TFL Glasnik:
G. Matjaž Čadež, ste predsednik upravnega odbora in ustanovitelj Halcoma, izredno uspešnega IT-podjetja, prejeli ste vrsto uglednih nagrad, tudi zlato gazelo. Po izobrazbi ste univ. dipl. ing. fizike. Spoznala sva se v oddaji Prava ideja in takrat sem obljubila, da vas bom povabila na pogovor. Tu je moje prvo vprašanje: na kaj ste najbolj ponosni v dosedanji karieri?

Matjaž Čadež:
Še nikoli nisem razmišljal o ponosu. Zdaj prvič razmišljam o tem. Na misel mi pride to, da je Halcom na geografskem območju Slovenija in zahodni Balkan pomembno prispeval k modernizaciji plačilnih sistemov, kljub temu da je reforma plačilnih sistemov potekala v več različnih državah. Vedeti moramo, da je Slovenija v EU, Srbija, BiH, Kosovo in Albanija pa niso. Z našim konceptom, s katerim smo želeli celovito reševati plačilne sisteme, smo ponudili rešitev za vse banke in za vse pravne osebe s konceptom ena za vse. Menim, da smo slovenskim plačilnim sistemom, ki so za zgled plačilnim sistemom v EU, tudi v Halcomu prispevali pomemben delež.

TFL Glasnik:
V začetku ukvarjanja s takšnim e-bančništvom ste bili pionirji, ta trenutek pa samo v Sloveniji zaposlujete okoli 130 ljudi, kar je za IT-podjetje izjemna številka. Kako ste se ob lastni rasti soočali z gospodarsko krizo, saj je IT-panoga imela še največje težave.

Matjaž Čadež:
Kriza je gotovo močno vplivala na IT-industrijo, še zlasti na IT-industrijo v bančništvu, saj so bile banke ob krizi najbolj ogrožene, kar je posledično pomenilo, da so banke močno oklestile sredstva za IT. Jasno, da je to močno prizadelo tudi Halcom. Na srečo smo že leta 2001 najprej v Bosni, pozneje pa še v Srbiji in Sloveniji vpeljali za takratne čase inovativno idejo, da bankam ne ponujamo programske opreme za enkratno plačilo, temveč kot storitev. V zadnjem času je popularno ime storitve v oblaku, ko smo začeli mi, pa smo bili pionirji. Tak način od banke ne zahteva začetnih vlaganj, stroški zanesljive storitve so nižji, kot bi bili v sami banki, in vezani so na obseg poslovanja. Stroški za banko rastejo počasneje, kot rastejo bančni prihodki iz naslova naših storitev.

Zaradi takega poslovnega modela, ki je koristen za banke, imamo relativno velik delež predvidljivih prihodkov, kar nam je olajšalo prehod skozi krizne čase. Centre za elektronsko bančništvo, imenujemo jih EBB, elektronski bančni biro, imamo v Ljubljani, Beogradu in Sarajevu, v teh centrih pa obdelujemo transakcije za približno 70 bank. Ti centri niso namenjeni samo bankam v teh treh državah, temveč mnogo širše. S Halcomovimi rešitvami dela okoli 70 bank v devetih državah, poleg regije Adriatic tudi na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.

TFL Glasnik:
Vsekakor je to področje, na katerem lahko greste naprej, od bančništva k drugim storitvam – izzivov ne bo zmanjkalo. Halcom je družinsko podjetje, je stoodstotno v družinski lasti, kar je morda nekaj posebnega tudi za Slovenijo. Kako naprej: bo ostalo podjetje v družini, kako boste prenesli upravljalsko strukturo in kako razmišljate?

