zanimivo mislijo: »Arbitration is changing, but is here to stay.«
Namen konference je v prizadevanju za uveljavitev arbitraže in tudi mediacije kot poslovnega modela za reševanje sporov ter v vključevanju in povezovanju arbitrov, odvetnikov, pravnikov iz gospodarstva in mednarodno usmerjenih podjetnikov v arbitražno skupnost. Letošnja konferenca je gostila 114 udeležencev, pri čemer je visok odstotek tujih udeležencev (46 odstotkov vseh udeležencev) kazalnik razsežnosti takšnega dogodka.
Natančnega podatka o tem, koliko slovenskih podjetij se v sporih odloča za arbitražo, Djinović nima. »Po informacijah, ki jih dobivamo iz stikov s slovenskimi in tujimi podjetji ter tudi odvetniškimi pisarnami, ki podjetjem svetujejo pri velikih transakcijah, zaznavamo precejšnje naraščanje vključitve arbitraže v transakcije,« je dodal za STA. V zadnjih štirih letih se je vključitev arbitraže v poslovne transakcije po njegovi oceni povečala za okoli 30 odstotkov. Med razlogi Djinović vidi arbitraži prijazno okolje, kar je po njegovem mnenju dober signal za tuje investitorje in podjetja. Slovenija je namreč leta 2008 sprejela izjemno sodoben zakon o arbitraži, ki je po Djinovićevi oceni tudi eden najsodobnejših v svetovnem merilu.
Drugi razlog za porast vključitve arbitraže v transakcije je po njegovem ta, da so tudi na GZS začeli razvijati arbitražo, organizirati konference in v podjetjih dvigovati zavest o alternativnih oblikah reševanja sporov.
Djinović je pojasnil, da je arbitražna klavzula v pogodbi preventivni mehanizem. »Če se stranki dogovorita za arbitražo, je veliko manjša verjetnost, da bo prišlo do spora,« je povedal. Arbitraža je namreč veliko hitrejša od sodišča, pred stalno arbitražo pri GZS pa se mora vsak spor rešiti v devetih mesecih. »Če se stranke tega zavedajo, bodo manj nagnjene h kršitvam pogodbe,« je poudaril. »Vsako stranko namreč zanima, koliko ga bo spor stal in koliko časa bo trajal. To je poslovna logika in danes poskušamo na to odgovoriti.«
Okrogla miza o gospodarski mediaciji je ponudila zanimive iztočnice o konceptu mediacije in pričakovanjih njenih uporabnikov. Mediacija kot alternativni način reševanja sporov vse bolj stopa ob bok sodnim in arbitražnim postopkom, vendar njen namen ni v njihovi nadomestitvi, temveč preprečitvi. Različne tehnike mediacije omogočajo strankam vrnitev h koreninam spora in tako z upoštevanjem interesov strank in pogledom v prihodnost ščitijo in prenavljajo poslovno razmerje in omogočajo nadaljevanje dobrih poslovnih odnosov med strankami.
Dopoldanska sekcija se je dotaknila tudi zelo aktualne teme, ki je povezana z vprašanjem pravne narave poravnav in njihove izvršljivosti. O vprašanju, ali gre pri poravnavi zgolj za pogodbo ali gre za rezultat mehanizma reševanja spora, so bili predstavljeni aspekti sistema common law in civil law. O čezmejni izvršljivosti poravnav, doseženih v postopkih gospodarske mediacije, smo lahko prisluhnili rezultatom dosedanjega razvoja tega področja in predstavitvi dela Uncitralove delovne skupine.
Popoldanska sekcija je bila osredotočena na reševanje sporov z arbitražo in z njim povezanih tematik o potrebah strank in njihovem zastopanju v arbitražnem postopku. Pri reševanju sporov je pomembno, da se stranke zavedajo, da odgovornost za sprejemanje odločitev leži na njihovih ramenih in da je vloga zastopnikov omejena na svetovanje in usmerjanje pri tovrstnih odločitvah, predvsem z vidika, da odločitve ostajajo v pravnih okvirih. Pomen medsebojnega sodelovanja zastopnikov obeh (nasprotujočih si) strank je ključnega pomena pri zagotavljanju učinkovitega arbitražnega postopka in iskanju konstruktivnih rešitev. Prav tako k temu pripomore sposobnost obvladovanja različnih nedopustnih taktik nasprotne stranke.
Nekaj besed je bilo namenjenih tudi ukrepom zoper neprimerno vedenje zastopnikov strank in vlogi različnih akterjev arbitražnega postopka, ki jo imajo v zvezi s tem. Zadnji del konference je bil posvečen tematiki o stroških v mednarodni arbitraži. Predstavljeno je bilo, kaj lahko za nadzor in optimizacijo stroškov postopka storijo stranke, kakšna pooblastila in naloge ima pri tem arbitražni senat in v kakšnem dosegu se gibljejo nujni in upravičeni stroški, katerih povračilo lahko zahteva stranka, ki je v sporu zmagala.
Konferenca se je končala s prikazom problematike in razvoja financiranja postopka tretjih oseb, ki je trenutno ena najbolj spornih tem v mednarodni gospodarski in investicijski arbitraži.
Več fotografij s konference si lahko ogledate na povezavi.
Priprava: Uredništvo TFL
Foto: arhiv slik Stalne arbitraža pri GZS
piše: dr. Renato Vrenčur, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru
Slovenska sodna praksa je oblikovala koncept lastninske pravice v pričakovanju. Vse te novosti bodo predstavljene in obravnavane na Stvarnopravnih dnevih 2016, ki bodo 2. in 3. junija na Pravni fakulteti v Ljubljani, dotlej pa bo izšel tudi že Stvarnopravni zakonik s komentarjem avtorjev dr. Mihe Juharta, dr. Matjaža Tratnika in dr. Renata Vrenčurja s poglobljenim pregledom aktualnih teorije in prakse.
Slovenska sodna praksa je oblikovala koncept lastninske pravice v pričakovanju. Ta izhaja iz podmene, da začne v razmerju med odsvojiteljem (prenositeljem) in pridobiteljem prenos lastninske pravice (in upravičenj, ki jih ta vključuje) učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen (41. člen ZZK-1).Pridobitev lastninske pravice v polnem obsegu je v razmerju do prenositelja odvisna izključno od ravnanja pridobitelja, tj. vložitve predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Takšna pravica v pričakovanju je močnejša tudi v razmerju do upnika, ki je pridobil prisilno hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi, saj hipoteke ni pridobil v pravnem prometu, ampak zaradi teka izvršilnega postopka, ter ga zaradi tega ne varuje načelo zaupanja, ki pravi, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic (10. člen SPZ).1
Ne učinkuje pa pričakovana pravica v razmerju do tistih, ki so v dobri veri ter v zaupanju v podatke zemljiške knjige pridobili stvarno pravico v pravnem prometu (na podlagi pravnega posla) od odsvojitelja. Prav takšno varstvo kot dobroverni pridobitelj, katerega varuje načelo zaupanja, uživa tudi tisti, ki je pridobil pravico v dobri veri pri prisilni prodaji. Tudi v razmerju do dobrovernega kupca pri prisilni prodaji je pravica v pričakovanju šibkejša.
V primeru, ko je kupcu izstavljeno in izročeno veljavno zemljiškoknjižno dovolilo, kupcu ni treba uveljavljati izločitvene pravice v stečajnem postopku, saj lahko kot upravičenec (oseba, v korist katere učinkuje zemljiškoknjižno dovolilo) po 3. oz. 4. točki tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 doseže vknjižbo lastninske pravice brez sodelovanja stečajnega dolžnika.2
Sporno je bilo stališče sodne prakse v zadevah VS, sodba II Ips 475/2008, 5. 4. 2012, VS, sodba II Ips 385/2008, 17. 5. 2012, in VS, sodba II Ips 132/2009, 12. 7. 2012, ki je utemeljevalo, da je lastninska pravica v pričakovanju močnejša (le) v razmerju do nedobrovernih imetnikov prisilnih hipotek. Ker pridobitelja prisilne hipoteke načelo zaupanja ne varuje, je povsem irelevantna njegova dobra ali slaba vera glede obstoja izstavljenega in izročenega zemljiškoknjižnega dovolila pridobitelju (imetniku pravice v pričakovanju). Če pravica v pričakovanju ne učinkuje proti dobrovernemu imetniku prisilne hipoteke, to pomeni, da ga varuje načelo zaupanja, kar pa ne drži, kot je sprva očitno neusklajeno zatrjevala sodna praksa. V drugih, zlasti pa poznejših odločbah, je stališče jasno: »Dobra vera upnika glede izvenknjižnih okoliščin, povezanih z lastninskim stanjem nepremičnine v trenutku vpisovanja neposlovnih – prisilnih hipotek, ni pomembna«.3
1 VS, sklep III Ips 106/2009, 23. 10. 2012.
2 VSL sklep I Cpg 1733/2014, 25. 11. 2014.
3 VS, sodba II Ips 243/2013, 22. 1. 2015. Treba je še pojasniti, da se v obravnavani situaciji toženka tudi ne bi mogla uspešno obraniti s sklicevanjem, da ni vedela za dolžnikovo razpolaganje z nepremičninama. Revizijsko sodišče je tako kot Ustavno sodišče že večkrat pojasnilo, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot to velja za toženca. Prednost pred nevknjiženim lastnikom bo torej imel le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje (VS, sodba II Ips 132/2009, 12. 7. 2012).
piše: Maja Dolinar Dubokovič, univ. dipl. ekon., davčna svetovalka v družbi Movens d.o.o., Medvode
Ko sklepamo pogodbo o najemu nepremičnin, se moramo vprašati tudi, kako bo z obdavčitvijo najema in obratovalnih stroškov, ki jih bo najemodajalec zaračunaval najemniku.
Z zakupno (najemno) pogodbo se po določbi 587. člena Obligacijskega zakonika zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino). Temeljna značilnost pogodbe o najemu oziroma zakupu nepremičnin (vključno s podnajemom) je, da je najemniku oziroma zakupniku za dogovorjeno obdobje (za plačilo) dana pravica neovirano zasedati točno določeno nepremičnino ali njen del, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice izključi vsako drugo osebo (2. odstavek 73. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost). Najem nepremičnin je lahko oproščen ali obdavčen.
Najem oziroma zakup nepremičnin je oproščen plačila DDV (2. točka 44. člena ZDDV-1). Ko najemodajalec zaračuna najemnino za najem nepremičnin, tako ne obračuna DDV in navede klavzulo o oprostitvi »Oproščeno DDV po 2. točki 44. člena ZDDV-1«. Dovolj je tudi, da navede klavzulo brez določbe ZDDV-1, kot je »Oproščeno DDV«.
ZDDV-1 daje v 45. členu najemniku in najemodajalcu tudi možnost, da najem nepremičnine obdavčita, namesto, da bi bil le-ta oproščen. To pride v poštev, če je najemnik davčni zavezanec, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, najemodajalec pa se želi izogniti opravljanju oproščene dejavnosti iz razloga odbijanja vstopnega DDV. V tem primeru najemnik in najemodajalec pred opravljeno dobavo davčnemu organu predložita vsak svojo izjavo v elektronski obliki (obrazec DDV-Iz: Izjava za izbiro obdavčitve dobave/najema nepremičnine z DDV). Najemodajalec od zaračunane najemnine obračuna DDV po stopnji 22 %.
Pri zaračunavanju obratovalnih stroškov, ki jih najemodajalec zaračunava najemniku v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnin, kot so na primer: dobava vode, električne energije, plina, energije za ogrevanje in odvoz smeti, obstajajo trije možni načini v povezavi z obračunavanjem DDV, ki jih opisujemo v nadaljevanju.
1. Od obratovalnih stroškov se DDV ne obračuna - neobdavčljive dobave
Obratovalni stroški, ki jih najemodajalec ali upravnik stavbe le »prerazdeli« najemnikom stavb, so neobdavčljivi (1. odstavek 72. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost). V davčno osnovo se namreč ne vštevajo zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu na prehodnih postavkah. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij (c) točka 6. odstavka 36. člena ZDDV-1). Zato prejetih računov za obratovalne stroške upravnik stavbe ne evidentira v knjigi prejetih računov. Pri tem je najbolj pomembno, da mora v tem primeru dobavitelj blaga ali izvajalec storitev račun za obratovalne stroške izdati naročniku (najemniku), poslati pa ga mora posredniku (upravniku).
Upravnik tako deluje v tujem imenu za tuj račun kot posrednik ter prerazdeljuje različne stroške stavbe najemnikom (ali tudi lastnikom) po določenem ključu. Storitve in dobave blaga, ki jih prerazdeli, so neobdavčljive po c) točki 6. odstavka 36. člena ZDDV-1. Upravnik sestavi razdelilnik (obračun) stroškov, ki mora vsebovati vse podatke o dobaviteljih in vse podatke o najemniku. Znesek DDV od stroškov je na obračunu le prikazan, upravnik DDV ne obračuna (razen od svoje provizije, če jo zaračunava). Izdanih obračunov upravnik ne evidentira v knjigi izdanih računov. Na razdelilnik (obračun) stroškov napiše klavzulo »DDV ni obračunan po c) točki 6. odstavka 36. člena ZDDV-1«. Na podlagi tako izdanega razdelilnika (obračuna) stroškov si najemnik lahko odbije DDV.
2. Od obratovalnih stroškov se DDV ne obračuna - oproščene dobave
Če je vrednost obratovalnih stroškov vključena v najemnino, so te storitve in blago oproščene plačila DDV v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1, enako kot najemnina. V tem primeru najemodajalec od zaračunane najemnine (vključno z obratovalnimi stroški) ne obračuna DDV (2. odstavek 72. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost) in navede klavzulo »Oproščeno DDV po 2. točki 44. člena ZDDV-1«. V najemno pogodbo je potrebno napisati, da so obratovalni stroški vključeni v najemnino in s tem oproščeni DDV. Najemodajalec račune za obratovalne stroške evidentira v knjigi prejetih računov. DDV od obratovalnih stroškov si ne sme odbiti oz. ga odbije v višini odbitnega deleža, če na ta način odbija vstopni DDV. Izdane račune za najemnino (vključno z obratovalnimi stroški) evidentira v knjigi izdanih računov.
3. Od obratovalnih stroškov se DDV obračuna - obdavčene dobave
Tretja možnost pri zaračunavanju obratovalnih stroškov najemniku pa je, da najemodajalec deluje kot komisionar v svojem imenu za tuj račun. V tem primeru se šteje, da prejme in dobavi te storitve sam (16. člen ZDDV-1). Pri komisijskem poslu sta opravljeni dve transakciji. Od vsake posebej je potrebno obračunati DDV. Tako dobavitelji vode, električne energije, plina, energije za ogrevanje, odvoza smeti ipd. najemodajalcu zaračunajo DDV. Najemodajalec od obratovalnih stroškov na podlagi prejetih računov lahko odbije DDV. Ko nato obratovalne stroške zaračuna najemniku, obračuna DDV in izdane račune evidentira v knjigi izdanih računov.
Za konec naj poudarimo, da je zaračunavanje obratovalnih stroškov, povezanih z najemom, v praksi lahko kar zahtevno. Svetujemo vam, da način zaračunavanja in obdavčevanja obratovalnih stroškov ustrezno uredite v pogodbah. O navedeni problematiki pa bomo govorili tudi na seminarju DDV za pravnike v prihodnjem tednu.
Družba A je z diskontom odkupila terjatev do družbe B. V svojih knjigah je terjatev pripoznala po nabavni vrednosti, razliko do nominalne vrednosti terjatve pa je evidentirala izven-bilančno. Upnica družba A in dolžnica družba B sta se dogovorili, da bosta terjatev konvertirali v osnovni kapital družbe B oziroma, da bo družba A družbo B dokapitalizirala s stvarnim vložkom. Zanima vas davčna obravnava konverzije.
Transakcijo pretvorbe dolga v kapital je z davčnega vidika potrebno razumeti kot transakcijo poplačila terjatve s kapitalskimi instrumenti dolžnika in transakcijo (delnega) odpisa dolga, če je poštena vrednost pridobljenih kapitalskih inštrumentov oziroma poštena vrednost terjatve konvertirane v kapital, nižja od višine obveznosti dolžnika. Ob tem je potrebno upoštevati 187. člen ZGD-1, iz katerega izhaja, da stvarni vložek povečuje kapital v višini gospodarske vrednosti stvarnega vložka. Gospodarsko vrednost stvarnega vložka predstavlja tržna oziroma poštena vrednost terjatve. Enačenje vrednosti kapitala ob pripoznanju z nominalno oziroma knjigovodsko vrednostjo obveznosti, ki na podlagi konverzije preneha, bi bilo tako v nasprotju z navedenim zakonom. Navedeno enačenje prav tako nima podlage v vsebini transakcije. Znesek povečanja kapitala je opredeljen z vrednostjo stvarnega vložka, stvarni vložek pa predstavlja terjatev upnika in ne obveznost dolžnika.
Družba A bo tako na podlagi odstopa od terjatve v zameno za kapitalski instrument odpravila pripoznanje terjatve do družbe B in povečala vrednost finančne naložbe v družbo B, ki jo mora ovrednotiti po pošteni vrednosti izdanih kapitalskih inštrumentov na dan konverzije, če te ni mogoče določiti ali če gre v primeru družbe B za odvisno oziroma pridruženo osebo, pa po pošteni vrednosti terjatve, konvertirane v kapital. V skladu s SRS 3.20 (MRS 27.37) se finančna naložba v odvisno oziroma pridruženo osebo (lahko) ovrednoti po nabavni vrednosti. Poštena vrednost terjatve, konvertirane v kapital namreč z vidika družbe A predstavlja nabavno vrednost finančne naložbe v kapitalske inštrumente družbe B. Pozitivna razlika med pošteno vrednostjo izdanih kapitalskih inštrumentov (oziroma pošteno vrednostjo konvertirane terjatve) in nabavno vrednostjo odpravljene terjatve povečuje davčno osnovo davka od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: DDPO). Obratno, negativna razlika med pošteno vrednostjo izdanih kapitalskih inštrumentov (oziroma pošteno vrednostjo konvertirane terjatve) in nabavno vrednostjo odpravljene terjatve zmanjšuje davčno osnovo DDPO. Slednje velja, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji za davčno priznavanje odhodkov, npr. pogoji, ki jih določa 29. člen ZDDPO-2.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: pojasnilo FURS
Spoštovane bralke in spoštovani bralci, našo revijo Denar bomo osvežili z novo rubriko, ki bo namenjena izključno za vas. Zavedamo se, da se pri davčnem poslovanju nenehno pojavljajo vprašanja, dileme …, ki potrebujejo takojšnjo rešitev, ali je lahko ta rešitev podana v določenem času. Naša rubrika prvim, torej zahtevam po hitrih dogovorih, ne bo služila, namenjena je problemom, ki ne zahtevajo takojšnje rešitve. Pošljite nam svoja vprašanja, dileme, s katerimi se srečujete na davčnem področju, in mi se bomo potrudili, da bomo vaš problem obravnavali v čim krajšem času. Pošljite nam vprašanja čim bolj jasno zapisana, dodajte kontaktne podatke, ki bodo namenjeni izključno za morebitno dodatno razpravo, mi pa bomo na tem mestu podali naš pogled na vaš problem.
Dohodnina 2015. Komaj se je izteklo koledarsko leto 2015, ki je tudi davčno leto za odmero dohodnine, informativnih izračunov dohodnine, ki jih izdaja Furs, še nekaj časa ne bo na pošti, k nam pa že prihajajo vprašanja, povezana z odmero dohodnine. Na nekaj od njih bomo danes odgovorili.
Vprašanje:
Simon iz Kranja sprašuje: »Z ženo se nisva mogla dogovoriti, kdo od naju bo uveljavljal najina dva šoloobvezna otroka. Tako sva zamudila datum 5. februar 2016, ko je bilo potrebno oddati podatke na Furs. Kaj lahko zdaj storiva? Še dodatek: žena je med letom prejemala plačo in je imela enega otroka prijavljenega za olajšavo.«
Odgovor:
Verjamem, da se bo do prejema informativnega izračuna našel še marsikdo, ki bo ugotovil, da je 5. februarja 2016 »pozabil na otroka/e« …
Kaj lahko storite?
Počakajte, da prejmete informativni izračun za dohodnino za leto 2015. V roku 15 dni od prejema morata oba z ženo podati ugovor na prejeti informativni izračun in pravilno vpisati podatek za olajšavo.
Furs bo namreč v informativnem izračunu upošteval olajšave na način, kot je prejel podatke: pri ženi bo upošteval enega otroka, pri vas pa nobenega.
POZOR: V skladu z določbami Zakona o davčnem postopku se šteje, da je vročitev informativnega izračuna, ki je s strani Fursa poslan z navadno pošto, opravljena 15. dan od datuma, ki je odtisnjen na kuverti.
Če bo torej datum na kuverti 31. marec 2016, se šteje, da bo vročitev opravljena na dan 15. aprila 2016. Najkasneje 30. aprila 2016 morata z ženo oddati ugovor na informativni izračun. Do takrat se morata z ženo dogovoriti, kako si bosta razdelila otroka, če ju bosta namreč oba navedla v ugovoru zoper informativni izračun kot olajšavo, bo Furs pri izdaji odločbe upošteval vsakemu sorazmerni del olajšave (torej vsakemu polovico).
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - Petra Mlakar
1 UVOD
Izračun škode je strokovno zelo zapleten. Pravo določa, da je oškodovanec upravičen do povrnitve škode, ki jo je utrpel zaradi škodnega dogodka, ravnanja. Z ekonomskega vidika nastajata dve vrsti škode, navadna škoda in škoda iz naslova izgubljenega dobička. Izračun navadne škode je strokovno enostavnejši, njegovo dokazovanje temelji na listinskih podlagah. Izračunanje izgubljenega dobička je izziv. Nekatere metode ob pravilni uporabi ne vplivajo na izračunano višino. Seveda pa so tudi stranpoti, na primer nekritična primerjava poslovanja primerljivih podjetij in izračun škode na podlagi teh primerjav, uporaba računovodskih kategorij, bilančnih podatkov ipd. Uporaba nepravilne metode lahko povzroči napačno oceno škode.
Izračun škode je pogosto omejen s pravno obravnavo konkretnega škodnega dogodka. Pravno stališče je treba upoštevati.
Kompleksnost obravnavanja škode, s poudarkom na izgubljenem dobičku, zahteva širšo razpravo. S tem prispevkom jo želim spodbuditi in prispevati k oblikovanju temeljev strokovno utemeljenega načina izračunavanja škode.
Po splošnem načelu se mora vsak vzdržati ravnanja, s katerimi utegne drugim povzročiti škodo. Povzročitelj škode mora škodo povrniti oškodovancu. Škoda se pojavlja kot:
Izziv je opredelitev vrste škode. Več o tem lahko bralec najde v različnih člankih in strokovnih delih. V tem sestavku obravnavam škodo iz prvih dveh alinej prejšnjega odstavka.
Oškodovanec ima pravico do povrnitve navadne škode in tudi do povrnitve izgubljenega dobička. Obseg povrnitve premoženjske škode obravnava Obligacijski zakonik. Oškodovanec ima pravico do povrnitve navadne škode in izgubljenega dobička.
Zakonodajalec je pojem pravno priznane škode namerno skopo opredelil in njegovo napolnjevanje prepustil sodiščem. Odškodninsko pravo še zdaleč ni popoln in logično zgrajen pojmovni sistem, ki bi ga bilo mogoče mehanično uporabljati, ampak od sodnika zahteva vrednostno opredelitev oziroma občutek pravičnosti.
Obligacijski zakonik opredeljuje, da se kot izgubljeni dobiček upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen potek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovančevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
V okviru obstoječih opredelitev je tako treba ustrezno obravnavati tudi škodo, ki nastane zaradi omejevalnih ravnanj. Navadna škoda je praviloma škoda, ki jo utrpi kupec, ki preveč drago kupuje blago ali storitev na trgu. Izgubljen dobiček je škoda, ki jo zaradi omejevalnega ravnanja praviloma utrpijo konkurenti ali kupci v verigi, ki kupujejo blago na zaradi omejevalnega ravnanja, se pravi zaradi nadaljnje prodaje na prizadetem trgu.
Vprašanje višine škode je treba presojati od primera do primera, čeprav na posameznih področjih obstajajo statistični podatki oziroma študije ocenjene vrednosti višine škode.
V primerih kršitve pogodbenih obveznosti ima upnik pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana.
V smislu ekonomskih strok pod navadno škodo obravnavamo škodo, ki je povezana z že uresničenimi poslovnimi dogodki in škodnim dogodkom. Praviloma nastaja zaradi preteklih izdatkov, ki jih je imel oškodovanec zaradi škodnega dogodka (nakup namenske opreme, nakup zalog, zaposlitev delavcev ipd.). Iz navedenega izhaja, da jo utemeljujemo na nastalih izdatkih, odhodkih oziroma stroških.
Povečani izdatki, ki jih je oškodovana pogodbena stranka imela zaradi zamude pri izgradnji, ki je nastala zato, ker druga pogodbena stranka ni dobavila gradbenega materiala, se štejejo za navadno škodo in ne za izgubljeni dobiček.
Nekatere značilnosti obravnavane škode jo lahko uvrstijo v obliko navadne škode (preteklo poslovanje, zamuda v gradnji ipd.). Druge značilnosti pa tega ne dopuščajo (povezava s poslovanjem, vpliv na poslovanje ipd.). V tem primeru gre za škodo iz naslova izgubljenega dobička.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - dr. Branko Mayr
Poslovni načrt je temeljni dokument, ki:
Poslovno načrtovanje je temeljna naloga menedžmenta, ki se odraža v letnem poslovnem načrtu kot kratkoročnem izpolnjevanju dolgoročne strategije. Poslovni načrt je dokument, ki odraža verodostojnost vodenja in jasno izražene cilje podjetja, kar ne zanima le zunanje institucije, temveč tudi zaposlene, ki skupaj z vodstvom stremijo za istovetenje s cilji podjetja in aktivnostmi za doseganje zastavljenih ciljev.
V praksi obstaja več osnutkov poslovni načrtov, v grobem pa strukturo poslovnega načrta tvorijo:
Pri izdelavi planskih računovodskih izkazov je ključnega pomena analiziranje obračunskih računovodskih izkazov, ki so pravzaprav podlaga za izdelavo planskih (predračunskih) računovodskih izkazov, izraženi so vrednostno in so po odobritvi spremenjeni le v izjemnih okoliščinah.
Predračunavanje opredeljuje Slovenski računovodski standard (SRS 2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 20 – Računovodsko predračunavanje in računovodski predračuni, ki poudarja pomen računovodskega predračunavanja z metodiko istovrstnega računovodskega obračunavanja, kar pomeni, da mora vsako podjetje temeljne postopke predračunavanja opredeliti bodisi v temeljnem računovodskem aktu Pravilniku o računovodstvu, bodisi posebnem Pravilniku (metodološkem navodilu) o planiranju.
Postopek izdelave poslovnega načrta se ponavadi v vsaki družbi začne z imenovanjem projektne skupine, ki je zadolžena za pridobitev planskih podatkov po posameznih strateških enotah ali segmentih poslovanja, primerjavo le-teh z doseženimi vrednostmi in organizacijo niza usklajevanj med vodstvom in nosilci strateških enot, ki vodijo do skupnega poslovnega načrta podjetja, ki je usklajen s strateškimi cilji podjetja in se približuje pričakovanjem lastnikov.
V skladu z 272. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) mora uprava najmanj enkrat v četrtletju poročati nadzornemu svetu o načrtovanih poslovnih aktivnostih in izpolnjevanju poslovnega načrta.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: portal Tax-Fin-Lex - mag. Mojca Kunšek
Ministrstvo za finance je pripravilo predlog zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, s katerim želi zagotoviti, da se propadanje bank upravlja na urejen način, brez uporabe javnih sredstev, in se prepreči širjenje negativnega vpliva na druge institucije. Pripombe bo sprejemalo do sredine aprila.
Cilj predloga zakona je zagotoviti pristojnim organom učinkovite instrumente in pooblastila za vnaprejšnjo obravnavo bančne krize, zaščito finančne stabilnosti in zmanjšanje izpostavljenosti davkoplačevalcev izgubam. Z njim se v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo za zagotavljanje ustreznih instrumentov za učinkovito obravnavanje bank v težavah.
To sta v preteklih dveh letih že povzela zakona o organu in skladu za reševanje bank in o bančništvu. Z novim predlogom se ureditve v slednjem - te se nanašajo na obveznost priprave lastnih načrtov sanacije in ukrepe zgodnjega posredovanja - ne spreminja, predvidena pa je sprememba v prvem zakonu, in sicer glede določitve in pristojnosti nacionalnega reševalnega organa.
V predlogu so med drugim določeni cilji reševanja institucije, za organ za reševanje se imenuje Banko Slovenije, razen, kjer je za to pristojen enotni odbor za reševanje. Določeni so pogoji, instrumenti in načela za reševanje, njihovo financiranje, zahteve za rešljivost bank, mehanizem za zbiranje in prenos prispevkov bank ter postopki prisilnega prenehanja banke.
Ta evropska direktiva je po navedbah ministrstva pomemben korak k harmonizaciji pravil v zvezi z reševanjem bank po vsej EU in zagotavlja sodelovanje med organi za reševanje pri obravnavanju propadov čezmejnih bank. Kot zagotavljajo, ne prinaša centralizacije odločanja na področju reševanja, saj prepušča nacionalnim organom, da sami presodijo uporabi instrumentov in shem financiranja v podporo postopkom reševanja.
Vir: STA
Vlada je določila besedilo predloga zakona o postopku priznavanja poklicih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev in ga po rednem postopku posredovala v obravnavo DZ, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Splošni cilji novega zakona so predvsem odpraviti ovire za prost pretok oseb in storitev na notranjem trgu EU.
Sprejem zakona predlagajo zaradi spremembe evropske zakonodaje na tem področju. Slovenija trenutno že zamuja s prenosom direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij v nacionalni pravni red, poleg tega nas je Evropska komisija že obvestila, da lahko v zelo kratkem času pričakujemo tudi njen uradni opomin, je zapisano v sporočilu po seji vlade. Glede na obseg sprememb so tako na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravili nov zakon na področju priznavanja poklicih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, ker zagotavlja celovito in sistemsko ureditev področja, predvsem z vidika priznavanja poklicnih kvalifikacij za vse regulirane poklice.
Namen predloga zakona je večja preglednost, jasnost, razumljivost in smiselnost. Splošni cilji novega zakona so predvsem odpraviti ovire za prosti pretok oseb in storitev na notranjem trgu EU. Odprava ovir bo olajšala mobilnost strokovnjakov in storitev v EU, povečala možnost zaposlovanja visokokvalificiranih in zagotovila več možnosti iskalcem zaposlitve tudi v reguliranih poklicih.
Zakon med drugim uvaja evropsko poklicno izkaznico, katere namen je spodbuditi in pospešiti postopek priznavanja, obenem pa zagotoviti njegovo večjo preglednost. Uvedba izkaznic bi lahko olajšala mobilnost strokovnjakov predvsem zaradi hitrejših postopkov in pospešene izmenjave podatkov med državo pogodbenico izvora in gostiteljico prek informacijskega sistema za notranji trg IMI.
Zakon predvideva tudi lažje čezmejno opravljanje začasnih storitev v reguliranih poklicih in poklicnih dejavnostih. Potrošniki lahko najamejo ponudnika iz druge države pogodbenice, kar pomeni večjo konkurenčnost oz. nižje cene storitev in tudi večjo izbiro. Ker ima Slovenija veliko reguliranih poklicev, so v nekaterih strateških nacionalnih dokumentih, kot je Nacionalni reformni program 2015-2016, in dokumentih EU navedena priporočila o njihovem zmanjšanju oziroma odpravi nekaterih nepotrebnih, neupravičenih in nesorazmernih pogojev.
Vir: STA
V mesecu MARCU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 16.3.2016 - 22.3.2016 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 2 novosti | 3 novosti | 3 novosti | 12 novosti | 1 novost |
V tem tednu izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 16.3.2016 - 22.3.2016 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 8 novosti | 11 novosti | 5 novosti | 27 novosti | 7 novosti | |
2. UPRAVNO PRAVO | 3 novosti | 3 novosti | |||||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 1 novost | |
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 5 novosti | 5 novosti | 4 novosti | 19 novosti | 1 novost | ||
5. JAVNE FINANCE | 1 novost | 13 novosti | 3 novosti | 1 novost | 3 novosti | 1 novost | |
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 10 novosti | 30 novosti | 2 novosti | 5 novosti | 21 novosti | 1 novost | |
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 3 novosti | 4 novosti | 4 novosti | 20 novosti | 5 novosti | |
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 3 novosti | 1 novost | 4 novosti | 2 novosti | |||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 8 novosti | 3 novosti | 1 novost | 9 novosti | 3 novosti | |
10. MEDNARODNI ODNOSI | 6 novosti | 3 novosti | |||||
11. OBČINE | 52 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .