V prvi ponovoletni številki TFL Glasnika smo za vas pripravili pogovor z direktorjem JAPTI-ja Igorjem Plestenjakom o vlogi Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije pri podpori projektom za razvoj podjetništva, o Slovenskem forumu inovacij, ki spodbuja ljudi k inovativnosti, idejam in iskanju inovativnih rešitev ter vliva optimizem, da Sloveniji kljub svetovni gospodarski in finančni krizi ne primanjkuje ustvarjalnega in inovativnega potenciala. Slovenci torej imamo inovativni potencial, naučiti se moramo le, kako ga dobro unovčiti, meni naš sogovornik.
Izbira modela merjenja neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin ter obravnava sredstev, razporejenih med nekratkoročna sredstva za odprodajo ima vpliv na davčno bilanco. Davčna osnova je odvisna od pravil, ki jih izbira modela merjenja prinaša s seboj. Seveda pa se pri poslovanju z obravnavanimi sredstvi pojavljajo tudi nekatere posebnosti, ki prav tako na svoj način vplivajo na davčno bilanco. Vsem navedenim vprašanjem smo se posvetili v današnji Temi tedna.
Igor Plestenjak je direktor Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI).
TFL Glasnik:
Direktor JAPTI-ja ste od septembra 2009. Vmes so vas tudi že odstavljali in združevali s TIO (Tehnološko agencijo Slovenije). Zdi se, da je JAPTI vendarle ena od najbolj prepoznavnih državnih agencij pri nas. Podobne agencije za razvoj podjetništva imajo tudi v svetu. Vaša vloga v dveh letih je opazna.
Igor Plestenjak:
Strinjam se z vami, da je JAPTI v zadnjih letih postala ena najbolj prepoznavnih agencij tako doma kot tudi v tujini, kar je seveda rezultat dobro načrtovanih korakov in same izvedbe vseh zastavljenih aktivnosti. Kot verjetno veste, JAPTI po vzoru podobnih agencij po svetu s svojimi aktivnostmi in storitvami naslavlja različne ciljne skupine podjetij. Splet storitev ponuja tako tistim, ki šele vstopajo na podjetniško pot, torej potencialnim in mladim podjetjem, startup podjetjem, kot tudi podjetjem, ki se razvijajo in rastejo, in seveda tudi podjetjem, ki želijo svoje poslovanje internacionalizirati, svoje storitve pa ponujamo tudi tujim investitorjem.
V tem smo resnično dobri, zato je bil načrt združevanja s TIO oziroma načrtovan prenos JAPTI-jevih programov že v samem bistvu zgrešen, kajti pravih vsebinskih in finančnih argumentov za prenašanje programskih nalog JAPTI na Innovation Agency (TIA) in Promotion Agency (STO) namreč sploh ni bilo. JAPTI je nato sam predlagal in pripravil konkreten predlog prestrukturiranja s predstavitvijo programskih sinergij ter konkretnimi finančnimi prihranki med vsemi agencijami STO, TIA in JAPTI, ki je postopek ukinjanja oziroma združevanja JAPTI z drugimi institucijami do nadaljnjega ustavil. Prepričan sem, da bi bila najbolj optimalna rešitev, povezana s tem združevanjem takšna, da bi se k JAPTI pripojile podobne agencije, s čimer bi gotovo optimizirali trenutno razpršenost storitev za različne ciljne skupine podjetnikov po različnih inštitucijah, ki smo ji priča sedaj. Dobro bi bilo tudi, da bi se zgledovali po modelih, ki jih uporabljajo v drugih državah, denimo na Češkem, kjer so pod agencijo obdržali gospodarska predstavništva in tudi kohezijske projekte, vezane na gospodarstvo, konkurenčnost in podjetništvo.
TFL Glasnik:
Pred letom in pol je bil JAPTI pod okriljem WAIPE (svetovno združenje agencij za investicije in promocijo) izvoljen za direktorsko agencijo za Vzhodnoevropske regije. Kaj od zastavljenih ciljev - večja prepoznavnost vzhodnoevropske regije in večji vpliv za Slovenijo - se je uresničilo? Do konca tega mandata je samo še pol leta.
Igor Plestenjak:
V okviru svoje direktorske funkcije si JAPTI prizadeva za tesnejše in poglobljeno sodelovanje med agencijami za promocijo investicij v Vzhodnoevropski regiji, ki so članice WAIPE, in za predstavljanje ter intenzivno promocijo omenjene regije kot priložnosti za investiranje na izbranih trgih, kar so bile tudi vodilne teme prvega srečanja agencij v regiji v organizaciji JAPTI, ki je potekalo maja letos na Bledu. Postavljeni so bili tudi okvirji za skupno sodelovanje in definirani skupni interesi agencij omenjene regije ter način skupne promocije, kar je podlaga za oblikovanje skupne strategije promocije regije, ki jo bomo pripravili. V začetku decembra smo organizirali letno srečanje članic WAIPE, kjer smo obdelali tematiko industrijskih zemljišč in državnih pomoči/finančnih spodbud v EU ter izmenjali medsebojne izkušnje. Skupaj z WAIPO pa pripravljamo predstavitev potencialov regije srednje in vzhodne Evrope s potenciali za investiranje, primerljivimi z BRIC deželami.
TFL Glasnik:
Podpirate vrsto projektov in prireditev za razvoj podjetništva, pred kratkim se je končal 6. Slovenski forum inovacij z rekordnim številom obiskovalcev. Kakšen je namen tovrstne prireditve in njej podobnih ter kako se vsa ta vložena sredstva vračajo nazaj v gospodarstvo?
Igor Plestenjak:
Letos je Slovenski forum inovacij postregel s kar nekaj rekordi. Za sodelovanje na Slovenskem forumu inovacij se je letos prijavilo rekordnih 235 inovacij, med njimi nekaj takšnih, ki predstavljajo novost tudi na svetovni ravni. Poleg tega smo letos zabeležili tudi rekordno število obiskovalcev, saj jih je bilo več kot 4000. V dveh dneh prireditve se je odvilo več kot 50 delavnic, predavanj in okroglih miz. Pred poslušalci se je zvrstilo skoraj 200 govorcev, brezplačna svetovanja je v poslovnem, tehnološkem in mednarodnem stičišču izvedlo 67 strokovnih svetovalcev.
Glavno merilo uspešnosti Slovenskega foruma inovacij pa je raven komercializacije inovacij, torej, koliko jih spravimo v proizvodnjo in prodajo v življenje. Seveda bi si na JAPTI želeli, da bi bili inovatorji pri tem 100% uspešni, torej da bi vsaka izmed inovacij, ki jih skozi SFI prepoznamo kot slovenski vrh, našla svojo pot na slovenski in tudi svetovni trg. Bodisi v obliki prodaje patentnih pravic, z zagonom proizvodnje oziroma da bi jo predstavniki družb tveganega kapitala prepoznali kot ustrezno naložbo. Za merilo uspešnosti dela JAPTI pa bi vsekakor lahko izpostavili vsakoletno rast števila prijavljenih inovacij, saj se vse več inovatorjev zaveda, da sodelovanje na Slovenskem forumu inovacij pomeni večjo prepoznavnost inovacije, promocijo izdelka, storitve ali modela, omogoča mreženje ter pripomore k prepoznavanju nujnosti vstopa na tuje trge.
Kot sem že omenil, smo letos na javno povabilo k prijavi izumov, invencij in inovacij za 6. Slovenski forum inovacij prejeli resnično rekordno število prijav, s čimer smo seveda zelo zadovoljni. Takšen odziv dokazuje, da Slovenski forum inovacij spodbuja ljudi k inovativnosti, idejam in iskanju inovativnih rešitev ter vliva optimizem, da Sloveniji kljub svetovni gospodarski in finančni krizi ne primanjkuje ustvarjalnega in inovativnega potenciala. Slovenci torej imamo inovativni potencial, naučiti se moramo le, kako ga dobro unovčiti. Tu pa ima JAPTI pomembno vlogo.
TFL Glasnik:
Neposredne tuje investicije so drugo pomembno področje delovanja JAPTI-ja. Sedaj postajo skorajda edini vir oživitve gospodarstva in ključen dejavnik razvoja in gospodarske rasti. Kako kaže Sloveniji v letu 2012 na področju TNI?
Igor Plestenjak:
Vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2010 znašala 10.771,5 milijona EUR in v primerjavi z letom 1994 so se neposredne naložbe povečale za skoraj desetkrat. Trenutno stanje tujih neposrednih investicij glede na % bruto družbenega proizvoda v Sloveniji je 31%, stanje TNI glede na BDP v EU: 45 %, v svetu pa 30%.
Svetovno dogajanje na področju TNI bo tudi v bodoče krojilo trende tujih investicij v Sloveniji. Rezultati raziskave organizacije UNCTAD - World investment prospects survey 2010 – 2012 – pričajo o povečanem optimizmu mednarodnih podjetji glede svetovnega gospodarstva za leto 2012 v primerjavi z letom 2010. Kljub močnemu vplivu globalne finančne in ekonomske krize na investicijske programe mednarodnih podjetji, ta niso bistveno zmanjšala investicij in so ostala zavezana aktivnostim širitve svoje prisotnosti v tujini. To je bilo možno zaznati tudi v Sloveniji, saj večjih odlivov TNI v času globalne krize ni bilo videti.
Rezultati te raziskave so pokazali tudi, da so najperspektivnejša področja za TNI poleg razvijajočih se območij Azije in Latinske Amerike še vedno tudi območje EU članic in Severna Amerika, med posameznimi državami pa so bile največkrat imenovane ZDA, Kitajska, Nemčija, Združeno kraljestvo, Francija in Indija.
TFL Glasnik:
Kakšna je strategija na tem področju - kaj smo že dosegli in kakšni so načrti?
Igor Plestenjak:
Tudi Slovenija si lahko glede na svetovne trende za leto 2012 nadeja izboljšanje tokov TNI. Zato je aktivna promocija Slovenije kot države primerne za investiranje nujna tako na evropskem kot tudi na globalnem trgu. Žal pa v Sloveniji nimamo veljavne strategije za spodbujanje tujih neposrednih investicij. Prvi korak je torej priprava in sprejetje Programa vlade RS za spodbujanje TNI za obdobje 2012 – 2015, v pripravo pa bi po našem mnenju bilo treba nujno vključiti tudi ostale deležnike, ki imajo v svojem portfelju podjetja zanimiva za tuje vlagatelje. To so denimo AUKN, KAD, SOD, PDP in ostali (banke s portfeljem slabih naložb). JAPTI vsako leto izvede tudi raziskavo med podjetji s tujim in mešanim kapitalom, ki pokaže dejansko stanje in percepcijo poslovnega okolja Slovenije s strani tujih vlagateljev. To in neposredne izkušnje JAPTI s potencialnimi tujimi investitorji nakazuje tudi nekaj ukrepov, ki bi bistveno izboljšali konkurenčnost Slovenije. Predvsem bi bilo treba poenostaviti administrativne postopke pridobivanja raznih dovoljenj, zmanjšati obremenitev stroškov dela ter vzpostaviti industrijske cone v državni oziroma občinski lasti s posebnimi pogoji nakupov oziroma najemov. V podporo spodbujanja internacionalizacije in tujih neposrednih investicij bi morali razviti učinkovito organizacijsko mrežo, ki bi delovala na treh različnih ravneh. Osrednji nivo predstavlja Slovenija bodisi kot odskočna deska za internacionalizacijo poslovanja slovenskih podjetij, bodisi kot primerna destinacija za investiranje s strani mednarodnih podjetij. Ta nivo se močno povezuje z lokalnim in mednarodnim nivojem, kar v tem primeru lahko predstavljata mreža regionalno razvojnih agencij in mreža predstavništev v tujini (bodisi lastna bodisi v povezavi z mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev v organizaciji MZZ). V vlogo nacionalnega koordinatorja TNI in INT se postavlja JAPTI, ki hkrati usklajuje in podpira celotno mrežo z vsebinskimi inputi. To bi bilo dobro tudi formalno urediti.
TFL Glasnik:
Kako se bo spremenila vloga JAPTI na tem področju?
Igor Plestenjak:
Strategija delovanja JAPTI na področju spodbujanja tujih investicij bo še naprej usmerjena v intenzivno promoviranje in trženje Slovenije kot lokacije za TNI, aktivno predstavitev slovenskih investicijskih projektov v tujini in privabljanju potencialnih investitorjev, ki se bodisi zanimajo za te projekte, bodisi iščejo nove lokacije.
Ena izmed ključnih dejavnosti JAPTI na področju privabljanja tujih neposrednih investitorjev je izvajanje Javnega razpisa za spodbujanje tujih neposrednih investicij, ki ga izvaja že od leta 2007. V teh letih smo za 59 investicijskih projektov tujih investitorjev odobrili skoraj 30 milijonov evrov sredstev. Skupna vrednost investicij je bila dobrih 180 milijonov evrov, 3 leta po zaključku investicije naj bi bilo ustvarjenih 3324 novih delovnih mest. Sredstva iz tega naslova se vsako leto povečujejo in sicer za leto 2007 so le-ta znašala 5 mio EUR, v letu 2011 8 mio EUR, v letih 2012 in 2013 pa je predvidenih po 10 mio EUR sredstev na letni ravni.
Promocijske aktivnosti na razpisu bomo še okrepili, saj možnost pridobivanja finančnih spodbud ter posledično sofinanciranje investicijskih projektov tujih investitorjev omogoča lažjo, predvsem pa hitrejšo izpeljavo njihovih načrtovanih investicijskih aktivnosti. Pozitivne izkušnje v okviru direktnega trženja tujih neposrednih investicij (t.i. »lead generation marketing«), bomo tudi v letu 2012 nadaljevali in še dodatno okrepili. Gre za tako imenovani program identifikacije tujih investitorjev, ki preučujejo Slovenijo kot »short-list« lokacijo za njihovo prihodnjo investicijo.
Ključno vodilo nam bo tudi v letu 2012 nudenje kakovostnih informacijskih, svetovalnih in drugih storitev za tuje investitorje v vseh investicijskih fazah; od zbiranja ustreznih informacij v predinvesticijski fazi, do investicijske faze, kjer igra pomembno vlogo možnost pridobivanja finančnih spodbud za investicijske projekte. Posebna pozornost bo namenjena postinvesticijski fazi, t.i. »aftercare« fazi, saj se veliko podjetij v tuji lasti odloča za nadgradnjo svoje dejavnosti v Sloveniji. Pri tem so projekti hitreje uresničeni, če obstajajo redni stiki z obstoječimi investitorji. Okrepili bomo tudi udeležbo na investicijskih konferencah in ostalih promocijskih dogodkih na ciljnih trgih ter nadgradili dosedanjo aktivno udeležbo na izbranih nepremičninskih sejmih s predstavitvijo slovenskih investicijskih projektov. Seveda pa bo vse to lažje, če bo pripravljena in sprejeta ustrezna podlaga za tovrstne aktivnosti.
In še nekaj, poudaril bi, da smo letos kljub svetovni gospodarski in finančni krizi na razpisu zaznali večji interes s strani tujih investitorjev, kar dokazuje, da Slovenija kljub vsemu ostaja privlačna za tuje investitorje. Letos se je namreč na razpis prijavilo 34 investicijskih projektov, kar predstavlja 70 % rast glede na leto 2010 in podvojitev prijav iz leta 2009 (20 projektov v l. 2010 in 17 v l. 2009). Od tega je bilo finančno podprtih 18 projektov v skupni višini slabih 8 milijonov evrov, skupna vrednost teh projektov, ki bodo zaključeni najkasneje v treh letih od podpisa pogodb, znaša več kot 52 milijonov evrov. To predstavlja več kot 50 odstotno rast glede na leto 2010, ko je bil za znesek dobrih 40 milijonov in v letu 2009 slabih 35 milijonov.
V okviru teh projektov bo najkasneje v treh letih od zaključka investicije ustvarjenih 686 novih neto delovnih mest, kar predstavlja 78 % rast glede na l. 2010 in 82 % rast glede na l. 2009. S tem smo seveda zadovoljni.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Pri izbiri modela merjenja neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in sredstev, razporejenih med nekratkoročna sredstva za odprodajo mora družba upoštevati določila izbranih računovodskih standardov. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 91/2011) (v nadaljevanju ZGD-1) predvideva uporabo Slovenskih računovodskih standardov (Uradni list RS, št. 118/2005 do 80/2011) (v nadaljevanju SRS), ali Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (Uradni list EU L 320/2008 do EU L 305/2011) (v nadaljevanju MSRP), odvisno od izbire. MSRP pa morajo skladno z 10. oziroma 11. odstavka 54. člena obvezno uporabljati družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah članicah Evropske skupnosti in so zavezane h konsolidaciji na podlagi 56. člena ZGD-1 ter banke in zavarovalnice.
Pri izdelavi davčne bilance je potrebno, poleg določil izbranih standardov, upoštevati še določbe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS št. 117/2006 do 59/2011) (v nadaljevanju ZDDPO-2). ZDDPO-2 v 12. členu določa, da se prihodki, odhodki in poslovni izid priznajo v višini, določeni na podlagi zakona in z njim uvedenimi računovodskimi standardi razen, če ZDDPO-2 ne določa drugače.
a) Vpliv uporabe modela nabavne vrednosti na davčno bilanco
Ob uporabi modela nabavne vrednosti, se obravnavana sredstva:
- amortizirajo in
- slabijo.
Amortizacija neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin je skladno z določbami 33. člena ZDDPO-2 priznana v obračunanem znesku, če je bila uporabljena metoda enakomernega časovnega amortiziranja in amortizacijske stopnje niso bile višje od tistih, ki so določene v 5. odstavku istega člena in znašajo za:
- gradbene objekte in naložbene nepremičnine 3%,
- dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin 6%,
- opremo, vozila in mehanizacijo 20%,
- dele opreme in opremo za raziskovalno dejavnost 33,3%,
- računalniško, strojno in programsko opremo 50%,
- večletne nasade 10%,
- osnovno čredo 20% in
- druga vlaganja 10%.
V primeru, da se je začela amortizacija obračunavati pred začetkom uporabe ZDDPO-2, ki je določil zgoraj navedene stopnje amortizacije, je amortizacija priznana v višini, kot jo je določal tedaj veljavni ustrezni zakon.
Dodatna pogoja za priznanje obračunane amortizacije sta:
- amortizacija mora biti obračunana posamično,
- amortizacija se začne obračunavati prvi dan naslednjega meseca, ko je bilo sredstvo razpoložljivo za uporabo in se neha amortizirati, ko je dokončno amortizirano ali pa se ne uporablja več. Posebnost so neopredmetena sredstva s končnimi dobami koristnosti, ki se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.
ZDDPO-2 omogoča odpis celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, katerega doba koristnosti je več kot eno leto in katerega posamična vrednost ne presega 500 EUR, ob prenosu v uporabo.
V primeru, da se za posamezno opredmeteno osnovno sredstvo določi preostala vrednost, se amortizirljivi znesek zniža za preostalo vrednost in posledično tudi višina obračunane amortizacije (na primer zemljišče z zgradbami).
Posebnost, povezana z davčnim priznavanjem amortizacije, je tudi amortizacija dela nabavne vrednosti iz ocene stroškov razgradnje, odstranitve in sanacije, ki se priznava skladno z določbami o rezervacijah.
V primeru uporabe modela nabavne vrednosti in doslednega upoštevanja določil standardov, lahko pride do ne priznavanja celotnih stroškov amortizacije zaradi:
- uporabe višjih amortizacijskih stopenj od priznanih,
- uporabe metode padajočega amortiziranja ali metode proizvedenih enot, če je tako obračunana amortizacija višja od davčno priznane,
- amortiziranja že amortiziranih sredstev in
- amortiziranja nabavne vrednosti ocene stroškov razgradnje, odstranitve in sanacije.
Za pravilno obravnavo amortizacije v poslovni in davčni bilanci je potrebno obračunavati posebej amortizacijo za poslovne potrebe in posebej za davčne potrebe.
V davčni bilanci se amortizacija, obračunana za poslovne potrebe, skladno s standardi, ki presega davčno priznano, izloča iz davčne osnove. Ker pa je po določenem času, sredstvo za poslovne potrebe že amortizirano, za davčne potrebe pa še ne, amortizacija od navedenih sredstev povečuje davčno osnovo.
Slabitve neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin so davčno priznan odhodek, če je slabitev skladna z določbami SRS 1.
b) Vpliv modela prevrednotenja na davčno bilanco
Vse kar smo zapisali glede davčnega priznavanja stroškov amortizacije pri obravnavi modela nabavne vrednosti velja tudi v primeru modela prevrednotenja. Razlika nastane pri načinu ugotavljanja zneska amortizacije, ki ni davčno priznan. V primeru uporabe modela prevrednotenja je torej treba ugotavljati:
- amortizacijo, ki presega obračunano amortizacijo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in dovoljenih amortizacijskih stopenj in
- del amortizacije, ki se nanaša na prenos presežka iz prevrednotenja v preneseni poslovni izid.
Posebnost pri uporabi modela prevrednotenja predstavlja amortizacija amortizirljivih sredstev, ki je posledica prevrednotenja gospodarskih kategorij na višje, poštene vrednosti. Skladno z določbami 15. člena ZDDPO-2 se davčna osnova poveča za amortizacijo obračunano od prevrednotenega dela teh sredstev, sorazmerno z obračunano amortizacijo po 33. členu ZDDPO-2. To pomeni, da zaradi uporabe modela prevrednotenja ni možno zniževati davčne osnove.
Odhodki zaradi prevrednotenja na nižje poštene vrednosti so davčno priznani.
Oslabitve amortizirljivih sredstev so davčno priznane v celoti, če so razlogi za oslabitev utemeljeni. Skladno z določbami SRS 1 so razlogi za oslabitev amortizirljivih sredstev utemeljeni le, če je nadomestljiva vrednost sredstva manjša od knjigovodske vrednosti. Kot vemo je nadomestljiva vrednost enaka pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, ali vrednosti pri uporabi, tisti, ki je višja.
c) Vpliv določenih posebnosti na davčno bilanco
Posebnosti, ki se pojavljajo v povezavi z obravnavanimi sredstvi v tem prispevku so:
- neopredmetena sredstva z nedoločenimi dobami koristnosti in dobro ime, ki se ne amortizirajo, ampak le slabijo in
- prenos sredstev med nekratkoročna sredstva za prodajo (sredstva za odtujitev), ki se ovrednotijo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške, in sicer po tisti, ki je manjša.
Slabitve obravnavanih sredstev so davčno priznane, razen v primeru dobrega imena. Slabitev dobrega imena je davčno priznan odhodek, če slabitev ni višja od 20% začetno izkazane vrednosti dobrega imena. Če je slabitev višja, se razlika izvzame iz davčne osnove, vendar se lahko poračuna v naslednjih obdobjih (23. člen ZDDPO-2).
V primeru, da se nekratkoročna sredstva za prodajo ponovno začnejo uporabljati, jih je potrebno prenesti med ustrezna sredstva v uporabi. Posebej želim poudariti, da je v takem primeru potrebno za vse obdobje, ko so bila sredstva evidentirana kor nekratkoročna sredstva za prodajo, obračunati amortizacijo. To pomeni, da je potrebno popraviti tudi rezultate poslovanja za pretekla obdobja v breme prenesenega čistega poslovnega izida.
Skladno z določbami 14. člena ZDDPO-2 se prihodki in odhodki, ki predstavljajo razlike zaradi sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak, pri obdavčljivih prihodkih in davčno priznanih odhodkih, za katere se preračunajo preneseni čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala, v obdobju spremembe računovodske usmeritve in popravkov napak vključijo v davčno osnovo.
Vir: Gradivo Davčno finančne konference 2010, Oder, Jezernik: Računovodska obravnava neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in nekratkoročnih sredstev za prodajo ter vpliv na poslovne in davčne izkaze družbe.
V prvem odstavku 337. člena ZDavP-2 je določeno, da mora plačnik davka iz 58. člena tega zakona davčnemu organu dostaviti podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, določanje davčne osnove in uveljavljanje davčnih olajšav ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov. Plačnik davka mora davčnemu organu dostaviti tudi podatke o vzdrževanih družinskih članih.
Po 1. in 2. točki drugega odstavka istega člena mora podatke iz prejšnjega odstavka davčnemu organu dostaviti tudi pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident Republike Slovenije (ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji), razen diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države ali predstavništvo mednarodne organizacije, ki fizični osebi izplačajo dohodek, oproščen plačila dohodnine v skladu z zakonom o dohodnini, ali dohodek, ki se ne všteva v letno davčno osnovo na letni ravni, od katerega se dohodnina izračuna z odmerno odločbo, in sicer ne glede na to, ali jih tak dohodek bremeni.
Način in okoliščine za prilagajanje davčne osnove med povezanima osebama rezidentoma smiselno enako urejajo četrti, peti in šesti odstavek 17. člena ZDDPO-2 (za cene med povezanimi osebami rezidenti) ter prvi, drugi in šesti odstavek 19. člena ZDDPO-2 (za obresti med povezanimi osebami).Glede na izpostavljeni primer se v nadaljevanju omejujemo na relevantne določbe 19. člena ZDDPO-2
ZDDPO-2 v prvem, drugem in šestem odstavku 19. člena glede prilagajanja davčne osnove med povezanima osebama rezidentoma določa naslednje:
- pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim osebam, vendar najmanj do višine priznane obrestne mere (ki jo določi minister za finance v skladu s petim odstavkom 19. člena ZDDPO-2);
- pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obračunane obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, vendar največ do višine priznane obrestne mere;
- pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med povezanima osebama rezidentoma se davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša, razen če eden od rezidentov:
- v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij, ali
- plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0 % oziroma po posebej določeni stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu tega zakona, ali
- je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.
Prilagoditev davčne osnove (tj. prihodkov oziroma odhodkov) med povezanima osebama rezidentoma se torej opravi samo v primeru obstoja določene okoliščine, zaradi katere je rezident v posebnem davčnem položaju.
Še vedno trajajoča kriza, ki se je naposled lotila tudi vse bolj ranljivih državnih proračunov, zlasti prezadolženih Grkov, Špancev, Portugalcev, nekaterih južnih in vzhodnoevropskih narodov, prizanesla pa ni niti zahodnim velesilam, kot sta Velika Britanija in ZDA, za seboj pušča vse večje opustošenje.
Pri tem seje kakor orkan, ki s svojo silo uničuje vse pod seboj, loteva tako lakomnih posameznikov, nekdaj oportunističnih povzpetnikov, tveganju preveč naklonjenih podjetij, ki so v svoji gonji za dobički pozabila na nekatera temeljna ekonomska načela, in ne nazadnje, kar je sicer glede na posledice najhuje, se loteva tudi celih državnih sistemov.
V večini primerov so bili najbolj kaznovani tisti, ki so v preteklosti zanemarjali ekonomsko načelo medčasovne proračunske omejitve in tako trošili prek svojih zmožnosti. Zgodb o hitrih vzponih visokoletečih posameznikov, samozaposlenih in (pre)hitro rastočih podjetjih, ki so danes po strmem padcu z višav, na katerih so se nahajali, po večini spet na trdnih tleh ali celo pod njimi, je ogromno. Sodišča in zavode za zaposlovanje polnijo vse daljše vrste "prizadetih" upnikov in bankrotiranih prosilcev, o stečajih in prisilnih poravnavah podjetij lahko skoraj dnevno prebiramo v medijih, zgodb o deficitih, dolgovih in problemih držav, ki so se znašle na robu propada, pa smo se v zadnjem času že naveličali.
Vprašanje, ki se zastavlja kar samo po sebi, je, kaj je vzrok takšnega, že skoraj alarmantnega stanja. So to "neoliberal-ne" kapitalistične norme in vrednote, splošna družbena in poslovna kultura ali pa so to gospodarski sistemi s svojimi zakoni, institucijami in regulatorji? Poglabljanje v iskanje vzrokov bi preseglo namen tega članka, hkrati pa bi mejilo že na filozofsko debato, ki jo raje prepustimo drugim. Dejstvo je, da smo danes priča večjemu številu bankrotov vseh vrst, kot kadar koli prej v moderni svetovni zgodovini.
Izkaz denarnih tokov je pomemben računovodski izkaz, ki vsebuje informacije o tem, iz katerih virov podjetje pridobiva denarna sredstva in za kakšne namene jih troši. V okviru posameznega obračunskega obdobja je seveda na voljo tudi podatek o začetnem in končnem stanju razpoložljivih denarnih sredstev. Iz katerih dejavnosti podjetje pridobiva sredstva (iz poslovanja, financiranja oziroma naložbenja).
In za katere dejavnosti jih namenja, gledano v daljšem časovnem razdobju nam pove, zakaj je finančni položaj podjetja takšen kot je, pa tudi kakšni so obeti za naprej. Trenutno še tako donosno podjetje ima lahko slabe obete za prihodnost, če denarna sredstva pridobiva iz virov, ki niso primerni za porabo, kakršno ima. Na primer najem kratkoročnih posojil ni primeren vir za investiranje v nakup deležev v drugem podjetju. Iz izkaza denarnih tokov bi bilo razvidno, da je podjetje najelo kratkoročna finančna posojila in ima posledično izkazan prebitek prejemkov pri financiranju, na drugi strani pa bi bili izkazani izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb in prebitek izdatkov pri naložbenju.
Računovodski standardi, tako slovenski, kot mednarodni, dajejo prednost sestavljanju izkaza denarnih tokov po neposredni metodi, ker ima večjo izrazno moč. Pri neposrednem zbiranju podatkov o denarnih tokovih namreč ni vplivov izbranih računovodskih metod, ki bi lahko vplivale na zbrane informacije. Neposredna metoda zbiranja podatkov omogoča tudi načrtovanje denarnih tokov, kar je pri posredni metodi težje izvedljivo. Ravno smotrno načrtovanje in spremljanje uresničenih denarnih tokov omogoča, da podjetje pravočasno zazna tveganje pri zagotavljanju plačilne sposobnosti.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) poziva ministrstvo za finance k zamrznitvi pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku v delu, ki poslovnim subjektom omejuje gotovinsko poslovanje. Pravilnik je bil očitno pripravljen brez sodelovanja strokovne javnosti in kot tak uvaja v praksi težko izvedljive rešitve, so sporočili.
Po pravilniku, ki je začel veljati 27. decembra, se lahko plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve med poslovnimi subjekti izvajajo v gotovini le v višini do 50 evrov. Prej je bila ta meja določena pri 420 evrih.
Kot pravijo na GZS, so jih poslovni subjekti še pred uveljavitvijo pravilnika začeli opozarjati na težave, s katerimi se že in se še bodo v praksi srečevali pri poslovanju. Med drugim so spraševali, kako je z gotovinskimi plačili, ki nastanejo med prevozi v mednarodnem cestnem prometu, pri poslovanju z gotovino s tujimi pravnimi osebami, pri plačevanju pristojbin in taks v razmerju do pravnih oseb s podeljenimi javnimi pooblastili, ipd.
Na ministrstvu za finance kot rešitev vseh teh težav predlagajo kartično poslovanje, a kot pravijo na GZS, se s tem odpirajo tako vprašanja dostopnosti teh za podjetnike z nižjo bonitetno oceno kot tudi vprašanja previsokih stroškov za vodenje plačilnega prometa pri bankah, v katerih imajo odprte transakcijske račune.
Na zbornici se sicer strinjajo, da moramo podpirati ukrepe za preprečevanje sive ekonomije in davčnih zlorab, vendar pa bi morali po njihovem mnenju poiskati realne, postopne in s tem izvedljive rešitve, ki bodo v poslovanje podjetij uvajale več reda, in to ne na način, ki bi ogrozil njihovo nadaljnje poslovanje.
Zato od ministrstva za finance pričakujejo začasno ustavitev izvajanja pravilnika, medtem pa naj delovna skupina, v kateri morajo biti tudi predstavniki gospodarstva, pripravi ustrezne rešitve.
Vir: STA
Davek na finančne transakcije se bo v Evropi uvedel že do konca leta, je v pogovoru za televizijsko postajo LCI napovedal francoski minister za evropske zadeve Jean Leonetti. Evropski voditelji naj bi o predlogu za uvedbo tega davka razpravljali že na zasedanju konec januarja, med članicami unije pa mu nasprotujeta Velika Britanija in Švedska.
"Vprašanje je na programu naslednjega vrha EU. Za obdavčenje finančnih transakcij sta se odločila (francoski predsednik) Nicolas Sarkozy in (nemška kanclerka) Angela Merkel in davek bo uveden do konca leta," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil Leonetti.
"O uvedbi davka se že strinjata Francija in Nemčija. Kolikor sem razumel iz dosedanjih stikov, mu ne nasprotuje niti nova italijanska (tehnična) vlada. Med članicami EU uvedbi davka nasprotujeta le Velika Britanija in Švedska, ki ima za sabo neposrečen poskus s tovrstno obdavčitvijo," je pojasnil francoski minister za evropske zadeve.
Uradni Pariz je sicer že napovedal, da bosta Nemčija in Francija predlog glede osnove za davek na finančne transakcije predstavila 23. januarja, v praksi pa naj bi zaživel prihodnje leto.
Evropska komisija je uvedbo evropskega davka na finančne transakcije, ki bi lahko letno prinesel okoli 55 milijard evrov, predlagala že konec septembra.
Komisija predlaga obdavčitev vseh transakcij s finančnimi instrumenti med finančnimi institucijami, če ima vsaj ena od strank pri poslu sedež v EU. Trgovanje z delnicami in obveznicami bi bilo obdavčeno na stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa na stopnji 0,01 odstotka.
Na nedavnem vrhu skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) v Cannesu ta pobuda ni naletela na odobravanje, kar je bilo sicer pričakovati. Kot rečeno, mu v EU najglasneje nasprotujeta Švedska in Velika Britanija, poleg tega pa davku med velikimi svetovnimi gospodarstvi nasprotujejo tudi ZDA, Kitajska, Kanada in Rusija.
Velik del ekonomistov sicer meni, da je uvedba davka smiselna zgolj na globalni ravni, saj bi njegova uvedba le v Evropi lahko povzročila beg finančnega kapitala na območja, kjer davka ne bi bilo. Določeni strokovnjaki tudi svarijo, da bi banke in finančne ustanove stroške davka v vsakem primeru prevalile na stranke.
Slovenija uvedbo tega davka podpira na globalni ravni ali vsaj na ravni EU, ne pa zgolj v območju evra, je pred časom pojasnil finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič.
Zaradi nasprotovanja Britancev, ki se bojijo za usodo največjega evropskega finančnega središča, londonskega Cityja, in Švedov, ki so s tovrstnim davkom na lastno pest in neuspešno poskusili v 90. letih prejšnjega stoletja, je povsem mogoče, da bo zaživel le v območju evra.
Vir: STA
- Stališče 15 – Odstavek o poudarjanju zadeve v revizorjevem poročilu o računovodskih izkazih za leto 2011, objavljeno v Uradnem listu RS št. 2/2012 z dne 9.1.2012, veljati začne 17.1.2012
- Stališče 16 – Revidiranje vrednotenja stvarnih vložkov oziroma finančnih naložb obvladujoče družbe v odvisne družbe, katerih edina lastnica je obvladujoča družba, objavljeno v Uradnem listu RS št. 2/2012 z dne 9.1.2012, veljati začne 17.1.2012
- Pravilnik o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za motorna vozila, objavljeno v Uradnem listu RS št. 1/2012 z dne 6.1.2012, velja od 7.1.2012
- Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12), objavljeno v Uradnem listu RS št. 110/2011 z dne 31.12.2011, velja od 1.1.2012
- Pravilnik o zagotavljanju preglednosti finančnih odnosov, objavljeno v Uradnem listu RS št. 109/2011 z dne 30.12.2011, velja od 1.1.2012
- Pravilnik o sodnih tolmačih, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 1/2012 z dne 6.1.2012, veljati začne 21.1.2012
- Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 1/2012 z dne 6.1.2012, veljati začne 21.1.2012
- Pravilnik o določitvi cen tiskovin, obrazcev, tablic in določenih storitev v postopkih s področja varnosti cestnega prometa, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 1/2012 z dne 6.1.2012, veljati začne 21.1.2012
- Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 109/2011 z dne 30.12.2011, veljati začne 14.1.2012
- Pravilnik o pogojih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 109/2011 z dne 30.12.2011, veljati začne 14.1.2012
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu JANUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 10 sprememb in dopolnitve oz. drugih vplivov;
- Ustavno sodišče je presojalo 3. odstavek 7. člena ZVRS in ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo;
- Rednih novel (spremembe in dopolnitve zakona) je bilo 5 (novela A, B, C, D, in E);
- Zadnji vpliv na besedilo zakona je prinesel Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN), ki je določil, da se za upravljanje s kapitalskimi naložbami prenehata uporabljati 6. in 7. člen ZVRS
- Državni zbor je pripravil (le) eno uradno prečiščeno besedilo (UPB) Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-UPB1);
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 4-124/1993, stran 133.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 1.1.2012 - 10.1.2012 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 4 novosti | 1 novost | 1 novost | 8 novosti | ||
V tem obdobju posebej izpostavljamo:
- V Uradnem listu št. 1/2012 z dne 6.1.2012 je bila objavljena
- Uredba o spremembah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki velja od 9.1.2011;
- Dopolnitev Akta o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, ki velja od 7.1.2011 - V Uradnem listu št. 109/2011 pa je bil objavljen Sklep o določitvi zneska okoljske dajatve za onesnaženje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil za leto 2012, ki velja od 1.1.2012.
Če želite učinkovito spremljati zakonodajo na področju varstva okolja in rabe naravnih virov in biti sproti obveščeni o vseh novostih s področja ekologije, ki so v pripravi ali pa so bile ravnokar objavljene, imamo za vas na voljo naročniški paket Eko-Lex.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 1.1.2012 - 10.1.2012 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 5 novosti | 10 novosti | 7 novosti | 7 novosti | 3 novosti | |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 2 novosti | 3 novosti | ||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | |||||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 11 novosti | 10 novosti | 2 novosti | ||||
| 5. JAVNE FINANCE | 3 novosti | 15 novosti | 1 novost | 7 novosti | 5 novosti | ||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 14 novosti | 24 novosti | 6 novosti | 23 novosti | 1 novost | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 10 novosti | 1 novost | 3 novosti | 11 novosti | |||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 7 novosti | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | |||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | |||||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 2 novosti | 2 novosti | |||||
| 11. OBČINE | 109 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.