Številka 35, letnik VI
3. december 2013

Facebook Twitter
TFL Glasnik

Že osmo leto zapored so uporabniki portala Tax-Fin-Lex izbrali najuglednejše strokovnjake z davčnega, pravnega in finančnega področja v Sloveniji. To so ponovno postali mag. Ivan Simič, dr. Jožko Peterlin in dr. Miro Cerar. Uporabniki portala so tudi letos strokovnjake predlagali sami. Lastnost, ki vsako leto določa zmagovalce, je ugled. Gre za izjemne posameznike, ki na svojem področju delujejo strokovno, pošteno in pravično ter so si ugled zgradili z znanjem, vizijo in trdnim delom. Glasovalci, skoraj 600 jih je bilo, ki so svoje glasove oddajali med 7. oktobrom in 15. novembrom letos, so za zmagovalce izbrali iste ugledne strokovnjake kot lani. V današnjem TFL Glasniku vam predstavljamo pogovor z njimi.

Nezadržno se približuje konec leta in s tem tudi čas, ki je namenjen pregledu uspešnosti poslovanja podjetij. Podjetja začnejo pripravljati računovodske izkaze in letna poročila. Pred sestavitivjo računovodskih izkazov je potrebno še marsikaj postoriti. Preveriti je potrebno tudi ustreznost višine izkazanih posameznih vrst sredstev in virov sredstev. Pri večjih podjetjih ima lahko pomemben vpliv na rezultate poslovanja tudi oblikovanje rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev. Ker gre za zahtevno računovodsko opravil,o smo se odločili, da današnjo temo tedna posvetimo oblikovanju rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev.

Vabljeni k branju!

Dogodek Najuglednejši 2013

Najuglednejši davčni, finančni in pravni strokovnjak za leto 2013

Že osmo leto zapored so uporabniki portala Tax-Fin-Lex predlagali in izbrali najuglednejše strokovnjake z davčnega, pravnega in finančnega področja v Sloveniji. To so ponovno postali mag. Ivan Simič, dr. Jožko Peterlin in dr. Miro Cerar.

Izjemni posamezniki, ki na svojem področju delujejo strokovno, pošteno, učinkovito in pravično, so svoj ugled zgradili z znanjem, vizijo in trdnim delom.

Na svečanem dogodku in podelitvi priznanj se je z zmagovalci o njihovem ugledu, delu in viziji pogovarjala gospa Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex.

 

TFL Glasnik:
Mag. Ivan Simič je naziv najuglednejši davčni strokovnjak prejel že osmič zapored.
Ste res tako dolgoročno zaznamovali davčno sfero v Sloveniji, kljub temu da ste bili direktor davčne uprave le dobri dve leti, zadnje leto pa na tem položaju delujete v Srbiji?

Mag. Ivan Simič:
Res je, da sem že 11 mesecev v Beogradu, očitno je ostal pečat iz preteklosti, prve tri nazive sem namreč dobil kot direktor Davčne uprave Slovenije. V Srbijo sem odšel za dogovorjeni dve leti, do novega leta moramo izvesti dve veliki reformi. Uvajamo enoten REK-obrazec za vse dohodke (prejemke) fizičnih oseb in enoten vplačni račun za vse davke in prispevke. Hkrati reorganiziramo davčno upravo za boljši nadzor nad delovanjem.

Najuglednejši davčni, finančni in pravni strokovnjak za leto 2013

 

TFL Glasnik:
Dr. Jožko Peterlin je financam zvest svojo celotno kariero, od funkcije direktorja v več podjetjih do svetovalca v svojem lastnem podjetju.
Katere lastnosti so vam prinesle naslov?

Dr. Jožko Peterlin:
Verjetno so uporabniki glasovali zame zato, ker sem neposreden. Kdor me ne mara, mi reče, da sem nesramen. V financah ne sme biti kompromisov, finančnik nikoli ne bi smel dejati, da bomo že kako. Ko finančni reče ne, je zares ne. Zavedati se je treba vseh posledic. Nisem primeren za posle, kjer ni zdrave ekonomske logike.

Najuglednejši davčni, finančni in pravni strokovnjak za leto 2013

 

TFL Glasnik:
Tudi dr. Miro Cerar je tretjič zapored izbran za najuglednejšega strokovnjaka na pravnem področju.
Zakaj ste ponovno zmagovalec na svojem področju?

Dr. Miro Cerar:
Zavzeto delam v svoji stroki in kadar koli dajem komentarje in / ali pišem članke, se držim strokovnih meril in ne podlegam političnim. Pripomoglo je verjetno tudi dejstvo, da se v zadnjih letih prek meja ozke pravne stroke spuščam v etiko in moralo ter se upam o tem spregovoriti. Tukaj moramo narediti ključni premik, da bodo stroke in politika lažje sledile. Gre za širšo državljanjsko aktivnost, a pazim, da pri govoru o strokovnih vprašanjih teh zadev ne mešam, da stroka ostaja stroka.

Najuglednejši davčni, finančni in pravni strokovnjak za leto 2013

 

TFL Glasnik:
Mag. Simič, znani ste po enostavnih, učinkovitih in celovitih rešitvah. V Srbiji so očitno prepoznali vaše kvalitete, vas povabili in v desetih mesecih ste naredili izjemne premike na vseh davčnih področjih. Kakšna je Srbija kot davčna država? Primerjava s Slovenijo?

