V današnji številki TFL Glasnika ga. Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex, razmišlja o ugledu. "Biti ugleden pomeni včasih tudi znati reči ne in biti zvest svojim prepričanjem. Ugled se pridobi s trdim delom, strokovnostjo in vztrajnostjo. Tudi, če vmes kdaj padeš, ni pomembno, važno je da se pobereš in greš dalje." Vabljeni k branju!
Pred koncem poslovnega leta, ki je pri večini podjetij še vedno enako koledarskemu letu, bi bilo prav, da se posebna pozornost posveti posameznim bilančnim kategorijam, ki imajo pomemben vpliv na poslovno, pa tudi davčno bilanco. Današnjo in nekaj naslednjih številk TFL Glasnika bomo namenili tej temi. Začeli bomo z računovodsko obravnavo neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev. V današnji številki si preberite nekaj splošnih pravil računovodske obravnave navedenih sredstev.
Vsi sogovorniki, ugledni posamezniki, ki sem jih vsak teden povabila na pogovor za TFL Glasnik, so na izziv odgovorili s tako mero sproščenosti, da so svoje poglede in dejanja predstavili odkrito, pozitivno in odlično, kar ni ostalo neopaženo niti v odzivih drugih medijev. In se že veselim nadaljevanja - toliko novih, uglednih posameznikov bi še želela predstaviti. Slovenija jih zares ima.
Neodvisno od TFL Glasnika pa vrhunec pogovorov zagotovo predstavlja letošnja, po vrsti že šesta prireditev ob razglasitvi Najuglednejšega davčnega, finančnega in pravnega strokovnjaka, ki jo na osnovi glasovanja organiziramo na portalu Tax-Fin-Lex. Prinaša nam še posebej veliko sporočil.
Izbor strokovnjakov poteka z neposrednim predlaganjem kandidatov. Zanimivo je, da ljudje vedno sami prepoznajo tiste prave lastnosti v drugih ljudeh, naj bo to strokovnost ali pa kar je trenutno aktualno – politika. Zato je direktno izbiranje vedno tisto edino pravo. To velja za volitve ali pa za strokovni izbor. Med pogovorom z najuglednejšimi je kar dvakrat prišlo do spontanega aplavza v publiki. To se pri čustveno precej zaprtih Slovencih redko zgodi.
Letošnji ugledni zmagovalci
Letošnji prejemniki so izjemni strokovnjaki na svojih področjih in izjemni sogovorniki, ki so svoj ugled dokazali predvsem s svojimi dosedanjimi dejanji. Mag. Ivan Simič, je med predlagatelji zmagal že šestič, tokrat z največjo prednostjo 58,48% v svoji kategoriji. Poimenovala sem ga davčni guru, je edini, ki je predstavil davčno reformo, hkrati pa je zelo jasno, da je eno pred tem že izpeljal. Zagotovo pa bi tudi drugo. A pravi, da ne želi več. Ugleden v stroki, a ne želi več v politiko. Lahko politika vzame ugled stroki?
Dr. Jožko Peterlin, finančni strokovnjak, ki je bil v svoji karieri finančnega strokovnjaka v poslovnem svetu že postavljen pred odločitev, da v Drogi reče ne in je to v znak pripadnosti svojim prepričanjem tudi storil. Kritičen do znanja v finančni stroki z željo po večji kvaliteti v izobraževanju, usmerjen k ciljem.
Dr. Miro Cerar, pravni strokovnjak, navdušuje s svojo mirnostjo in spravljivostjo, daleč stran od politike in vseh morda včasih tudi spornih strani pravosodja. Iskren interes delovati moralno in etično sta njegovi največji vrlini, ki ju skoraj edini v pravni stroki ves čas posebej izpostavlja.
Vsi trije so svoje misli zaključili z ugotovitvijo o neperspektivnem slabem stanju vrednot v Sloveniji, ki pogojujejo tudi tako stanje v družbi. Smo tako bolni, da se nam že blede, je rekel dr. Cerar. In kljub poskusu gosta iz publike, naj nam vendar dajo malo optimizma, saj so vendar strokovnjaki, so ostali pri svojem.
O ugledu
Ja, biti ugleden je tudi znati reči ne in biti zvest svojim prepričanjem. Je vrlina, ki jo najbolj cenim. V to zares verjamem, zato, ker ga živim. Vem, da se ga pridobi s trdim delom, strokovnostjo in vztrajnostjo. Tudi, če vmes kdaj padeš, ni pomembno, važno je da se pobereš in greš dalje. In na tej poti moraš reči velikokrat tudi ne. Tudi to je pomembno. Najpomembnejše je slediti svoji pokončni hrbtenici. Svojemu dobremu prijatelju, uglednemu in znanemu strokovnjaku na svojem področju sem rekla, da ga cenim zato, ker ima troje, kar je za življenje in pokončno držo najpomembnejše: možgane, hrbtenico in jajca. Vse troje je potrebno.