Matjaž Čadež:
Všeč mi je bil intervju z Jožetom Colaričem, direktorjem Krke, ki je dejal približno takole: kljub vsem uspehom, ki so izjemni, se ne spomnim enega leta, ko ne bi bilo vsaj enega velikega problema. Enako je v vsakem podjetju. Če ni težav, podjetje najbrž ni več dobro. Ravno tako je pri lastništvu. Moja vizija je bila, da bi bilo podjetje v solastništvu z delavci, in je tudi bilo do leta 2014, ko je bilo več kot 40 delničarjev. Ko so se začeli težji časi, ki bi lahko imeli za posledico padec vrednosti delnic, smo delničarjem ponudili posebno ugodno ponudbo za odkup delnic, ki je bila precej višja od cene delnic katerega koli obdobja. Delničar je zelo občutljiv za to, kaj se bo dogajalo na kratki rok. Večina delničarjev je ponudbo sprejela, manjše število jih je ostalo. Moja družina torej ni edini lastnik Halcoma. Kaj bo prinesel čas, težko rečem.

Želel bi si, da bi nekaj podobnega ponovili, a se časi in ljudje kot tudi pogoji spreminjajo v tem globalnem svetu. Ali lahko Halcom takšen, kot je, v tako majhni Sloveniji zdrži ali pa se bo moral povezati s kapitalsko močnejšimi partnerji, ostaja vprašanje za prihodnost.

Kar zadeva družinsko podjetništvo, menim, da je za družbo izjemno koristno, če je pomemben del gospodarstva države v družinski lasti. Družina v bistvu nima potrebe po maksimiranju dobička na kratki rok, ampak deluje na daljši rok in podpira stabilno rast za dolgoročni razvoj. Osebno sem velik promotor družinskega podjetništva, če pa se vrnem na našo družino, je vse odvisno od spoznanja, da ni nujno, da je vodenje podjetja v rokah člana družine. V Halcomu imamo profesionalne direktorje – družina pomaga vplivati na smeri razvoja, po katerih bo šlo podjetje s profesionalnimi menedžerji, ne vtika pa se v operativne odločitve. To je moja vizija.

Seveda vem, da moji sinovi niso nagnjeni k temu, da bi vodili ljudi, kakršno vlogo sem imel sam do upokojitve. Sinovi so veliki garači, ampak jih razumem, ker jim vodenje ljudi ne predstavlja pozitivnega izziva. Pri vodenju takega podjetja, kot je Halcom, je veliko garanja, stresov, tudi padcev, in če otroci gledajo očeta v vsem tem, je jasno, da se sprašujejo, ali je to smisel življenja. V vseh kakovostnih družinskih podjetjih, kot jih poznam iz najboljših slovenskih gazel, denar nikoli ni cilj delovanja, temveč nekakšen stranski produkt napora.

TFL Glasnik:
Slovencem ste s tem, kar ste povedali prej, dali popotnico pri razmišljanjih, kaj je to družinsko podjetništvo. Poglejva še malo perspektivo Halcoma kot IT-podjetja. Kaj je Hal mBills? Mobilno plačevanje in tretje področje za Halcom.

Matjaž Čadež:
Halcom se s plačilnimi sistemi ukvarja več kot 20 let, jaz pa več kot 40 let, in na svetu ni zelo veliko podjetij, ki bi imela toliko akumuliranega znanja, kot ga ima Halcom. Naša vizija ali moja vizija je bila vedno poenostaviti in poceniti plačilne sisteme. Preden je EU s svojo (SEPA) direktivo pocenila plačilne sisteme, so ti porabili do tri odstotke bruto nacionalnega prihodka neke države. Ali si predstavljate, kakšen denar je to? Z omenjeno direktivo je zmanjšanje opazno, vendar je še vedno dovolj prostora za še večje zmanjšanje ob hkratni boljši učinkovitosti teh sistemov.

Plačilni sistemi so lahko na voljo 24 ur na dan, denar se takoj prenaša in uporabnik lahko v bistvu zgolj na telefonsko številko drugega uporabnika pošlje denar, ki ga prejemnik prejme v istem trenutku. Vso to vizijo smo združili v produkt Hal mBills. Že od leta 2000 se ukvarjamo z mobilnim plačevanjem – tvegani kapital smo za takrat noro idejo iskali celo na Švedskem, a ga na srečo nismo dobili, ker smo prezgodaj kikirikali. V zadnjih dveh letih se je ogromno stvari zložilo tako, da smo lahko prišli z rešitvijo, ki omogoča, da kateri koli uporabnik v Sloveniji, ne glede na to, pri kateri banki ima račun in pri katerem operaterju ima telefon, naloži aplikacijo Hal mBills. Uporabnik se prijavlja na prejemanje vseh mesečnih računov samo na enem mestu, v Hal mBills, kamor dobiva elektronske račune svojih izdajateljev, recimo račun za elektriko, mobilni telefon, vrtec, šolo, RTV, in ko pride obračun, izdajatelji pošljejo elektronski račun kar v aplikacijo na mobilnem telefonu Hal mBills. Ko račun prispe, mobilni telefon zazvoni in uporabniku prikaže račun. Če je ta pravi, uporabnik z enim klikom samo potrdi plačilo računa. Ničesar ni treba prepisovati v recimo elektronsko banko ali hoditi plačevat položnice na bančno okence, v trgovino ali na pošto in plačevati precej višje provizije.

To je prva lastnost tega sistema, saj ima človek urejeno evidenco vseh računov in lažje nadzira stroške. Druga lastnost je, da lahko s Hal mBills denar nakažete kateri koli osebi zgolj na telefonski račun in so ji sredstva na voljo takoj, tudi ob 2. uri ponoči. Si predstavljate trgovanje po bolha.com? Ko zainteresiran kupec zagleda vašo ponudbo, vam denar enostavno nakaže na telefonsko številko, ki jo objavite v oglasu.

S Hal mBills imamo velike razvojne ambicije, saj ga želimo razviti v nekaj, s čimer bo mogoče plačevati prav vse, celo zelenjavo na trgu.

TFL Glasnik:
Mar ni to vzporedni plačilni sistem? Kaj pravijo banke?

Matjaž Čadež:
Ne, ne gre za vzporedni sistem, saj tudi v Hal mBills uporabljamo banke in medbančne poravnalne sisteme. Pri Hal mBills gre za elektronski denar. To je sistem, ki je nekakšen fluid med bankami oziroma integrira vse banke. Uporabnik mobilno denarnico napolni z denarjem s svojega bančnega računa, lahko pa ta denar tudi vrača na svoj bančni račun. Nova evropska direktiva, ki je bila sprejeta v letu 2015, bo morala biti vpeljana v zakone držav EU od januarja 2018 dalje. Ta direktiva zavezuje banke, da bodo licenciranim plačilnim institucijam, kot so Halcom Plačila, d. o. o. - licenco Banke Slovenije smo pridobili septembra 2015 - omogočile dostop do bančnih računov uporabnikov, ki so pooblastili plačilno institucijo, da v njihovem imenu opravlja plačilne transakcije za uporabnikove namene. Halcom Plačila, ki so ločeno podjetje od Halcoma, so vmesnik med uporabnikom in banko z namenom, da uporabniku omogočamo še lažje in cenejše plačevanje.

TFL Glasnik:
Všeč mi je vaša inženirska natančnost in prav obožujem pogovore s tem inženirskim pristopom. Zdaj še zadnje, vedno enako vprašanje, ki ga postavim. Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Matjaž Čadež:
V bistvu je moje sporočilo malo podobno Cerarjevemu na nedavni novinarski konferenci, ki je bilo spet tako tipično slovensko kritizirano. Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve. Res. S pozitivno naravnanostjo je mogoče ogromno narediti. V sodelovanju imajo vsi ogromno od tega. Pri iskanju težav, pri zgolj kritiziranju vsega okrog sebe, vsi samo izgubljamo. Empirično je dokazano, da se družbe, ki jih tvorijo posamezniki, ki sodelujejo, neverjetno hitreje razvijajo in dosegajo rezultate, ki so koristni za vso družbo. Družbe, v katerih prevladujejo posamezniki, ki okoli sebe iščejo zgolj težave, pa postajajo vedno manj konkurenčne. Posamezniki teh družb se ne zavedajo, da take družbe postanejo hiter in lahek plen družb, v katerih prevladuje sodelovanje.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Barbara Reya