Mag. Ivan Simič:
Menim, da posebne razlike v plačevanju davkov ni, le da je v Srbiji veliko večja nezaposlenost kot v Sloveniji. Večina zavezancev, okrog 90 %, plačuje davke, davčna uprava rešuje druge primere. Z nekimi moralnimi prijemi poskušam prepričevati ljudi k plačilu davkov. Ugotavljam, da je treba začeti učiti študente kot bodoče davkoplačevalce. Treba je razvijati moralo. Zadeve so dokaj enostavne in menim, da se bodo uredile. Izogibati se je treba sile, ki povzroča samo nasprotno silo.

 

TFL Glasnik:
Kako zagotoviti v podjetjih denar, ki ga ni ne v bankah ne v državi? Imamo sploh dovolj finančnega znanja?

Dr. Jožko Peterlin:
Glede na to, da imamo težave, poslovni finančniki nismo naredili, kar je bilo treba, nismo dovolj zgodaj povedali, kaj se bo zgodilo in smo prišli predaleč. Nekaterim je pač funkcija pomembnejša od ugleda, stroke.

V podjetju je treba ustvarjati lasten finančni tok, bilance se da popraviti, bančnega izpiska pa ne. Investicija mora biti najprej ekonomsko upravičena, a to še ne pomeni, da si jo lahko finančno privoščimo. Pri nas je bilo ogromno ekonomsko neupravičenih potez, bili so odraz ega, ne pa rezultat potreb trga.

Druga stvar je, da je treba spoštovati zakonodajo. Naša zakonodaja je dobra in jasna, a znanj ni dovolj. Na Združenju poslovnih finančnikov Slovenije organiziramo veliko predavanj. To je del družbene odgovornosti, vsak bi moral neko svojo izkušnjo prenesti naprej. Zato da drugi ne bi ponavljali napak.

Najuglednejši davčni, finančni in pravni strokovnjak za leto 2013

 

TFL Glasnik:
Veliko se govori o pravni državi, hkrati pa tudi o njenem izgubljenem ugledu zaradi nedelovanja nekaterih njenih funkcij. Trenutno sta v ospredju neučinkovitost in koruptivnost celotne javne uprave.

Dr. Miro Cerar:
Vse sfere so podlegle hudim finančnim stiskam in zgrešenim naložbam. Celotna država je v zelo slabi kondiciji, zato je treba na vseh sistemih in podsistemih delovati hkrati in hitro. Tega pa nismo sposobni. Morali bi se dogovoriti za nekaj vitalnih točk, po katerih bi vsi delovali v isto smer. Smo brez ugleda, smo prepoznano koruptivna država, šibki v javnem sektorju, slabi v gospodarstvu, smo lahek plen za druge države z interesi, multinacionalke, mafijske združbe. Kljub temu sem optimist, verjamem, da gre za prebujanje nove zavesti. Slovencem manjka socialna in čustvena inteligenca. Manjkajo drugačni posamezniki, ki bodo zaznali prave probleme, se odrekli koruptivnosti. Ko se bo dovolj drugačnih ljudi opogumilo in stopilo v nek skupen prostor, takrat se bo prevesila tehtnica.

 

TFL Glasnik:
Kako gledate na slovensko prihodnost?

Mag. Ivan Simič:
Bodočnost Slovenije je v rokah zdajšnjih politikov, njihovih sposobnosti in želj. Občudujem ljudi, ki prevzamejo funkcijo, na katero se ne spoznajo. Če kandidiraš na neko mesto, potem ga moraš obvladati. Težko je biti optimist, če gledam v politiki iste obraze, ki so nas pripeljali v krizo. Resetirati bi bilo treba celotno zadevo. Ali imajo tisti, ki to znajo, sploh voljo? Pričakoval sem, da bo bodo levi in desni stopili skupaj, a to se še dolgo ne bo zgodilo.

Najuglednejši davčni, finančni in pravni strokovnjak za leto 2013

 

TFL Glasnik:
Očitno je vse v posameznikih, bi vi vstopili v politiko?

Mag. Simič odgovarja z odločnim NE, dr. Peterlin meni, da kdor je pameten, še dolgo let ne bo šel v politiko v Sloveniji. Dr. Cerar pa prvič življenju razmišlja o tem in se že bolj aktivno vključuje v civilno družbo:

„Iz zasebne sfere bomo morali potegniti sposobne ljudi, ki se upirajo vstopu v politiko. V Sloveniji imamo veliko več človeškega potenciala na vseh nivojih, kot ga izkoristimo. Razumem kolege, da so zadržani pri vstopu v politiko, in državljane, da so razočarani. Pa je v stroki kaj drugače? Povsod, kjer smo ljudje, so zelo podobni problemi. Potrebno je čiščenje Slovenije, da bi dosegli zdravo mero pameti, zato ne izključujem več ničesar.“

Simič dodaja: „Ko greš v politiko, je najprej narobe to, da eno obljubljajo, drugo naredijo. In drugo, da ko nekaj narediš, za to nikoli ne odgovorjaš. Imamo veliko napak, ki zahtevajo veliko denarja, in ta denar se pobira od ljudi, ki so storili majhno napako. Upam, da se bo ljudstvo zbudilo in premaknilo, zelo sem vesel, da g. Cerar o tem razmišlja. Ko bi bila generacija 100-odstotno zamenjana, bi bil tudi jaz pripravljen vstopiti.“

Tudi dr. Peterlin meni: „Politiki so se zavezali, da bodo spoštovali ustavo in delovali po lastni vesti, kar je največja laž. Pravila se spreminjajo za nazaj, to ne gre. To ni zdravo in ni normalno. To se potem prenaša na državna podjetja, ki ne opravljajo svoje naloge in se ekonomsko nelogično odločajo. Normalna država ima podjetja zato, da prispevajo v proračun in ne zato, da jih ona financira, kot je pri nas. Kje je tu zdrava pamet? Prej ko jih prodamo, več bomo imeli.“

„Ne moreš se učiti, moraš vedeti!“, zaključuje mag. Simič. Pod kakšnimi pogoji bi se vrnil v Slovenijo? „Ne bom se vrnil v slovensko državno upravo. Če hočem mirno živeti, se bom moral izmikati temu področju v Sloveniji. V Srbiji se vse moje ideje sprejemajo, podporo imam v politiki, čeprav je prišlo do reorganizacije vlade. Lepo je delati reforme tam, kjer te spoštujejo, ne pa tam, kjer te ne, te kritizirajo in nimajo niti svojih predlogov.“

Najuglednejši davčni, finančni in pravni strokovnjak za leto 2013

 

TFL Glasnik:
Je ustanovitev slabe banke odvisna tudi od finančne stroke?

Dr. Jožko Peterlin:
Slaba banka je ena od tehnik, kako reševati probleme, a zagotovo niso dobro razmislili. Ukvarjali se bomo s procesi in ne z vsebino. Podjetja, ki bodo tja prenesena, bodo zagotovo žrtve procesa in sistema. Določene stvari delamo prehitro, malomarno in z napakami. Če govorimo samo o slabi banki, bo to nas, davkoplačevalce, še veliko stalo.

 

TFL Glasnik:
Kako konkretno vzpostaviti etiko in moralo in s tem poštenost, strokovnost in pokončno držo?

Dr. Miro Cerar:
Kot pravnik moram poudariti, da je pravna država zelo pomembna za družbo, ne samo etika in morala. Brez normalnega pravnega okolja, gospodarstvo, finance, sociala itd. ne morejo delovati.

Mislim, da je zelo enostavno. Kriza je zunanji dejavnik, ki nas spodbuja k spremembi. Prebili se bomo le, če bomo vzpostavili višje etične, moralne in politične standarde.

Vsi imamo odgovornost, imamo otroke, na svetu smo tudi zato, da kaj naredimo, kot so za nas naši predhodniki.

 

Pripravila: Petra Hrastar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si

Najuglednejši davčni, finančni in pravni strokovnjak za leto 2013

Oblikovanje rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev

Kaj so dolgoročne rezervacije in kaj dolgoročne pasivne časovne razmejitve?

Rezervacije so v Slovenskih računovodskih standardih (v nadaljevanju SRS) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 64/2012) definirane kot obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo predvidoma poravnale v obdobju, ki še ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo izmeriti.

Dolgoročne razmejitve so, skladno z definicijo SRS, odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.

SRS 10.6 določa, da se rezervacije pripoznajo v poslovnih knjigah in računovodskih izkazih, če:

a) obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza (pravna ali posredna),

b) je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, in

c) je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti.

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve pa se, skladno s SRS 10.2, oblikujejo za odložene prihodke, ki so namenjeni pokritju predvidenih odhodkov v obdobju, daljšem od enega leta. Med dolgoročno odložene prihodke spadajo:

  • državne podpore,
  • donacije in
  • vse druge pasivne časovne razmejitve, katerih ročnost je daljša od enega leta.

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se oblikujejo v višini dobljenih državnih podpor oziroma donacij. Ker gre za državne podpore oziroma donacije, prejete za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev, se pasivne časovne razmejitve koristijo, oziroma prenašajo med prihodke v višini obračunane amortizacije sredstev, ki so bila na ta način pridobljena.

Tudi rezervacije se oblikujejo z namenom, da se bodo v prihodnosti v njihovo breme pokrili takrat nastali stroški. SRS 10.3 navajajo rezervacije, ki se najpogosteje oblikujejo, in sicer:

  • za stroške reorganizacije podjetja,
  • za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb,
  • za pokojnine in
  • za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi.

Podjetja seveda lahko oblikujejo tudi druge rezervacije, če so za njihovo oblikovanje izpolnjeni zgoraj našteti pogoji (SRS 10.6). V praksi pogosto srečamo sledeče rezervacije:

  • za pokrivanje prihodnjih stroškov oziroma odhodkov zaradi razgradnje in ponovne vzpostavitve prvotnega stanja ter druge podobne rezervacije,
  • za dana jamstva ter
  • druge rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov.