Z ugledom seveda lahko pride tudi vpliv. Če je ta pozitiven in naravnan v smeri rasti, strokovnosti, dobrih odločitev, potem je to dobro. Potem je ugled upravičil svojo vlogo. V kolikor pa je vpliv v funkciji lastnega interesa, ki je škodovanje drugim, pridobivanje večje moči in položaja, pa je seveda vpliv tisto, kar zmanjšuje ugled.
Še lepše so to povedali:
Uspeh ni nikoli dokončen. (Churchill)
Uspeh je otrok poguma. (Crebillon)
Z vsakim uspehom si samo kupimo karto do še težjega problema. (Kissinger)
Verjetneje je, da vas bo bolj motiviralo prečkanje ovir kot napredovanje v miru. (Voltaire)
Iz sedanjosti ne moremo bežati v preteklost, ampak vedno samo v prihodnost. (Orwell)
Če človeka nekaj sili leteti, se nikdar ne bo plazil. (Helen Keller)
Skromnost se poda veličinam. (Renard).
O maratonu in ugledu
In morda ravno to zadnje, ta skromnost, ki se poda veličinam je tisto, kar vedno znova navduši. To še posebej velja za stroko. Pravzaprav manjka ponižnosti, ki nastane lahko le s priznavanjem tega, da veš, da nič ne veš. Moč in vztrajnost, ki sta v ozadju, obe skupaj podkovani še s strokovnostjo, je verjetno tista mešanica, ki zmaguje. Ugled je pravzaprav težka zmaga, ker je to tek na dolge proge. Ker je to pot in ne cilj. Kot tek na maratonu.
Letos sem se sama prvič lotila teka. Čutila sem, da nekaj takega potrebujem, vendar nisem v resnici vedela, kaj lahko pričakujem. Lepo, počasi in organizirano sem se ga lotila in po slabih dveh mesecih že končala na Ljubljanskem maratonu, seveda le na 10 kilometrov. A dovolj, da razumem, zakaj pri teku gre. To je mnogo več kot šport, to je meditacija, ko si sam s sabo, sebi zvest, ko te višji cilji nesejo nekam naprej, ne da bi sploh premišljeval o končnem rezultatu. Kriza nastopi pri tretjem ali morda četrtem kilometru, ko še usklajuješ dihanje in gibanje in tempo, predvsem pa se sprašuješ kaj mi je tega treba bilo. Ko to razčistiš, pa ostaja samo še pot. Pot, ki te kot meditacija, kot pogovor s samim s seboj vodi v odkrivanje svojih meja in sposobnosti. In preteči jo moraš popolnoma sam. Tudi če pri tem oviraš druge, je zato še ne boš pretekel, če drugi ovirajo tebe, moraš ta ravnanja preseči in premagati. In sedaj je tek postal moje veselje in moja potreba.
Tako nekako je z ugledom. Tudi, če je težko, greš dalje, tudi če ti skoraj poidejo moči, najdeš neki drug izziv, ki ta trenutek slabosti premaga. S pokončno držo in vedno sam. In odgovoren sebi.
Opredmetena osnovna sredstva obravnavajo Slovenski računovodski standardi (SRS) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 90/2010) (v nadaljevanju SRS), v SRS 1, neopredmetena sredstva pa v SRS 2. V nadaljevanju na kratko povzemamo pravila računovodske obravnave navedenih sredstev s poudarkom na nekaterih posebnostih, na katere se včasih v praksi kar malo pozabi.
1. Opredmetena osnovna sredstva
Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo, ki ga ima podjetje v lasti ali finančnem najemu ali ga na drug način obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pričakovanjih uporabljalo v te namene v več kot enem obračunskem obdobju.
Vrste opredmetenih osnovnih sredstev so:
- zemljišča,
- zgradbe,
- proizvajalna oprema,
- druga oprema,
- biološka sredstva.
S spremembo SRS se od leta 2010 vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti v poslovnih knjigah vlagatelja izkazujejo kot samostojno razpoznavno opredmetena osnovna sredstva ali kot deli opredmetenih osnovnih sredstev. Pred spremembo SRS so bila izkazana med neopredmetenimi sredstvi.
Opredmeteno osnovno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če
- je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in
- je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.
Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Kaj je vključeno v nabavno vrednost je odvisno od načina pridobitve opredmetenega osnovnega sredstva. Pridobimo ga lahko z nakupom, z lastno izgradnjo ali izdelavo, z zamenjavo, z državno podporo ali donacijo, s prevzemom drugega podjetja ali dela drugega podjetja in s finančnim najemom.
Najpogostejši primer pridobitve opredmetenega osnovnega sredstva je z nakupom. V primeru nakupa njegovo nabavno vrednost sestavljajo:
- nakupna cena zmanjšana za vse popuste,
- uvozne in nevračljive nakupne dajatve,
- stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo (stroški dovoza, namestitve ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve),
- stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.
Stroški, ki nastanejo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. S spremembo SRS 1.15., ki velja od 1.1.2010 dalje je odpravljena možnost, da bi se stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti osnovnega sredstva evidentirali kot zmanjšanje do takrat obračunanega popravka vrednosti.
V poslovnih knjigah se posebej prikazuje nabavna oziroma prevrednotena nabavna vrednost, posebej amortizacijski popravek vrednosti in posebej nabrana izguba zaradi oslabitve.
Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo.
Za merjenje pri pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva mora podjetje za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model prevrednotenja. Izbrano usmeritev mora uporabljati za celotno skupino opredmetenih osnovnih sredstev.
Po modelu nabavne vrednosti je treba opredmeteno osnovno sredstvo razvidovati po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.
Po modelu prevrednotenja je treba opredmeteno osnovno sredstvo razvidovati po prevrednotenem znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan prevrednotenja, zmanjšana za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev
Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti zaradi uporabe modela prevrednotenja in zmanjšanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi oslabitve. Če se knjigovodska vrednost poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje prizna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja.
Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njegove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva vrednost se šteje njegova poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Samo, če je nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve.
Poštena vrednost je znesek, ki ga je mogoče dobiti s prodajo sredstva med dobro obveščenima in voljnima strankama.
Vrednost v uporabi je sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, ki bodo izhajali iz sredstva ali denar ustvarjajoče enote.
Izguba zaradi oslabitve opredmetenega osnovnega sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Izguba zaradi oslabitve opredmetenega osnovnega sredstva, ki se meri po modelu prevrednotenja, pa bremeni neposredno vsak presežek iz prevrednotenj, preden se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida.
2. Neopredmetena sredstva
Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo, ki praviloma fizično ne obstaja. Praviloma se pojavlja kot neopredmeteno dolgoročno sredstvo.
Vrste neopredmetenih sredstev:
- dolgoročno odloženi stroški razvijanja,
- naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine (koncesije, patenti, licence, blagovne znamke in podobne pravice),
- druge pravice,
- dobro ime prevzetega podjetja.
Naložba v dobro ime je presežek nabavne vrednosti prevzetega podjetja ali dela prevzetega podjetja nad določljivo pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev, zmanjšano za njegove dolgove in pogojne obveznosti.
Neopredmetena sredstva se razvrščajo na neopredmetena sredstva s končnimi dobami koristnosti in z nedoločenimi dobami koristnosti.
Pogoji za pripoznanje neopredmetenih sredstev so enaki, kot pri pripoznanju opredmetenih osnovnih sredstvih.
Neopredmeteno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti.
Knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z amortiziranjem. Amortizacija se začne, ko je neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti na razpolago za uporabo.
Dobro ime in neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirata, ampak se prevrednotujeta zaradi oslabitve.
Za merjenje po pripoznanju neopredmetenega sredstva lahko podjetje za svojo računovodsko usmeritev izbere:
- model nabavne vrednosti in
- model prevrednotenja.
Če se neopredmeteno sredstvo obračuna po modelu prevrednotenja, se tudi vsa druga sredstva v njegovi skupini obračunajo po tem modelu, razen če za ta sredstva ni delujočega trga.
Prevrednotenje neopredmetenih sredstev
Prevrednotenje neopredmetenih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti zaradi uporabe modela prevrednotenja in zmanjšanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi oslabitve. Če se knjigovodska vrednost poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje prizna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja.
Ostale določbe v zvezi s prevrednotenjem neopredmetenih sredstev so enake, kot so navedene pri prevrednotenju opredmetenih osnovnih sredstev.
Slabitev dobrega imena v praksi
Podjetje mora vsako leto preverjati morebitne znake oslabitev dobrega imena, pridobljenega v poslovni združitvi. Dobro ime se nanaša na eno ali več denar ustvarjajočih enot, ki so bile pripojene v procesu združitve in osnova za ugotavljanje znakov slabitve je nadomestljiva vrednost denar ustvarjajoče enote ali več enot, ki se nanašajo na dobro ime. V praksi se dogaja, da po združitvi družbe ne vodijo ločene evidence sredstev in obveznosti družbe, ki se je pripojila in seveda nimajo osnove za ugotavljanje nadomestljive vrednosti dobrega imena.
Revizorji pri pregledu letnih poročil gospodarskih družb ugotavljajo, da še vedno obstajajo primeri, ko družbe amortizirajo dobro ime, kar ni v skladu s SRS 2006.
(Vir: Gradivo Davčno finančne konference 2010, Oder, Jezernik: Računovodska obravnava neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in nekratkoročnih sredstev za prodajo ter vpliv na poslovne in davčne izkaze družbe.)
Zadnja sprememba OECD-smernic o transfernih cenah je stopila v veljavo julija 2010, tako da je bilo na temo predlaganih in vpeljanih sprememb objavljenih že kar nekaj prispevkov, tudi v reviji Denar. Še vedno pa ostaja nekaj pomembnih področij, kjer prihaja do razlik med OECD-smernicami in slovensko zakonodajo o transfernih cenah, čemur je namenjen pričujoči prispevek.
Področje transfernih cen je v Sloveniji zakonsko urejeno od leta 2004, s pomembnejšo spremembo v letu 2006, ko je bila izvedena delna uskladitev z OECD-smernicami. Že takrat se je ureditev slovenske zakonodaje od OECD-smernic pomembno razlikovala v tem, da ni dopuščala uporabe katerekoli druge metode (razen običajnih petih, ki jih navajajo OECD smernice, ki poleg teh dopuščajo tudi uporabo katerekoli druge metode), niti ni dopuščala vnaprejšnjih cenovnih dogovorov. Od uvedbe teh sprememb v zakonodaji od 1. januarja 2007 dalje ni prišlo do pomembnejših vsebinskih sprememb; edina se nanaša na spremenjeno višino kazni, če davčni zavezanec davčnim organom ne predloži dokumentacije o transfernih cenah.
Trenutna ureditev tako v nasprotju z OECD-smernicami še vedno določa prednostno uporabo metode primerljivih prostih cen oziroma v naslednjem koraku metode dodatka na stroške ali metode preprodajnih cen pred metodama porazdelitve dobička in stopnje čistega dobička.
Zavezanec sprašuje, ali se z davčnega vidika pri vlaganjih v tuja opredmetena osnovna sredstva za najvišjo dovoljeno amortizacijsko stopnjo lahko uporablja stopnja iz skupine za druga vlaganja. To vprašanje se zastavlja v povezavi z novo razvrstitvijo teh vlaganj med opredmetena osnovna sredstva zaradi spremembe Slovenskih računovodskih standardov. Omenja vlaganja, ki po vsebini ne predstavljajo opreme, temveč druga opredmetena osnovna sredstva, največkrat v obliki vlaganj v tuj poslovni prostor, ki ga najemnik uporablja za svojo dejavnost. Posebej ga zanima za primere teh vlaganj, ko je doba najema 10 let ali daljša.
Amortizacija vlaganj v tuja opredmetena osnovna sredstva se za davčne namene lahko upošteva v znesku, ki je izkazan za poslovne namene v računovodskih izkazih v skladu z računovodskimi standardi, vendar največ do zneska, ki je obračunan po določbah ZDDPO-2. Pri tem se kot najvišja letna amortizacijska stopnja lahko upošteva stopnja iz skupine druga vlaganja.
V zvezi z vprašanjem, kaj to pomeni za primere, če je doba najema sredstev daljša od 10 let, dodajamo naslednje. Najvišja dovoljena davčno priznana amortizacijska stopnja za druga vlaganja v višini 10 %, ob pogoju enakomernega časovnega amortiziranja, pomeni, da bo sredstvo za davčne namene dejansko v celoti amortizirano v 10 letih. Navedena stopnja se za davčne namene upošteva tudi v primeru, če je dejanska doba najema krajša od 10 let in posledično obračunana amortizacija za poslovne namene višja od davčno priznane amortizacije, presežni znesek amortizacije pa se prizna oziroma poračuna v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZDDPO-2. V primeru, če je znesek amortizacije za poslovne namene nižji od zneska amortizacije, ki se ugotovi po določbi 33. člena ZDDPO-2, tj. v primeru, če je doba najema oziroma pričakovana doba koristnosti vlaganj v tuja opredmetena osnovna sredstva, določena v skladu s SRS 13.8. oziroma MRS 16.56., daljša od 10 let, se tudi za davčne namene upošteva amortizacijska stopnja za poslovne namene.
Dilema, ki se poraja lastnikom podjetij pri investicijskih vlaganjih in financiranju trajnih obratnih sredstev, je, ali za financiranje podjetja uporabiti dražji lastni kapital v obliki dokapitalizacije ali pa le-te financirati s pomočjo tujih cenejših kreditov in posojil. Glede na to, da so obresti davčno priznani odhodek, so se podjetja v preteklosti raje odločala za dolžniško financiranje, ki je imelo z davčnega vidika prednost pred lastniškim financiranjem, kar so precej pogosto izkoriščale povezane osebe in s tem izkoriščale davčni ščit obresti in s tem optimirale davčno obveznost.
Tako se je pogosto potrebna finančna pomoč zagotavljala v obliki posojil ter odlogov plačil pri že odobrenih posojilih s strani lastnikov oziroma družbenikov. Glede na otežene finančne razmere pa je potrebno pri odločitvah o dolžniškem financiranju poleg davčne zakonodaje, ki seveda tudi omejuje dolžniško financiranje med povezanimi osebami, potrebno upoštevati tudi insolventno in korporacijsko zakonodajo, ki urejata problem kapitalskih posojil, če se podjetje znajde v finančnih težavah. V mnogih primerih se dana posojila, dana zavarovanja za pridobitev posojil ter druga pravna dejanja družbenika ali tretje osebe, ki pravno ustrezajo zagotovitvi posojila, obravnavajo kot kapitalsko posojilo oziroma zavarovanje, ki se lahko v primeru insolventnega postopka nad družbo obravnava kot kapital podjetja. Prav tako pa se takšno dano posojilo, ki ustreza zakonski dikciji kapitalskega posojila, ne sme vrniti oziroma poplačati, dokler se družba ne sanira in se finančne težave ne odpravijo.
Izkaz denarnih tokov je pomemben računovodski izkaz, ki vsebuje informacije o tem, iz katerih virov podjetje pridobiva denarna sredstva in za kakšne namene jih troši. V okviru posameznega obračunskega obdobja je seveda na voljo tudi podatek o začetnem in končnem stanju razpoložljivih denarnih sredstev. Iz katerih dejavnosti podjetje pridobiva sredstva (iz poslovanja, financiranja oziroma naložbenja) in za katere dejavnosti jih namenja, gledano v daljšem časovnem razdobju nam pove, zakaj je finančni položaj podjetja takšen kot je, pa tudi kakšni so obeti za naprej.
Trenutno še tako donosno podjetje ima lahko slabe obete za prihodnost, če denarna sredstva pridobiva iz virov, ki niso primerni za porabo, kakršno ima. Na primer najem kratkoročnih posojil ni primeren vir za investiranje v nakup deležev v drugem podjetju. Iz izkaza denarnih tokov bi bilo razvidno, da je podjetje najelo kratkoročna finančna posojila in ima posledično izkazan prebitek prejemkov pri financiranju, na drugi strani pa bi bili izkazani izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb in prebitek izdatkov pri naložbenju.
Računovodski standardi, tako slovenski, kot mednarodni, dajejo prednost sestavljanju izkaza denarnih tokov po neposredni metodi, ker ima večjo izrazno moč. Pri neposrednem zbiranju podatkov o denarnih tokovih namreč ni vplivov izbranih računovodskih metod, ki bi lahko vplivale na zbrane informacije. Neposredna metoda zbiranja podatkov omogoča tudi načrtovanje denarnih tokov, kar je pri posredni metodi težje izvedljivo. Ravno smotrno načrtovanje in spremljanje uresničenih denarnih tokov omogoča, da podjetje pravočasno zazna tveganje pri zagotavljanju plačilne sposobnosti.
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb sklenilo do svoje končne odločitve zadržati izvajanje dela tega zakona, so sporočili iz ustavnega sodišča.
Zakon, ki ga je DZ sprejel 18. oktobra na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Matevžem Frangežem (SD), naj bi po mnenju predlagateljev popravil krivice zaradi za mnoge spornega izbrisa podjetij po leta 1999 sprejetem zakonu o finančnem poslovanju podjetij, ki je uzakonil izbris podjetij iz sodnega registra brez likvidacije.
Zakon je zahteval začasno prekinitev vseh postopkov, povezanih z izbrisom podjetij. Hkrati je določil postopek, po katerem bi lahko družbeniki, ki so danes osebno odgovorni za obveznosti njihovih izbrisanih podjetij, pred sodiščem dosegli odpustitev teh obveznosti, njihovi upniki pa bi imeli možnost, da pred sodiščem dosežejo spregled pravne osebnosti in tako dosegli poplačilo svojih terjatev iz osebnega premoženja solidarno odgovornih družbenikov.
Pobudo za oceno ustavnosti je vložilo ljubljansko okrožno sodišče, ki je v zahtevi navedlo, da je ureditev v tem zakonu primerljiva z ureditvijo v noveli zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 2007, za katero je ustavno sodišče ugotovilo neskladnost z ustavo.
Ustavno sodišče v obrazložitvi sklepa o začasnem zadržanju navaja, da bi zakon prizadel večje število upnikov izbrisanih gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije, ki so nadaljevali postopke proti družbenikom takšnih gospodarskih družb.
Nekaterim izmed teh upnikov je bila že s pravnomočno odločbo priznana terjatev, ki jo sedaj uveljavljajo v izvršilnem postopku. Če bi se trditve ljubljanskega okrožnega sodišča izkazale za utemeljene, bi lahko za te upnike nastale težko popravljive škodljive posledice že s tem, da bi na podlagi izpodbijanih določb zakona morali (ponovno) začeti postopke zoper družbenike izbrisanih družb z ugovorom proti odpustu obveznosti, kljub temu da že imajo izvršilne naslove.
Nekaterim upnikom pa bi lahko nastale celo nepopravljive posledice, če bi se nadaljevalo izvrševanje izpodbijanih določb zakona. Ker zakon dolžnikom dovoljuje uveljavitev odpusta obveznosti, razen v dveh izjemnih primerih, upniki svojih terjatev sploh ne bi mogli več uveljaviti, čeprav bi kasneje ustavno sodišče ugotovilo, da so izpodbijane določbe zakona v neskladju z ustavo, je zapisalo ustavno sodišče.
Za zadržanje izvajanja zakona se je odločilo tudi zaradi negativnega vpliva izvajanja zakona na delovanje sodstva, saj da bi se na podlagi zakona začelo veliko novih postopkov, med njimi tudi o terjatvah, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno. Takšni učinki bi po navedbah ustavnega sodišča vplivali na uresničevanje pravice vsakogar do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja kot ustavno zavarovane človekove pravice.
Začasno zadržanje sicer pomeni podaljšanje stanja, ki ga skuša zakonodajalec spremeniti, vendar ustavno sodišče ocenjuje, da so to manj škodljive posledice kot tiste, ki bi nastale, če bi ustavno sodišče kasneje ugotovilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo.
Ker so bili pravdni, upravni in izvršilni postopki prekinjeni z uveljavitvijo zakona, ustavno sodišče izvrševanja te določbe ni zadržalo, zadržalo pa je druge izpodbijane določbe zakona.
Začasno zadržanje izvrševanja teh določb pomeni, da do končne odločitve ustavnih sodnikov sodišča in upravni organi ne morejo izdati sklepov o prekinitvi postopkov iz drugega odstavka 1. člena zakona, da dolžniki ne morejo vložiti predloga za odpust obveznosti, upniki pa ne ugovora proti odpustu obveznosti.
V primerih, ko so bili do začasnega zadržanja izvrševanja zakona že izdani sklepi o prekinitvi postopka iz drugega odstavka 1. člena zakona, roki za pritožbo zoper take sklepe ne tečejo. Začasno zadržanje pomeni tudi, da ne teče rok za uveljavitev pravic do izplačila v breme Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS in da sklad ne objavi javnega poziva. Če bo sklad tak poziv objavil, pa zaradi začasnega zadržanja izvrševanja navedene določbe poziv ne more ustvarjati pravnih učinkov.
Ustavno sodišče bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, navajajo. Sklep ustavnega sodišča bo začel učinkovati naslednji dan po objavi v uradnem listu.
Vir: STA
Po novi socialnovarstveni zakonodaji, ki se bo začela uveljavljati z novim letom, bodo nekatere socialne pravice prenesene iz pokojninskega v socialnovarstveni sistem. Center za socialno delo pa bo postal enotna vstopna točka. V nekaterih primerih je treba vlogo oddati že v decembru, opozarjajo na ministrstvu za delo.
Vse pravice bo treba uveljavljati na centru za socialno delo
V skladu z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev bo treba vse pravice uveljavljati na centru za socialno delo. Ko bo prvič odločal o kateri koli pravici po novem zakonu, bo preveril tudi, ali in v kakšni višini je posameznik upravičen do vseh drugih pravic in subvencij, do katerih je bil do takrat upravičen na podlagi drugih odločb. Pravice iz javnih sredstev po novem zakonu se bodo v tem primeru priznale z dnem, ko začne veljati tista pravica, zaradi katere je center odločal po novem zakonu.
Večina pravic, ki jih oseba že ima, ji velja do izteka veljavnosti odločb. Lahko pa v decembru odda novo vlogo. V tem primeru bo center o vseh pravicah, ki jih doslej že prejema, odločil po novem zakonu. O nekaterih pravicah bo odločil po uradni dolžnosti, tako da ji ni treba storiti ničesar.
Nekateri morajo vlogo oddati že v decembru
Vlogo morajo v decembru oddati tisti, ki želijo katero od pravic uveljavljati prvič oziroma na novo, tisti, ki želijo s 1. januarjem 2012 uveljavljati znižano plačilo vrtca, in tisti, ki imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do konca decembra in želijo ta dodatek prejemati neprekinjeno tudi po tem datumu.
Nekatere pravice se bodo preoblikovale
Z uveljavitvijo nove zakonodaje bo državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let, v mirovanju. Družine z dijaki do 18. leta starosti pa bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev dobile višji otroški dodatek.
Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej s 1. januarjem 2012, državne pokojnine kot samostojnega prejemka ne bo več. Dosedanji prejemniki državne pokojnine bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev prejemali denarno socialno pomoč in oziroma ali varstveni dodatek. Center za socialno delo bo preračune opravil po uradni dolžnosti in vsem dosedanjim prejemnikom državne pokojnine v treh mesecih po uveljavitvi nove zakonodaje izdal odločbe.
Premoženje se bo upoštevalo bolj kot do zdaj
Z novim zakonom o socialnovarstvenih prejemkih se noben prejemek ne znižuje. Zvišuje se otroški dodatek za dijake do 18. leta starosti, zvišujeta se denarna socialna pomoč in varstveni dodatek. Vendar pa se bo pri odločanju o pravicah bolj kot doslej upoštevalo premoženje. Zaradi tega bo lahko znesek prejemka posameznika nižji kot do zdaj, nekateri pa bodo lahko katero od pravic tudi izgubili.
Otroški dodatek
Tisti, ki trenutno prejemajo otroški dodatek, ga bodo ne glede na uveljavitev nove zakonodaje prejemali do takrat, kot je navedeno v odločbi. Samo zaradi uveljavitve novega zakona ni treba oddajati nove vloge. Lahko pa odda vlogo že v decembru. V tem primeru bo center odločal po novem zakonu in ob otroškem dodatku odločil na novo še o drugih pravicah, ki jih morda prejema.
Novo vlogo za otroški dodatek morajo v decembru oddati tisti, ki jim stara odločba preneha z 31. decembrom, ali tisti, ki želijo to pravico uveljaviti prvič oziroma na novo, npr. v primeru, če se jim v decembru rodi otrok.
Ministrstvo svetuje, da o oddaji nove vloge od 1. decembra dalje razmislijo predvsem tisti, ki imajo dijaka, ki še ni dopolnil 18. let. Po novem, od 1. januarja 2012, namreč dijaki do 18. leta starosti ne bodo več upravičeni do državne štipendije, bodo pa starši zanje lahko uveljavljali višji otroški dodatek.
Denarna socialna pomoč
Prejemnikom denarne socialne pomoči ni treba glede uveljavitve nove zakonodaje storiti ničesar. Center za socialno delo bo v treh mesecih po uveljavitvi zakonodaje sam preveril izpolnjevanje pogojev in jih obvestil o tem.
Denarna socialna pomoč bo, tako kot je veljalo že doslej, tudi po novem vračljiv dohodek. To pomeni, da ga v času življenja ni treba vračati, se pa upošteva pri omejitvi dedovanja.
Varstveni dodatek
Prejemnikom varstvenega dodatka ni treba za njegovo nadaljnje prejemanje zaradi uveljavitve nove zakonodaje storiti ničesar. Center za socialno delo bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta sam preveril, ali so do varstvenega dodatka še upravičeni.
Pravica do varstvenega dodatka se po novi zakonodaji iz pokojninskega sistema prenaša na področje socialnega varstva, kar pomeni, da bo od 1. januarja dalje ta pravica podvržena omejitvi dedovanja. Prejemnikom varstvenega dodatka tega v času življenja ne bo treba vračati. Če pa bodo po smrti zapustili določeno premoženje in njihovi dediči ne bodo socialno ogroženi, bodo dediči premoženja morali prejemek vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek omejila.
Če trenutni upravičenci ne bi želeli več prejemati varstvenega dodatka, morajo to do 31. decembra sporočiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Državna štipendija
Tistim študentom in dijakom, ki so starejši od 18 let in jim je pravica do državne štipendije za šolsko leto 2011/2012 že priznana, ni treba zaradi nove zakonodaje storiti ničesar. Štipendijo bodo prejemali celo šolsko leto oziroma dokler jim je pravica priznana z odločbo. Lahko pa decembra oddajo novo vlogo in v tem primeru bo center za socialno delo o državni štipendiji in hkrati tudi o drugih pravicah odločal na novo skladno z novo zakonodajo.
Dijaki, prejemniki državne štipendije, ki še niso dopolnili 18 let, po 1. januarju ne bodo več upravičeni do državne štipendije oziroma jim bo ta pravica do dopolnitve starosti 18 let mirovala.
Znižanje plačila za programe vrtcev
Vlogo za znižanje plačila za programe vrtcev za prihodnje leto mora oseba oddati na novo, in sicer od 1. decembra naprej na krajevno pristojni center za socialno delo in ne več na občino kot doslej.
Vir: STA
- Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, objavljeno v Uradnem listu RS št. 98/2011 z dne 2.12.2011, veljati začne 1.1.2012
- Uredba o sistemu ocenjevanja tveganja v zvezi s prevozi v cestnem prometu, objavljeno v Uradnem listu RS št. 98/2011 z dne 2.12.2011, veljati začne 1.1.2013
- Odredba o zgornji meji števila ponudb za delo v Republiki Sloveniji za leto 2012, objavljeno v Uradnem listu RS št. 98/2011 z dne 2.12.2011, velja od 3.12.2011
- Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, objavljeno v Uradnem listu RS št. 98/2011 z dne 2.12.2011, velja od 3.12.2011
- Sklep o določitvi višine žepnine za prosilce za mednarodno zaščito, objavljeno v Uradnem listu RS št. 98/2011 z dne 2.12.2011, velja od 3.12.2011
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 98/2011 z dne 2.12.2011, velja od 3.12.2011
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 98/2011 z dne 2.12.2011, velja od 3.12.2011
- Pravila za delovanje organiziranega trga z električno energijo, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 97/2011 z dne 2.12.2011, veljati začne 1.1.2012
- Pravilnik o dostavi podatkov za odmero dodatnega davka od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 98/2011 z dne 2.12.2011, velja od 3.12.2011
- Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 98/2011 z dne 2.12.2011, velja od 3.12.2011
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu DECEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 4 spremembe in dopolnitve oz. druge vplive;
- Zakon je bil večkrat v presoji zakonitosti na Ustavnem sodišču, zaradi česar je bilo tudi zadržano njegovo izvrševanje. Ugotovljano je bilo neskladje z ustavo pri delu 29. in 30. člena.
- zadnje spremembe in dopolnitve, ki jih je prinesla novela B, veljajo in se uporabljajo od 18.10.2011.
- novela B je odpravila neenakost in razlikovanje med reprezentativnimi zbornicami pri delitvi premoženja GZS, glede katerega je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost z Ustavo RS.
- Državni zbor ni pripravil še nobenega uradnega prečiščenega besedila (UPB) Zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ);
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 60-2537/2006, stran 6549.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 30.11.2011 - 6.12.2011 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 2 novosti | 1 novost | 4 novosti | 6 novosti | ||
V tem obdobju posebej izpostavljamo:
- V Uradnem listu št. 98/2011 z dne 2.12.2011 sta bili objavljeni Uredba o spremembi Uredbe o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda ter Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče. Obe uredbi veljata od 3.12.2011.;
- Med gradivi za obravnavo na vladi čaka Predlog sklepa o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2012;
- Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo poslalo Osnutek seznama upravljavcev naprav, ki so v skladu s 126. b členom Zakona o varstvu okolja upravičeni do podelitve emisijskih kuponov brez obveznosti plačila za obdobje od 2013 do 2020 ter Osnutek Uredbe o spremembah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000).
Če želite učinkovito spremljati zakonodajo na področju varstva okolja in rabe naravnih virov in biti sproti obveščeni o vseh novostih s področja ekologije, ki so v pripravi ali pa so bile ravnokar objavljene, imamo za vas na voljo naročniški paket Eko-Lex.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 30.11.2011 - 6.12.2011 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 9 novosti | 11 novosti | 2 novosti | 20 novosti | 4 novosti | |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 2 novosti | |||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | |||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 11 novosti | 16 novosti | 6 novosti | ||||
| 5. JAVNE FINANCE | 1 novost | 19 novosti | 2 novosti | 9 novosti | |||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 40 novosti | 1 novost | 3 novosti | 13 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 7 novosti | 4 novosti | 9 novosti | |||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 3 novosti | 2 novosti | |||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 3 novosti | 4 novosti | 4 novosti | ||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 12 novosti | 2 novosti | |||||
| 11. OBČINE | 46 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.