Začetno merjenje rezervacij obravnava SRS 10.12, ki predvideva, da se rezervacije pripoznajo v višini najboljše ocene izdatkov, ki so potrebni za poravnavo na dan bilance stanja za obstoječe, praviloma dolgoročne obveze. Ker gre za bodoče izdatke, je potrebno ugotoviti sedanjo vrednost izdatkov, ki bodo potrebni za poplačilo v prihodnosti. Upoštevati je torej potrebno časovno vrednost denarja in ugotovljene zneske poplačil v prihodnosti diskontirati na čas pripoznanja.

Pri oblikovanju rezervacij je potrebno upoštevati tudi SRS 10.5, ki določa, da se pogojne dolgoročne obveznosti ne obravnavajo kot rezervacije.

Najbolj pogosto zasledimo v računovodskih izkazih podjetij rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, ki smo jih v Sloveniji začeli oblikovati po uveljavitvi spremenjenih Slovenskih računovodskih standardov  leta 2006. Glede načina oblikovanja rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlencev SRS 10.44 napotuje na Mednarodni računovodski standard (v nadaljevanju MRS) 19, ki ne govori samo o rezervacijah za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, ampak o zaslužkih zaposlencev. Zaslužke zaposlencev pa predstavljajo, na primer, tudi tisti deli zaslužkov zaposlencev, katerega izplačilo zahtevajo zaposlenci na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta podjetja ali pogodbe o zaposlitvi, podjetje pa takemu izplačilu nasprotuje. MRS 19 predvideva, da mora biti v knjigovodskih evidencah pripoznana sedanja vrednost, brez obvez za določene zaslužke in stroške sprotnega službovanja.

Višina rezervacij mora biti obračunana po aktuarskih predpostavkah, ki so nepristranske in vzajemno primerljive. Aktuarske predpostavke so najboljše ocene spremenljivk, ki v podjetju določajo končne stroške zagotavljanja pozaposlitvenih zaslužkov. Aktuarske predpostavke za obračun višine jubilejnih nagrad in odpravnin obsegajo:

1. demografske predpostavke:

  1. umrljivost v času službovanja,
  2. stopnja fluktuacije zaposlencev, invalidnosti in zgodnjega upokojevanja in

2. finančne predpostavke, ki obravnavajo:

  1. diskontno mero,
  2. prihodnjo raven plač in drugih zaslužkov,
  3. višino pravice po kolektivni pogodbi in
  4. drugo.

V času finančne krize so dolgoročnim, sicer ne tveganim vrednostnim papirjem, zahtevani donosi porasli, je porasla tudi diskontna mera za izračun sedanje vrednosti zaslužkov zaposlencev. Višja diskontna stopnja pomeni, da je sedanja vrednost bodočih obvez nižja, kot bi bila, če ne bi bilo dolžniške krize in posledičnega dviga zahtevanih donosov. Pri obračunu rezervacij je zato temu potrebno posvetiti zadostno pozornost, da rezervacije ne bi bile podcenjene.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 81/2013), obravnava rezervacije v 20. členu. Pri ugotavljanju davčne osnove se oblikovane rezervacije priznajo kot odhodek v znesku, ki ustreza 50% oblikovanih rezervacij.

ZDDPO-2 kot rezervacije, ki so obdavčene v višini 50%, opredeli rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Pogojne dolgoročne obveznosti se ne štejejo za rezervacije.

Odprava rezervacij, ki niso bile priznane kot odhodek, se iz davčne osnove izvzame, poraba rezervacij pa se v ne priznanem delu prizna kot odhodek.

V članku želimo nakazati nekatera aktualna vprašanja davčne strategije v odnosu do vpeljave skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe v Evropski uniji. Prizadevanja Evropske skupnosti oziroma pozneje Evropske unije za uskladitev sistema davka na dobiček v državah članicah poteka že čez petdeset let. Davčne ovire, s katerimi se soočajo naložbeniki na skupnem trgu, so še vedno zelo velike. Predvidene rešitve se vidijo v iniciativi vpeljave skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe oziroma iniciativi o obdavčenju po pravilih matične države. Učinek osemindvajsetih različnih nacionalnih korporacijskih režimov davkov v navideznem skupnem notranjem trgu ogroža mobilnost naložb znotraj tega trga in je v konfliktu s ciljem polno integriranega in konkurenčnega trga. Zato je pomembna vloga Komisije Evropske unije (EU) pri snovanju strategije davčne reforme. Ob tej strategiji so nakazane davčne prepreke, ki jih bo potrebno premagati.

Prav poseben pomen dobivajo v zadnjih letih nekateri pogledi na razprave v Evropski uniji o vpeljavi skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe (Common Consolidated Corporate Tax Base – v nadaljevanju CCCTB). Korporativni davčni politiki odpirajo nekatere novejše rešitve, kot so npr. iniciativa CCCTB in iniciativa HST (Home State Taxation iniciative – obdavčenje po pravilih matične države).

Proces ekonomske in politične asimilacije v EU je vse do danes najbolj aktiven politični in regulativni odziv na hrabri novi svet integracije globalnega trga. Predstavlja vrhunec spoznanja zakonodajalcev, da nedavne materialne spremembe v svetovni ekonomiji potrebujejo temeljne prilagoditve v političnih strukturah držav. Države članice EU so pionirji sprememb in njihov način pristopa in reševanja kočljivega področja integracije se bo zagotovo odražal v prihodnjem razvoju v mednarodni areni.

Skupni davek na dobiček gospodarskih družb

V tem kontekstu je politika skupnega davka na dobiček gospodarskih družb v EU še posebno zanimiva. V zadnjih petdesetih letih je bila Evropska skupnost ter kasneje Evropska unija nadvse uspešna pri odstranitvi ovir za sprostitev proste trgovine znotraj držav članic. Posledica je pospešen nivo ekonomske integracije in omogoča pojav vseevropskega trga in korporacijskih struktur. V ostrem nasprotju z njihovo zmožnostjo uskladitve monetarne politike in odstranitve ovir pri trgovanju, kakor tudi nezmožnost EU pri učinkoviti uskladitvi sistema davka na dobiček držav članic, velja za ahilovo peto pri prizadevanju za ekonomsko integracijo. Četudi je večina držav članic v devetdesetih letih znižala svoje obrestne mere na dobiček gospodarskih družb in razširila svoje davčne osnove, vendar ta povečini nekoordinirana sekvenca iniciativ ni odstranila mnogih davčnih ovir, s katerimi se soočajo naložbeniki na skupnem trgu. Nekateri analitiki zatorej smatrajo razvoj korporativne stopnje davka na dobiček kot ključ za dosego cilja EU, ki je ekonomska integracija.

Prav tako so pomembne analize vplivov potencialnih, sicer še neuradno predlaganih pravil za preprečevanje zlorab na ureditve brez CCCTB. Analizirani so primeri, pri katerih bi lahko šlo za neposreden vpliv na: davčno osnovo, natančneje pretanke kapitalizacije, čezmerne kapitalizacije in družbe, ki jih nadzorujejo tuje družbe. Pri tem so pomembne vzporednice z ureditvami, ki so v veljavi (oziroma so predlagane) v posameznih nacionalnih ureditvah ter pri njih iščemo morebitne za Komisijo EU smiselne rešitve ter naknadno razmišljamo o njihovem vplivu na ureditve brez CCCTB.

Vir: revija Denar - doc. dr. Boris KOSTANJEVEC

OECD je pred kratkim objavil okvirni načrt ukrepov, katerih namen je zmanjšanje možnosti neupravičenega prelivanja dobička v države z nižjimi davčnimi obremenitvami zaradi izogibanja plačevanja davka, ki ga uporablja vse več davčnih zavezancev. Seznam petnajstih ukrepov je sledil poročilu omenjene organizacije o eroziji davčne osnove in prelivanju dobičkov, objavljenem februarja letos, in tako predstavlja naslednjo stopnjo v prizadevanju OECD za naslovitev problemov, ki jih državam in davčnim zavezancem (predvsem tistim, ki takšnih ukrepov ne uporabljajo) povzročajo zavezanci z neupravičenim zmanjševanjem svojih davčnih obveznosti.

Poročilo o eroziji davčne osnove in prelivanju dobička

Vsesplošna gospodarska in finančna kriza, ki smo ji priča že nekaj let in je resno prizadela davčne prilive marsikatere države, je dodatno spodbudila sodelovanje držav OECD na davčnem področju. Z namenom zagotovitve večje pravičnosti pri porazdelitvi davčnih prihodkov med različnimi državami je OECD 12. februarja letošnjega leta objavil Poročilo o eroziji davčne osnove in prelivanju dobičkov (angl. Addressing Base Erosion and Profit Shifting). Po mnenju OECD namreč erozija davčne osnove predstavlja resno nevarnost za davčne prihodke, davčno suverenost in pravičnost tako za članice kot za nečlanice OECD.

Omenjeno poročilo je bilo izdano za potrebe sestanka finančnih ministrov skupine G20, ki je potekal februarja v Moskvi, in je rezultat projekta, ki se je začel leto prej pod vodstvom vlad nekaterih ključnih članic OECD (npr. Velike Britanije, ZDA, Nemčije, Francije, Avstralije). V dokumentu je OECD izpostavil ključna področja, ki omogočajo neupravičeno prelivanje dobičkov in posledično povzročajo erozijo davčne osnove, ter opredelil namen organizacije, da do julija 2013 razvije okviren načrt ukrepov na omenjenih področjih.

Načrt ukrepov

V skladu z zapisanim v omenjenem poročilu je OECD 19. julija objavil načrt ukrepov (angl. Action Plan on Base Erosion and Profit Shifting) za naslovitev tega vse bolj perečega problema. Čeprav objavljen načrt predstavlja bolj ali manj splošne ukrepe, pomeni njegova objava novo poglavje v mednarodnem sodelovanju na davčnem področju. Iz predstavljenih ukrepov je namreč možno razbrati jasno zastavljene cilje in odločenost vlad nekaterih ključnih držav članic OECD, da zaustavijo vse bolj razširjene, v večini primerov sicer za zdaj še zakonite načine za optimizacijo davčnih bremen davčnih zavezancev, ki imajo za posledico izogibanje plačevanja davkov v določenih državah. OECD želi predstavljene ukrepe uresničiti najkasneje do konca leta 2015.

Vir: revija Denar -  Alenka HOČEVAR GORENC, univ.dipl.prav.

Do oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev lahko pride pri uporabi modela nabavne vrednosti, kot tudi pri uporabi modela prevrednotenja. Opredmeteno osnovno sredstvo se oslabi, ko njegova knjigovodska vrednost preseže nadomestljivo vrednost. V primeru uporabe modela prevrednotenja do slabitve običajno ne pride, ker je poštena vrednost zelo blizu nadomestljivi vrednosti ali pa je večja od nje. To pravilo seveda velja ob pogoju, da so stroški odtujitve zanemarljivi. Do odprave oslabitve pride, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva.
Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev je znižanje knjigovodske vrednosti na nadomestljivo vrednost. Skladno z določili SRS 1.33, je potrebno opredmeteno osnovno sredstvo oslabiti takoj, ko je njegova nadomestljiva vrednost manjša od knjigovodske vrednosti. Nadomestljiva vrednost je:
  • poštena vrednost zmanjšana za stroške prodaje ali
  • vrednost pri uporabi

tista, ki je večja.

Poštena vrednost zmanjšana za stroške prodaje je znesek, ki ga je mogoče dobiti s prodajo sredstva ali denar ustvarjajoče enote v transakciji med dobro obveščenima in voljnima strankama, ki sta med seboj nepovezani in neodvisni, zmanjšan za stroške odtujitve.

Vrednost pri uporabi je sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, ki bodo izhajali iz sredstva ali denar ustvarjajoče enote.

Denar ustvarjajoča enota je najmanjša določljiva skupina sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke, v veliki meri neodvisne od denarnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev.

V primeru, da je podjetje kot model merjenja opredmetenih osnovnih sredstev izbralo model nabavne vrednosti, mora podjetje redno spremljati, ali obstajajo znamenja slabitve za posamezno opredmeteno osnovno sredstvo ali skupino opredmetenih osnovnih sredstev, ki predstavljajo denar ustvarjajočo enoto.

Če je podjetje kot model merjenja opredmetenih osnovnih sredstev izbralo model prevrednotenja, je možnost za ugotavljanje oslabitve opredmetenega osnovnega sredstva odvisna od uporabljenih podlag za ugotavljanje poštene vrednosti:

  • Če je poštena vrednost sredstva tržna vrednost, se poštena vrednost zmanjšana za stroške prodaje razlikuje od poštene vrednosti le za dodatne stroške odtujitve sredstva. Če so dodatni stroški odtujitve zanemarljivi pomeni, da je nadomestljiva vrednost sredstva blizu njegove prevrednotene (poštene vrednosti) ali večja od nje, zato preverjanje nadomestljive vrednosti ni potrebno. Če pa stroški odtujitve niso zanemarljivi, je vrednost prevrednotenega sredstva zanesljivo manjša od njegove poštene vrednosti. V tem primeru pa mora podjetje skladno z MRS 36 ugotoviti, ali obstajajo znamenja oslabitve.
  • Če je poštena vrednost ugotovljena na podlagi, ki ni njegova tržna vrednost, je tako ugotovljena vrednost lahko višja ali nižja od nadomestljive vrednosti. Podjetje je v takem primeru dolžno skladno z MRS 36 ugotoviti, če je prevrednoteno sredstvo morda oslabljeno.

Pri ocenjevanju, ali obstajajo znamenja oslabitve opredmetenega osnovnega sredstva, mora podjetje upoštevati znamenja iz:

  • zunanjih virov informaciji in
  • notranjih virov informacij.

Vir: Tax-Fin-Lex

V okviru analize poslovanja se je razvil izraz poslovna inteligenca (business intelligence). V najširšem pomenu z njo razumemo računalniško podprto sposobnost podjetja za zbiranje, vzdrževanje in organiziranje znanja kot podpore za poslovno odločanje (npr. Begelj, 2010, 7). To je skupek metodik, postopkov, struktur in tehnologij, ki pretvarjajo surove podatke v smiselne in koristne informacije (Forrester, 2008).

Uporaba poslovne inteligence je koristna zlasti na naslednjih področjih (Wikipedia):

  1. Merjenje poslovnih dosežkov (performance metrics) in primerjalna presoja (benchmarking), povezana z merjenjem doseganja podjetniških ciljev.
  2. Analiziranje, ki vključuje:
  • opisne analize (descriptive analysis), kot je analiziranje podatkov preteklosti, raziskovanje podatkov (data mining), raziskovanje procesov (process mining), statistično analiziranje, modeliranje poslovnih procesov, obdelovanje kompleksnih pojavov;
  • analize predvidevanja (predictive analytics) in napovedno modeliranje, pri katerem so zgodovinski podatki kombinirani s pravili in z algoritmi ter drugimi podatki z namenom ocene prihodnjih stanj in gibanj ter njihove verjetnosti;
  • napovedne analize (prescriptive analytics), ki poleg predvidevanja vključujejo še razloge predvidenih sprememb, predlagajo možne odločitve in ocenjujejo posledice teh odločitev. S tem izboljšujejo tudi podatke za večjo natančnost predvidevanja.
  1. Poslovno poročanje, v okviru katerega je podana infrastruktura za strateško poročanje kot podlaga strateškemu odločanju. Vsebuje grafične predstavitve (data visualization), povezano pa je tudi s sistemom za odločanje (executive information system) in sprotno analitično obdelavo o podatkov (OLAP – on line analitical processing).
  2. Elektronsko poslovanje (e-business), ki na kratko pomeni izmenjavo podatkov in listin po elektronskih poteh (npr. electronic data interchange – EDI, bar code identification – UPC, scanning technology, just-in-time – JIT, computer integrated manufacturing – CIM, electronic funds transfer - EFT) in v določenem obsegu tudi brezpapirno poslovanje med podjetji.[2] Zato že govorimo o informacijsko komunikacijski tehnologiji (IKT).
  3. Ravnanje z znanjem (knowledge management), v okviru katerega so vsebovane strategije in prakse pri ugotavljanju, oblikovanju, predstavitvi in uporabi znanja in izkušenj v podjetju.
  4. Pravočasno opozarjanje na negativne trende ali stanja (warning signs) v poslovanju. Opozorila so lahko samodejno poslana neposredno uporabniku.

 

Razvoj poslovne inteligence je izredno hiter, pri čemer je prav, da opozorimo tudi na njegove slabe strani oziroma nevarnosti:

1.  Številni ponudniki programske opreme "bombardirajo" podjetja z najrazličnejšimi in vedno bolj kompleksnimi rešitvami, ki pa (poleg cene) zahtevajo tudi posebno usposabljanje za njihovo uporabo. Izbiranje med različnimi ponudbami je strokovno in časovno zahteven proces.

2.  Usposabljanje za uporabo programske opreme je treba vsebinsko ločiti od povečevanja znanja o analiziranju poslovanja. Lahko se namreč zgodi, da programska oprema vsebuje več znanja o analiziranju kot analitik v konkretnem podjetju, ki zato ni usposobljen ustrezno pojasniti nekaterih dobljenih podatkov, čeprav je do njih prišel s pravilno uporabo programa.

3.  Razmeroma dolgo je obdobje, od instalacije programske opreme do njene prilagoditve potrebam podjetja, običajno še daljše pa je obdobje, po katerem analitik tako obvlada program, da lahko uporablja vedno nove analitične metode.

4.  Programska oprema lahko odvrne pozornost analitika od vhodnih podatkov in njihove kakovosti, kar zmanjša kakovost informacij.

5.  Programska oprema ima vgrajeno znanje (algoritme), ki načeloma ni analitikovo. Nepoznavanje logike algoritmov onemogoča analitikov nadzor nad kakovostjo dobljenih informacij. Pogosto so na primer potrebne spremembe vhodnih podatkov za zagotavljanje primerljivosti poslovnih tokov in kazalnikov med različnimi obdobji. Take spremembe mora opraviti analitik po svoji presoji, kajti vsega programska rešitev ne more predvideti ali pa bi bilo zelo drago in časovno zahtevno.

6.   Zavedati se je torej treba, da programske rešitve z odpravo rutinskega dela in s standardiziranimi postopki analiziranja sicer dajejo hitre informacije, vendar je to lahko tudi na račun njihove kakovosti. Skušnjava analitika, da premaga željo po hitri in elegantni rešitvi brez posebnega dodatnega napora je torej zelo velika. Menimo, da je napačno analitika pustiti samega pri taki skušnjavi. Zato je treba poudariti pomen nadziranja procesa analiziranja in oblikovanja informacij (Bergant, 2010, 103-118 in 201-206).

Vir: Revija Poslovodno računovodstvo - dr. Živko Bergant

DZ je z 51 glasovi za in dvema proti sprejel predlog novele insolvenčnega zakona. Novela med drugim uvaja poseben predinsolvenčni postopek za srednje in velike družbe, v okviru katerega se bodo lahko z bankami dogovorile o prestrukturiranju dolga, ter posebna pravila za prisilno poravnavo srednjih in velikih družb.

Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da bi lahko novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pomembno pripomogla k reševanju težave prezadolženosti podjetij in s tem k zagonu gospodarstva. Izvajanje zakona bodo podrobno spremljali in po potrebi pripravili dodatne spremembe, je napovedal minister Senko Pličanič.

Novela uvaja postopek preventivnega prestrukturiranja, ki ga bodo lahko predlagale srednje velike in velike družbe, za katere je verjetno, da bodo v roku leta dni postale insolventne. V okviru tega postopka se bodo lahko s finančnimi upniki (večinoma bankami) dogovorili o finančnem prestrukturiranju.

Postopek se bo lahko začel ob soglasju imetnikov 30 odstotkov finančnih terjatev, sporazum o finančnem prestrukturiranju pa bodo morali potrditi imetniki 75 odstotkov vseh finančnih terjatev. Možna bo odložitev dospelosti in sprememba obrestnih mer, ne pa tudi zmanjšanje glavnice. Med pogoji za veljavnost sporazuma bo lahko določeno tudi soglasje npr. vseh zavarovanih upnikov in določenih upnikov s poslovnimi terjatvami ali konverzija terjatev. Po uvedbi postopka se ne bo smelo predlagati prisilne poravnave, sodišča ne bodo odločala o morebitnih predlogih za stečaj, poleg tega ne bo možna izvršba terjatev. Postopek bo mogoče prekiniti, med drugim če družba zamujala s plačilom plač delavcem več kot 15 dni.

Novela poleg tega uvaja posebna pravila za prisilno poravnavo velike ali srednje velike družbe. Tako bodo med drugim lahko uvedbo postopka predlagali finančni upniki z vsaj 20 odstotki vseh finančnih terjatev, ki bodo lahko pripravili tudi načrt finančnega prestrukturiranja in v določenih primerih prevzeli vodenje. Možen bo dogovor o zmanjšanju tako navadnih kot zavarovanih finančnih terjatev. Oblikoval se bo lahko upniški odbor ločitvenih upnikov. O vsakem postopku bo treba obvestiti Banko Slovenije. Upravitelja bo izbralo sodišče, ne računalniški sistem kot v "običajnih" prisilnih poravnavah in stečajih. Mogoča bo izčlenitev zdravega jedra v novo družbo.

K subjektom, nad katerimi se lahko vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave (samostojni podjetniki z do deset zaposlenimi, mikro podjetja), novela dodaja majhne družbe. Spremembe so tudi pri pogojih za insolventnost, in sicer bodo lahko delavci predlagali stečaj, če bo družba s plačilom pač zamujala dva meseca. Sedaj je ta rok tri mesece.

Poslanci so sprejeli nekatera dopolnila, ki se nanašajo na zagotavljanje kapitalske ustreznosti nove družbe ob izčlenitvi ter možnost ponovne prisilne poravnave, tudi če dolžnik še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Ta bo možna, če je od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prejšnje prisilne poravnave preteklo eno leto (v prvotnem predlogu vlade dve leti) in če z začetkom ponovne prisilne poravnave soglašajo upniki z vsaj polovico terjatev, na katere učinkuje prisilna poravnava.

Po dopolnilu, sprejetem na matičnem odboru DZ, bo v zakonu ostal pogoj, da mora biti v prisilni poravnavi poplačana vsaj polovica terjatev v štirih letih, se pa od tega lahko odstopa, če predlog poleg 60-odstotne večine, merjene po višini terjatev, podpre tudi 60-odstotna večina, merjena po številu upnikov. Poslanci pa so zavrnili predloge SDS, da bi postopek preventivnega prestrukturiranja lahko predlagali tudi upniki, da bi bili dolžniki, ki bi zavrnili pobudo upnika za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, odškodninsko odgovorni ter da bi ta postopek veljal tudi za majhne družbe.

Vir: STA

DZ je z 79 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o industrijski lastnini. Novela Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1) bolj jasno opredeljuje pravila za prijavo patentov. Med drugim uvaja šestmesečni objektivni rok za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi.

Novela, sprejeta po skrajšanem postopku, uvaja spremembe v zvezi z institutom nadaljevanja postopka po zamudi, ki se veže na prijavo katere koli izmed pravic industrijske lastnine, patenta, dodatnega varstvenega certifikata, modela, znamke ali geografske označbe.

Novela jasneje določa začetek teka subjektivnega roka in uvaja objektivni rok za vložitev zahteve. Ohranja dvomesečni subjektivni rok, hkrati pa dodaja šestmesečni objektivni rok, po katerem nadaljevanja postopka po zamudi ne bo več mogoče zahtevati.

Subjektivni rok bo začel teči z dnem, ko bo prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če bo prijavitelj za zamudo izvedel pozneje, pa od dneva, ko bo z njo seznanjen. Po poteku objektivnega roka prijavitelj ne bo mogel več vložiti zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi.

Prijavitelj bo imel tako za vložitev zahteve na voljo največ šest mesecev od dneva nastanka zamude.

V vseh poslanskih skupinah so poudarili, da bodo spremembe omogočile večjo pravno varnost podjetij. Kot so opozorili, so se postopki po zamudi doslej vlekli več let, podjetja pa so lahko zato nevede uporabljala izume, za katere se je pozneje izkazalo, da so patentno zaščiteni.

Vir: STA

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:

Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

mesecu DECEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 4 spremembe in dopolnitveZPDZC-AZPDZC-B, ZPDZC-C, zadnji vpliv, ki velja od 1.7.2013 pa je povzročila novela ZUTD-A.
  • Novela ZUTD-A je ukinila drugo alinejo drugega odstavka 7. člena in 12.b člen, ki se navezujeta na malo delo.
  • Državni zbor je do danes pripravil 1 uradnego prečiščenego besedilo zakona (ZPDZC -UPB1).
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 36-1687/2000, stran 4189. Veljati je začel 11.5.2000.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 27.11.2013 - 3.12.2013 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 5 novosti 2 novosti 7 novosti 2 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 27.11.2013 - 3.12.2013 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 2 novosti 13 novosti 6 novosti 15 novosti 20 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 2 novosti 1 novost 1 novost 9 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 1 novost 4 novosti 4 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5 novosti 11 novosti 1 novost 1 novost 11 novosti 11 novosti
5. JAVNE FINANCE 4 novosti 27 novosti 6 novosti 1 novost 23 novosti 12 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5 novosti 60 novosti 2 novosti 1 novost 18 novosti 7 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 1 novost 12 novosti 1 novost 4 novosti 12 novosti 10 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 4 novosti 1 novost 1 novost 3 novosti 8 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 3 novosti 11 novosti 1 novost 8 novosti 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 4 novosti 7 novosti
11. OBČINE 40 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .