Naša današnja sogovornica v rubriki Pogovor je mag. Jana Habjan Piletič, mlada pravnica in lastnica podjetja, ki se ukvarja z javnim naročanjem. »Čas je, da se začnemo ukvarjati z vprašanjem, kako naj ponudnik pri javnih naročilih ve, kaj želi naročnik, če ta tega še sam ne ve,« je med drugim dejala v intervjuju.
Evropsko sodišče za človekove pravice skoraj vsako leto zavrne 90% vseh vloženih pritožb kot nedopustnih in to še predno se spusti v vsebinsko obravnavo pritožbe, zgolj zato ker pritožba ne zadosti vsem merilom dopustnosti iz 35. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. V članku odvetniške pripravnice Nadje Tavčar so opisane nekatere situacije, na katere mora biti pritožnik še posebej pozoren, ko vlaga pritožbo.
Bliža se obdobje, ko se že izvajajo predrevizije računovodskih izkazov. V predreviziji zunanji revizorji običajno pregledujejo poslovne procese, delno pa tudi že testirajo podatke. Postavlja se vprašanje, ali pri svojem delu lahko uporabijo tudi izsledke notranje revizije, če le-ta v družbi obstaja. V današnji Temi tedna bomo na kratko napisali nekaj o možnostih sodelovanja med zunanjimi in notranjimi revizorji.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Ga. Jana Habjan Piletič, ste pravnica, vendar bolj znani kot podjetnica in lastnica podjetja, ki se ukvarja z javnim naročanjem. K pogovoru sem vas povabila tudi zato, ker na našem portalu začenjamo teme o javnem naročanju, vaše ime pa je, čeprav ste še mladi, dodobra zarezalo ravno na to področje. Kljub mladosti ste lahko ponosni na marsikaj, a vendar me zanima, na kaj ste še posebno ponosni?
Jana Habjan Piletič:
Ponosna sem, da sem imela pogum stopiti na samostojno pot in da mi je v relativno kratkem času uspelo zgraditi ekipo, ki ji zaupam in s katero gradimo zgodbo, za katero verjamem, da lahko seže zunaj meja Slovenje.
TFL Glasnik:
Javna naročila v Sloveniji predstavljajo kar polovico proračuna, natančneje 4,7 milijarde evrov. Zanima me, kaj vas kot poznavalko tega področja, kakršnega imamo v Sloveniji, najbolj moti, kaj pogrešate in kaj je dobro?
Jana Habjan Piletič:
Začniva pri tistem, kar je dobro. Menim, da je mogoče s pravim konceptom in izkušnjami solidno izvesti večino postopkov javnega naročanja že zdaj. Težava je v tem, da tega znanja ni toliko, da bi ga lahko uporabili pri vseh večjih javnih naročilih. Druga zgodba je velika pravna nepredvidljivost, ki pahne naročnike v nenehen strah, kaj bo njihovo ravnanje pomenilo v fazi pritožb in revizij. Ta nesuverenost pripelje do napak ali ponavljanja neuspešnih zgodb. Ključno težavo vidim v premalo premišljenem načrtovanju zakonodajnih sprememb. Do zdaj smo se namreč ubadali z gašenjem požara, namesto da bi se za pol leta usedli in naredili dober koncept, ki bo v strokovni in laični javnosti vsesplošno sprejet in bo v praksi dejansko izvedljiv.
TFL Glasnik:
Po mojem mnenju imamo zdaj opraviti s prezapletenim postopkom, pretiranim poudarkom na proceduralnem delu, morda je tudi cena prepomembno merilo. In predvsem, kot ste sami poudarili, nejasnost strategije vlade na področju javnega naročanja o tem, kaj so prioritete. Kaj bi bilo še treba dodati?
Jana Habjan Piletič:
Menim, da nič ne pomaga, če ponovno ustanovimo agencijo, ki bo imela enake principe dela, kot jih je imela stara. Naročnikom moramo dati znanje in orodja, s katerimi bodo lahko samostojno učinkovito izvajali javna naročila. Na drugi strani je treba vzpostaviti jasen zakonodajni okvir in enotnost odločanja pritožbenega organa v istovrstnih zadevah. Pravna nepredvidljivost je zdaj velika težava tako za naročnike kot za ponudnike.
Da smo v javno naročanje uvedli obvezna neposredna plačila podizvajalcem zaradi zgodb, ki so izvirale iz SCT in Primorja, je po mojem prepričanju napačen pristop. Vemo, da je vprašanje neplačil mogoče izboljšati z drugimi principi in da javno naročanje ni najbolj primerno mesto za urejanje plačilne nediscipline. Zdaj imamo na ravni naročnikov situacijo, ko se jih postavlja v položaj policistov, ki morajo skrbeti za poplačilo podizvajalcev, namesto da bi se osredotočali na kvalitativni in kvantitativni nadzor izvedbe projektov.
TFL Glasnik:
Gasimo požare, kot ste rekli, in ne gremo v nek celovito prenovljen sistem javnega naročanja. Po mojih podatkih je struktura javnih naročil v Sloveniji taka, da je 50 odstotkov denarja namenjenega za naložbe, 30 odstotkov za medicinsko opremo in le 20 odstotkov za potrošni material. Ali je na podlagi teh podatkov, kot jih poznamo, mogoče narediti tak sistem, ki bi lahko celovito poenostavil postopke, bi bil povezan z načrtovanjem sredstev že iz proračuna, bi pomagal naročnikom in bi izvajal nekakšen predkvalifikacijski postopek pri ponudnikih?
Jana Habjan Piletič:
Strinjam se, da se je treba najprej osredotočiti na najbolj pereče zgodbe, vsekakor so to investicije in zdravstvo. Poskusov, katerih cilj je bil oblikovanje sistema javnega naročanja, je bilo v zadnjih desetih letih veliko. Moj predlog je, da začnemo tam, kjer lahko v kratkem času dosežemo največ, in sicer z vzpostavitvijo elektronskega javnega naročanja, ki bi unificiralo in poenostavilo izvedbo javnih naročil na ravni vse države, s tem da bi zagotavljalo kvalitetno predpripravljene vsebine in razdelane faze vseh postopkov javnih naročil. S tem bi lahko dosegli zmanjšanje napak, učinkovitejšo in gospodarnejšo izvedbo javnih naročil, kar bi pomenilo, da bi se naročniki osredotočali na vsebino, to je na predmet javnega naročila, in ne na formalnosti.
Mogoče je tudi, da država vzpostavi centraliziran sistem za določene nabave, kar bi na sekundarni ravni naročnikov pomenilo princip vstopa v skladišče, kjer so za nakup relevantne le še količine, saj je kakovost že vnaprej opredeljena na nacionalni ravni. V tem primeru je prvi potreben korak v smeri, da se na ravni države dogovori kvalitativna raven storitev, blaga in gradenj. Želimo si ga oziroma si ga lahko privoščimo.
In seveda je ključnega pomena, kot ste omenili, faza nadzora. Če nimamo povratnih informacij s trga o tem, kje se je zalomilo, bomo pri novih nabavah spet na začetku, zato je spremljanje dobrih praks in seveda tudi tistih, ki to niso, zelo pomembno. Dobro načrtovanje, preprosto naročanje in učinkovit nadzor so ključni pogoji za izboljšanje sistema javnega naročanja.
TFL Glasnik:
V čem je težava, da v Sloveniji tega nimamo? Morda v tem, da so javna naročila vedno povezana s politiko?
Jana Habjan Piletič:
Vsi smo zavezani k transparentnosti, politika izhaja iz ljudstva, ljudstvo pa si nedvomno želi transparentne in gospodarne porabe javnih financ. Če se bomo izgovarjali na to, da obstajajo interesi, ki so premočni, je spet vprašanje, koga bomo volili. Obstoječa vlada si je kot eno svojih temeljnih nalog zadala ureditev sistema javnega naročanja. Cilj je jasen: javno naročanje mora biti transparentno, gospodarno in učinkovito. Vsekakor pohvalno, vendar bo to treba udejanjiti in pokazati rezultate. Prepričana sem, da to zmoremo, potreben pa bo angažiran pristop.
TFL Glasnik:
V programu novega predsednika vlade je ena njegovih prvih točk izboljšanje javnega naročanja, saj se očitno zaveda, da gre za polovico proračuna. Prihranki so lahko izjemni, nesmiselno je govoriti zgolj o prihrankih pri plačah, tu, v javnem naročanju, se skrivajo prave številke. Koliko časa bi Slovenija po vašem mnenju potrebovala, da bi vzpostavila takšen sistem javnega naročanja, kot ste ga opisali?
Jana Habjan Piletič:
V podjetju smo potrebovali dve leti, da smo razvili aplikacijo, ki omogoča, da se javno naročilo ne glede na to, ali se naroča gradnja laboratorija, nakup jabolk ali projektantske storitve, izvede brez napak, učinkovito in zakonito. Gre za elektronsko javno naročanje skozi ves proces od sklepa o začetku postopka do podpisa pogodbe z izbranim ponudnikom. Izkustveno gledano iz tega naslova sami dosegamo do tretjine prihranka časa in posredno stroškov, hkrati pa zaradi enostavnosti in jasnosti zahtev na ravni ponudb opažamo večjo konkurenco, kar pomeni večjo gospodarnost in posledično prihranke za naročnike.
Iskreno je treba priznati, da je elektronsko javno naročanje le en segment na poti do izboljšanja sistema javnega naročanja, vendar je nekje treba začeti in tak začetek bi dal hitre in pozitivne rezultate. Z elektronskim javnim naročanjem bi namreč dosegli najširši krog naročnikov v zelo kratkem času. Tudi učinki bi bili merljivi in dokazljivi. Napovedi in predvidevanja bi torej nadomestili z dejanskimi rezultati, kar bi bilo več kot dobrodošlo.
Pri pojmu elektronsko javno naročanje velja postaviti ločnico z elektronskimi dražbami, ki jih zaradi koncepta »vedno in za vsako ceno najnižja cena« ne moremo šteti kot primer dobre prakse, kar potrjujejo tudi izkušnje iz tujine. Prav tako velja pri skupnem javnem naročanju ravnati z veliko mero previdnosti. Če smo konkretni: skupno javno naročanje je v zadnjih treh letih povzročilo same kartele, česar se zdaj zavedamo in jih želimo sankcionirati. Slovenija je majhen trg, in če bomo potencirali možnost participacije samo velikih podjetij, se bojim, da nismo naredili koraka v pravo smer.
TFL Glasnik:
Kaj bi vi predlagali?
Jana Habjan Piletič:
Predlagala bi, kar je med drugim skladno z logiko novih javnonaročniških direktiv, da se v največji možni meri omeji uporaba merila najnižje cene in se namesto tega osredotočimo na kakovost in stroške v življenjski dobi. Pri investicijah so denimo ključni obratovalni stroški v življenjski dobi objekta, zato tekma za začetno najnižjo ceno izvedbe za naročnika dolgoročno ni bistvena in običajno niti ni gospodarna. Zakaj bi nadaljevali neuspešno zgodbo z najnižjimi cenami pri javnem naročanju, če se iz nje praviloma rodijo težave. Spomnimo se le dogajanja z Onkološkim inštitutom in avtocestnim programom.
TFL Glasnik:
To logiko bi morali vnesti v razpisno dokumentacijo. Koliko so naročniki že izobraženi in suvereni, da se zavedajo vseh teh pasti? Ali že začenjajo upoštevati načela, o katerih govorite?
Jana Habjan Piletič:
So svetle izjeme, razlog za to, da jih ni več, pa izhaja iz nepoznavanja ali iz strahu naročnikov pred posledicami drugačnega ravnanja od tistega, ki so ga navajeni že leta. Z znanjem, izkušnjami in željo po tem, da tokrat lahko narediš bolje, je mogoče uspeti, sta pa potrebna pogum in vztrajnost pri prepričevanju sodelavcev in nadzornih organov, ki so lahko ovira na poti do sprememb.
Menim, da je naloga države, da vzpostavi okolje, ki bo naročnikom dalo orodja, jasen zakonodajni okvir in bazo znanja, ki bo naročnikom na voljo pri izvajanju vseh javnih naročil. Navsezadnje so javna naročila sistem za naročanje blaga, storitev in gradenj, torej nakupovanje države in lokalne ravni, kjer so ključna vprašanja, kaj in zakaj to potrebujem ter koliko sredstev imam za to na voljo. Pri nadaljnjih korakih sprememb sistema javnega naročanja in implementaciji direktiv nikakor ne velja ponoviti napake, da na piedestal postavljamo postopek namesto predmeta naročila.
TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje. Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Jana Habjan Piletič:
Slovenija je krasna dežela, s potencialom ljudi na nivoju športa, umetnosti in drugega – imamo pridne roke in brihtne glave. Zakaj bi se tedaj ovirali? Manjka nam konstruktivnega pristopa, da bi vsi šli v isto smer, da se ne oviramo in da se ne sramujemo naše suverenosti. Preprosto – stopimo naprej, čakanja je bilo dovolj.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Tina Kosec
piše: Nadja Tavčar, univ. dipl. pravnica, odvetniška pripravnica pri Odvetniški pisarni PETEK, d.o.o.
Varstvo človekovih pravic in svoboščin je eden izmed najpomembnejših konceptov mednarodnega prava. Na tem konceptu temeljijo mednarodne pogodbe in ustave ter zakonodaje držav. Spoštovanje teh pravic danes predstavlja merilo razvoja demokracije določene države. Na mednarodni ravni varstvo človekovih pravic in svoboščin zagotavlja OZN. V Evropi pa je najvišji varuh človekovih pravic in svoboščin predvsem Svet Evrope, ki z naddržavnim Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) bdi nad državami članicami in jih sili k spoštovanju teh pravic. Ker slovenska sodišča (pa tudi sodišča drugih držav članic Evropske unije) ne sodijo vedno pošteno, temveč sodijo samovoljno in arbitrarno, pri tem pa kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih slehernemu posamezniku zagotavlja Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je vsakemu posamezniku, pa tudi pravni osebi in nevladnim organizacijam, v skladu s 34. členom Konvencije podeljena pravica do pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zaradi ogromnega števila pritožb, ki jih prejme vsako leto (leta 2013 jih je prejelo preko 100.000), razvilo stroga merila dopustnosti. Če pritožba ne zadosti vsem merilom dopustnosti, jo ESČP razglasi za nedopustno, kar pomeni, da jo je ESČP zavrnilo, ne da bi preučilo utemeljenost zadeve. Merila dopustnosti so vsebovana v 34. in 35. členu Evropske konvencije za človekove pravice. V letu 2013 je ESČP skoraj 90% vseh pritožb (skupaj 89.737), zavrnilo kot nedopustnih.
Poleg pogoja iz 34. člena Konvencije, to je, da sme pritožbo na ESČP vložiti zgolj oseba, ki je neposredno žrtev kršitve Konvencije (Amuur proti Franciji, 36. odstavek), lahko razloge, zaradi katerih ESČP vlogo razglasi za nedopustno, razdelimo na 3 sklope, in sicer:
A. POSTOPKOVNE RAZLOGE ZA NEDOPUSTNOST
- Neizčrpanje domačih pravnih sredstev
- Neupoštevanje šestmesečnega roka
- Anonimna pritožba
- Odvečna pritožba
- Pritožba, ki je bila že vložena pri drugem mednarodnem organu
- Zloraba pravice do pritožbe
B. RAZLOGE ZA NEDOPUSTNOST, POVEZANE S SODNO PRISTOJNOSTJO SODIŠČA (Nezdružljivost ratione personae, ratione loci, ratione temporis in ratione materia)
C. NEDOPUSTNOST NA PODLAGI VSEBINE
- Očitna neutemeljenost
- Odsotnost znatno neugodnejšega položaja
Pravilo izčrpanosti domačih pravnih sredstev je prvo merilo, ki se nanaša na postopkovne razloge. Obvezno izčrpanje notranjih pravnih sredstev sicer predstavlja del mednarodnega običajnega prava. ESČP naj bi bilo subsidiarno državnim sistemom za varovanje človekovih pravic, zato je primerno, da imajo nacionalna sodišča prva možnost odločati o vprašanjih glede skladnosti domače zakonodaje s Konvencijo (A, B in C proti Irski, 142. odstavek).
Pritožnik mora tako predhodno v državi izčrpati vsa pravna sredstva, s katerimi bi lahko nacionalna sodišča odpravila stanje, zaradi katerega se pritožnik pritožuje. Običajno to pomeni izrabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev, v primeru Slovenije tudi vložitev ustavne pritožbe pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Pri tem ni dovolj, da pritožnik izkoristi vsa domača pravna sredstva, temveč mora v njih dejansko uveljavljati domnevno kršitev pravic, varovanih s Konvencijo. Ni sicer nujno, da se pritožnik v domačih postopkih eksplicitno sklicuje na pravico iz Konvencije. Zadošča, da se pritožba vsaj vsebinsko nanaša na pravico iz Konvencije (Castells proti Španiji, 32. odstavek). To pomeni, da je moral pritožnik, če se ni opiral na določbe Konvencije, podati argumente z enakim ali podobnim učinkom na podlagi domače zakonodaje z namenom dati nacionalnim sodiščem priložnost za popravo domnevne kršitve (Gäfgen proti Nemčiji, 142., 144. in 146. odstavek).
ESČP dopušča tudi izjeme od pravila o izčrpanju notranjih pravnih sredstev.
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Mednarodni standard revidiranja 315 – Prepoznavanje in ocenjevanje tveganj predvideva, da zunanji revizor računovodskih izkazov pri spoznavanju notranjega kontroliranja lahko uporabi izsledke notranje revizije. Za uporabo izsledkov notranje revizije mora revizor spoznati:
- naravo nalog notranjega revidiranja in prilagojenost njenega revidiranja organizacijski strukturi organizacije,
- delovanje notranjega revidiranja oziroma delovanje, ki bi ga notranje revidiranje moralo zagotavljati.
V kolikor zunanji revizor ugotovi, da je notranje revidiranje verjetno pomembno za revizijo, je dolžan pri uporabi dela notranjih revizorjev spoštovati Mednarodni standard revidiranja 610 – Uporaba dela notranjih revizorjev.
Na drugi strani pa je tudi notranji revizor, skladno z Mednarodnim standardom strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju 2050 – Usklajevanje, dolžan deliti in usklajevati dejavnost notranje revizije z drugimi notranjimi in zunanjimi izvajalci storitev dajanja zagotovil in svetovanja, da zagotovi ustrezno pokritje in čim bolj zmanjša podvajanje dela. To pomeni, da je dolžan aktivno sodelovati z zunanjim revizorjem in tako preprečiti podvajanje revidiranja področij, ki jih pokriva že zunanja revizija.
Ko govorimo o sodelovanju zunanjega in notranjega revizorja, moramo najprej opredeliti dejavnost notranjega in zunanjega revidiranja.
Notranje revidiranje je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja, zasnovana za dodajanje vrednosti in izboljševanje delovanja organizacije. Organizaciji pomaga uresničevati njene cilje s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja organizacije.
Zunanje revidiranje je dejavnost, ki se izvaja z namenom podajanja mnenja o tem, ali so računovodski izkazi resnična in poštena slika finančnega stanja in poslovnega izida družbe. Zunanja revizija pa seveda lahko izvaja tudi druge revizije in podaja o tem svoje mnenje.
Pri reviziji računovodskih izkazov morajo zunanji revizorji preveriti tudi ustreznost delovanja notranjih kontrol in oceniti tveganje, da pride do pomembno napačnih navedb v računovodskih izkazih. Do pomembno napačnih navedb lahko pride zaradi opustitve notranjih kontrol ali pa namenoma. Revizor je dolžan pridobiti zadostne in ustrezne revizijske dokaze, da je revizijsko tveganje na sprejemljivi ravni.
Upravljanje s tveganji družbe in preverjanje delovanja notranjih kontrol so nedvomno stična točka dela zunanjih in notranjih revizorjev. Z vidika racionalnosti je zato pomembno, da notranji in zunanji revizor čim bolj poenotita postopke in metode dela, pa tudi izrazoslovje. Pogovoriti se morata o revizijskih načrtih in po možnosti skupaj zagotoviti čim boljšo revizijsko pokritost.
V primeru, da se zunanji revizor odloči uporabiti delo notranjega revizorja, mora skladno z 11. točko Mednarodnega standarda revidiranja 610 – Uporaba dela notranjih revizorjev ovrednotiti, ali:
- so delo opravili notranji revizorji, ki so imeli ustrezno strokovno vzgojo in znanje,
- je bilo delo pravilno nadzorovano, pregledano in dokumentirano,
- so bili pridobljeni ustrezni revizijski dokazi, ki omogočajo notranjim revizorjem pripraviti utemeljene sklepe,
- so sprejeti sklepi primerni glede na okoliščine ter so vsa poročila, ki so jih pripravili notranji revizorji, skladna z izsledki opravljenega dela,
- so bile izjemne ali neobičajne zadeve, ki so jih razkrili notranji revizorji, pravilno razrešene.
V kolikor zunanji revizor uporabi delo notranjih revizorjev, mora v revizijsko dokumentacijo vključiti sprejete sklepe glede ovrednotenja ustreznosti dela notranjih revizorjev, kot tudi revizijske postopke, ki jih je opravil zunanji revizor v povezavi z obravnavanim delom notranjih revizorjev.
Iz vsega napisanega sledi, da je smiselno, da se zunanji revizor pred začetkom svojega dela sestane z notranjo revizijo in poskuša pridobiti poročila notranjih revizorjev. Če so bili določeni postopki, ki jih je zunanji revizor nameraval revidirati, že pregledani s stani notranjih revizorjev, se lahko zunanji revizor izogne podvajanju. Dobrodošla je tudi izmenjava mnenj po zaključku dela zunanjega revizorja. Na ta način je možno skupaj identificirati najbolj tvegana področja in jih ustrezno obravnavati s strani zunanje in notranje revizije.
Po določbi 57. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 UPB4, 32/12, 94/12 in 111/13) izplačevalec dohodka, ki je plačnik davka, izračuna davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja (v nadaljevanju: REK obrazec). V REK obrazcu se opravi tudi izračun prispevkov za socialno varnost po drugem in tretjem odstavku 352. člena ZDavP-2. Plačnik davka izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj in prispevke za socialno varnost po stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti.
Vrsto, obliko in način predložitve podatkov v REK obrazcih podrobneje določa Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu – pravilnik (Uradni list RS, št. 37/08 s spremembami). Zavezanci za predložitev REK obrazcev so: plačniki davka, ki izplačujejo obdavčljive dohodke fizičnim osebam. Obveznost predložitve REK obrazca nastane najkasneje na dan izplačila dohodka.
Davčnemu zavezancu, ki iz opravičljivih razlogov ne more predložiti REK obrazca v predpisanem roku, davčni organ, skladno z 52. členom ZDavP-2, na njegov predlog dovoli predložitev REK obrazca po izteku predpisanega roka. Tako predložen REK obrazec se šteje za pravočasno vloženega. Pri oddaji REK obrazca plačnik davka označi vrsto dokumenta R.
Po določbi 55. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka predloži REK obrazec oziroma popravljen REK obrazec na podlagi samoprijave. Sestavni del tako predloženega davčnega obračuna je posebna priloga, na kateri prikaže tudi premalo obračunane davke, skupaj z obrestmi iz tretjega odstavka 55. člena ZDavP-2, in hkrati plača tako izkazan davek. Pri oddaji REK obrazca plačnik davka označi vrsto dokumenta I.
Ob oddaji popravka REK obrazca plačnik davka prav tako ustrezno označi vrsto dokumenta, in sicer:
- P – popravek do 60 dni po datumu predložitve (po 53. čl. ZDavP-2),
- I – samoprijava,
- V – popravek s povečanjem oz. znižanjem obveznosti,
- Z – po 54. čl. ZDavP-2 popravek do 12 mesecev (pri znižanju),
- A – popravek analitičnega dela.
Po določbi 53. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 60 dneh po predložitvi davčnega obračuna, zaradi formalnih pomanjkljivosti oziroma pomot v imenih in številkah, pisnih ali računskih pomot, predloži popravek davčnega obračuna. S popravkom davčnega obračuna davčni zavezanec odpravlja predhodno predloženi davčni obračun v delu, v katerem ga spreminja. Plačnik davka lahko predloži popravek REK obrazca večkrat, če se popravki nanašajo na različne prejemnike dohodkov. Pri oddaji REK obrazca plačnik davka označi vrsto dokumenta P.
Po določbi 54. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev davčnega obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. S popravkom davčnega obračuna davčni zavezanec odpravlja predhodno predloženi davčni obračun v delu, v katerem ga spreminja. Popravljenemu REK obrazcu mora davčni zavezanec priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko. Podrobno pojasnilo je objavljeno na spletnih straneh FURS (Vračilo dohodka). Pri oddaji REK obrazca plačnik davka označi vrsto dokumenta Z.
ZDavP-2 v določilih v zvezi s predlaganjem in popravljanjem REK obrazcev ne vsebuje določb glede stornacije, ampak je primere stornacije oziroma umika REK obrazcev potrebno obravnavati po določilih 54. člena ZDavP-2. Storno REK obrazca pomeni zmanjšanje davčne obveznosti, ki jo mora davčni zavezanec, skladno z določili ZDavP-2, tudi pojasniti, zato mora ob stornaciji oziroma umiku predloženega REK obrazca davčnemu organu predložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih razveljavlja predhodno predložen REK obrazec.
Storno REK obrazca (oznaka dokumenta S) se lahko odda le v izjemnih primerih, ki so navedeni v nadaljevanju, v ostalih primerih mora plačnik davka uporabiti ustrezno oznako popravka. Storno dokumenta se lahko uporabi le v primerih:
- sprememba datuma izplačila (če je plačnik davka na predloženem REK obrazcu v polju 012 napačno navedel datum izplačila dohodka),
- sprememba obdobja izplačila (če je plačnik davka na predloženem REK obrazcu v polju 011 napačno navedel obdobje, na katerega se izplačilo dohodka nanaša),
- sprememba vrste dohodka (če je plačnik davka na predloženem REK obrazcu v polju 010 napačno navedel vrsto dohodka, za katerega predlaga REK obrazec),
- napačna izbira zavezanca (če je pooblaščena oseba za predlaganje REK obrazca v polju 003 navedla napačnega plačnika davka),
- napačna oznaka invalidskega podjetja (če je plačnik davka napačno označil polje 004),
- napačna izbira povprečenja.
Davčni zavezanec mora REK obrazec predložiti na predpisan način in v predpisanih rokih. Pri izpolnjevanju REK obrazca je treba predpisane podatke izpolniti točno, pravilno in popolno. Poudarjamo, da davčni zavezanec ob oddaji REK obrazca prek sistema eDavki s podpisom potrdi resničnost podatkov na predloženem REK obrazcu.
Vir: Tax-Fin-Lex
Ker se v praksi pojavljajo različne interpretacije osebnega dopolnilnega dela, predstavljamo glavne značilnosti tega dela, ki veljajo danes. Za osebno dopolnilno delo veljajo številna pravila in omejitve, zato ni ravno pogosto izbrana oblika dela. Glede na dejstvo, da se zaostruje nadzor dela na črno, bo zanimanja za tovrstno delo mogoče več. Državni organi predvsem z letom 2015 pričakujejo porast zanimanja za to obliko dela, saj bodo izvajalci osebnega dopolnilnega dela iz tega naslova lahko pridobili tudi določeno socialno zavarovanje. Za izvedbo le-tega bodo vpeljane tako imenovane vrednotnice, ki jih bodo morali pridobiti naročniki pred pričetkom opravljanja del s strani vsakega posameznika.
Posameznik mora osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja priglasiti pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). Priglasitev se opravi po spletnem portalu AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi po spletnem portalu AJPES.
Poleg tega mora posameznik upravni enoti priglasiti vsako spremembo ter prenehanje opravljanja osebnega dopolnilnega dela v osmih dneh od spremembe oziroma prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela.
Upravna enota v osmih dneh obvesti tržni inšpektorat, inšpektorat za delo, prometni inšpektorat in pristojni davčni urad o vpisu priglasitve, ali spremembe in o izbrisu posameznika, ki opravlja osebno dopolnilno delo.
Letni prihodki iz naslova tega dela ne smejo presegati minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta, kar ugotavlja DURS, kjer je posameznik vpisan v davčni register, na podlagi podatkov o prihodkih iz naslova osebnega dopolnilnega dela.
S prihodnjim letom se bodo v zvezi z opravljanjem osebnega dopolnilnega dela pričele izvajati spremembe ZPDZC, ki se nanašajo na zmanjšanje letnih dohodkov iz tega naslova (se prepolovijo) in na izdajo vrednotnic ter z njimi povezanim plačevanjem prispevkov za socialno varnost.
Nadzor nad doseženim prometom
V skladu z določbami pravilnika mora posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, za vsak posamično opravljen promet blaga, proizvodov oziroma storitev izdati račun v najmanj dveh izvodih, od katerih en izvod prejme kupec. Kopije računov je potrebno hraniti 10 let.
Račun mora vsebovati naslednje podatke:
- zaporedno številko,
- priimek in ime ter prebivališče in davčno številko izdajatelja,
- kraj in datum izdaje,
- specifikacijo opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga ali proizvodov in storitev z mersko enoto in ceno,
- podpis izdajatelja računa.
Obdavčitev osebnega dopolnilnega dela
Doseženi prihodki se uporabljajo le za spremljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje osebnega dopolnilnega dela. Za ugotavljanje davčnih obveznosti mora vsak posameznik zagotoviti predpisane podatke skladno z davčnimi predpisi. Dohodki iz osebnega dopolnilnega dela se obravnavajo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Kadar je izplačevalec teh dohodkov pravna oseba oziroma nek drug gospodarski subjekt, je le-ta kot plačnik davka dolžan poskrbeti za davčni odtegljaj v višini 25 odstotkov akontacije od bruto dohodka, ki se zmanjša za 10 odstotkov normirane odhodke.
Če je plačnik storitve fizična oseba, mora prejemnik dohodka sam enkrat mesečno (do 10. dne v mesecu za predhodni mesec) napraviti napoved prejetih dohodkov in davčni organ mu na tej osnovi izda odločbo o plačilu akontacije dohodnine. Izvajalec storitve lahko uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitev na podlagi predloženih dokazil.
Vrednotnice v letu 2015
Z letom 2015 se za izvajalce osebnega dopolnilnega dela uvajajo vrednotnice, ki se bodo izdajale pred pričetkom posameznega dela in bodo veljale za obdobje enega meseca. Naročnik del bo moral za vrednotnico, ki jo bo naročil po e-upravi, vsak mesec odšteti pavšalni znesek v višini devet evrov, od tega bo šlo sedem evrov za pokojninsko, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca del. Ta bo z eno vrednotnico prišel do enega dneva pokojninske dobe. Postopek pridobitve vrednotnice bo enostaven. Vrednotnico bo namreč mogoče kupiti po spletu, tisti, ki spleta ne uporabljajo, bodo to lahko uredili na upravni enoti. Po novem bo nadzor na tem delom poleg tržne oz. delovne inšpekcije izvajala tudi finančna uprava s svojimi mobilnimi enotami. Za kršitelje so predpisane tudi višje kazni. Ali bosta opisana sprememba in ostrejši nadzor dela na črno pripomogla k večji uporabi tega instituta, bo pokazal čas.
Vir: revija Denar – Tanja Kaltnekar
Od 1. januarja 2015 dalje bodo morali proračunski uporabniki v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (v nadaljevanju: ZOPSPU A) prejemati račune in spremljajoče dokumente le še v elektronski obliki, t. i. e-račune. Obveznost pošiljanja e-računov v javni sektor velja za domače pravne in fizične osebe ter za tuje pravne in fizične osebe, ki opravljajo storitve ali dobavijo blago na ozemlju Republike Slovenije, če imajo sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji.
E-račun nadomešča klasično papirno obliko računa in ga izdajatelj računa za dobavljeno blago ali izvedene storitve izda svojemu dolžniku oziroma prejemniku računa v elektronski obliki.
S skupnim imenom e-račun se označujejo dokumenti oziroma knjigovodske listine, ki vsebujejo zapise o poslovnih dogodkih, na osnovi katerih se spreminjajo sredstva ali obveznosti do njihovih virov, prihodki ali odhodki. Knjigovodske listine so lahko prejete ali izdane. Popolnost, resničnost in poštenost poslovnega dogodka izkazujejo z obveznimi elementi listine. Slednji so opredeljeni tako v Slovenskih računovodskih standardih (SRS, Pravilniku o računovodstvu posamezne pravne osebe kot v Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Za e-račune torej štejemo dokumente oziroma listine, ki vsebujejo obvezne elemente, in sicer ne glede na to, kako se listina imenuje (račun, dobropis, bremepis, avansni račun, zahtevek za plačilo …).
Oblika e-računa
E-račun ni račun, ki ga lahko pošljemo stranki v obliki PDF po e-pošti. E-račun je račun, ki je izdan v standardni elektronski obliki v skladu s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi s posebnimi predpisi. E-račun sestavljajo:
- ovojnica e-računa – dokument v strukturi xml namenjen usmerjanju e-računa
- sheme ovojnice ICL
- e-slog, verzija 1.5, e-slog, verzija 1.6 – enotna standardizirana oblika e-računa v xml strukturi, ki jo je definirala Gospodarska zbornica Slovenije
- poljubne priloge (npr. vizualizacija e-računa le lahko v obliki PDF).
E-računi morajo biti podpisani z elektronskim podpisom.
Davčni vidik izdajanja e-računov
Z vidika davčnega nadzora morajo vsi računi, ne samo e-računi, odražati dejansko dobavo, pri čemer je treba zagotoviti njihovo pristnost, kakor tudi celovitost in čitljivost, in to od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa.
Odprava ovir za elektronsko izdajanje računov se je začela s sprejemom ZDDV-1G, ki je začel veljati s 1. januarjem 2013. S spremenjenim 84. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 se je uvedla enakovredna obravnava papirnatih in elektronskih računov, s čimer so se odpravile ovire za elektronsko izdajanje računov.
Izmenjava e-računov
Pravne in fizične osebe lahko pošiljajo e-račune po bankah, vključenih v medbančno izmenjavo e-računov.
Proračunskim uporabnikom se bo e-račune posredovalo po ponudnikih procesne obdelave podatkov, s katerimi ima Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju: UJP) sklenjene pogodbe o izmenjavi e-računov ali portala UJP e-račun, po katerem bodo lahko izdajatelji pošiljali e-račune neposredno proračunskim uporabnikom. Portal UJP bo podpiral tudi pošiljanje e-računov za manjše izdajatelje, ki bodo lahko izdajali e-račune za javni sektor po ročnem vnosu e-računov.
Hramba e-računov
Roki hrambe računov, ki so opredeljeni v Slovenskih računovodskih standardih, Pravilnikih o računovodstvu pravnih oseb kot v Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ostajajo enaki tudi za e-račune. Ponudniki e-poslovanja ponujajo poleg izdajanja, prejemanja in posredovanja e-računov tudi e-arhiviranje.
Vir: revija Denar – Eva Tomšič Porenta
Upravljanje s tveganji, vključno s tveganji prevar, je področje z velikimi razvojnimi zmožnostmi. Pri tem nimamo v mislih zgolj trenutne gospodarske krize v Sloveniji, saj se škandali, povezani z gospodarskim kriminalom, dogajajo že od nekdaj, in to povsod po svetu. Vendar pa se v slovenskem gospodarskem okolju strokovni termini, kot so upravljanje s tveganji prevar, programi za preprečevanje prevar, cikel prevar, forenzična revizija ali forenzično računovodstvo, uporabljajo zelo redko in praviloma nedosledno.
Namen serije člankov, ki bo objavljena v prihodnjih številkah revije Poslovodno računovodstvo, je razbliniti vsebinske nejasnosti glede pojava, ki ima zelo konkretne, včasih celo uničujoče posledice, tako finančne kot nefinančne. Govorimo seveda o prevarah.
Finančni vidiki prevar
Številne koristne informacije s področja finančnih prevar lahko pridobimo iz zelo dobrih spletnih statističnih virov. Eden takih je Poročilo narodom o poklicnih prevarah in zlorabah[1] (Report to the Nations on Occupational Fraud and Abuse), ki ga vsaki dve leti izda Združenje pooblaščenih preiskovalcev prevar(Association of Certified Fraud Examiners – ACFE). ACFE je vodilna svetovna organizacija, ki ima znanje in izvaja izobraževanja za boj proti gospodarskim (poklicnim[2]) prevaram. Združuje že več kot 65 000 članov in podeljuje strokovno licenco za pooblaščene preiskovalce prevar (Certified Fraud Examiner – CFE). Skupaj so člani ACFE do zdaj opravili že več kot milijon preiskav domnevnih prevar, o katerih prostovoljno poročajo tudi krovni organizaciji s ciljem izdelave statističnih analiz in pridobivanja zelo kakovostnih in raznovrstnih podatkov o izvedenih preiskavah in preiskovanih primerih prevar.
Zadnje Poročilo narodom o poklicnih prevarah in zlorabah je bilo objavljeno leta 2012 in vsebuje 1 388 preiskav domnevnih prevar, ki so bile izvedene v obdobju od januarja 2010 do decembra 2011 v skoraj sto različnih državah po vsem svetu. Podatki so primerjani s tistimi iz predhodnih proučevanih obdobij (iz Poročila narodom o poklicnih prevarah in zlorabah za leti 2010 in 2008) in kot takšni so relevantna slika trenutnega stanja in predvsem razvoja na področju poklicnih prevar. Ključni poudarki iz Poročila narodom o poklicnih prevarah in zlorabah za leto 2012 so:
- povprečna organizacija letno izgubi 5 % prihodkov zaradi prevar. Upoštevaje vrednost svetovnega bruto družbenega proizvoda v letu 2011 navedeni odstotek pomeni 3,5 bilijonov ameriških dolarjev potencialne izgube iz naslova poklicnih prevar;
- vrednost izgube iz naslova poklicne prevare znaša v povprečju 140.000 ameriških dolarjev na en preiskovani primer. V več kot petini vseh primerov je izguba znašala več kot milijon ameriških dolarjev;
- najpogosteje so žrtve prevar organizacije iz naslednjih sektorjev: bančne in finančne storitve, državna in javna uprava ter proizvodni sektorji.
Nefinančni vidiki prevar
Prevare nimajo zgolj finančnih, temveč imajo tudi obsežne nefinančne posledice, katerih učinki so pogosto dolgoročni, včasih tudi nepopravljivi. Pri tem trenutno ne izpostavljamo posledic za storilce prevar skladno z odškodninsko in s kazensko zakonodajo, temveč govorimo zlasti o posledicah za organizacijo – žrtev prevare.
Naštejmo samo nekatere izmed njih:
- odpuščanje zaposlenih,
- veliki pritiski na zaposlene,
- nizka storilnost in morala zaposlenih,
- negativna podoba v javnosti, uničen ugled,
- vodstva se več ukvarjajo s preiskovanjem in odpravo posledic prevar in manj z osnovno dejavnostjo podjetja.
V Global Economic Crime Survey iz leta 2007 so izvršni direktorji odgovarjali tudi na vprašanja glede porabe časa za odpravo posledic prevar. Tako jih je kar 77 % navedlo, da prevare vplivajo na njihovo porabo časa. Še več, izmerili so, da so v dveh predhodnih letih izvršni direktorji v povprečju porabili več kot 639.000 ameriških dolarjev vrednosti svojega časa za obravnavo posledic prevar.
Vir: revija Poslovodno računovodstvo – mag. Moca Međenović
Ministrstvo za delo bi s spremembo zakona o matičnih evidencah uvedlo plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za študentsko delo. Državni sekretar na ministrstvu Dejan Levanič je pojasnil, da bo novost verjetno začela veljati s 1. januarjem 2015 oziroma v primeru obravnave zakona po nujnem postopku takoj, ko bo mogoče.
Levanič je v izjavi po sestanku s predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) povedal, da bodo v zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja uvedli prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za študentsko delo. S tem bodo imeli po njegovih besedah študenti pravico do pokojninskega zavarovanja. "Kar je eden izmed konsenzov, ki je bil dosežen med socialnimi partnerji, ko smo pogojevali tudi zakon o študentskem delu," je pojasnil.
Vlada je v predlogu sprememb proračuna predvidela, da bi z omenjenim ukrepom pridobila 58,3 milijona evrov. Po besedah Levaniča gre za okviren preračun, saj bodo še videli, kaj ukrep dejansko pomeni za priliv. "Zdaj vemo, da se študentsko delo ponovno povečuje, delodajalci počasi spet zaupajo trgu in potrebujejo nekoliko več delovne sile," je pojasnil. Dodal je, da morajo pri tem vsi skupaj stremeti k omejevanju prekernosti in urejanju vedno več rednih oblik dela.
Na vprašanje o tem, kaj bi uvedba plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pomenila za študenta, ki je zaslužil sto evrov, je Levanič odgovoril, da delodajalec danes zanj plača 130 evrov, po novem pa bi ta znesek znašal 133 evrov. Študent bi za prispevke plačal 15,5 odstotka, kar pomeni, da bi od stotih evrov na koncu dobil 84 evrov, je povedal Levanič. Dodal je, da študentsko delo v primerjavi z drugimi oblikami dela kljub novi ureditvi s polnimi prispevki še vedno predstavlja najbolj ugodno in fleksibilno obliko zaposlitve.
V zvezi z zakonom, s katerim bi uredili študentsko delo in o katerem so se že pogajali, je Levanič dejal, da je bilo še kar nekaj odprtih zadev, predvsem kar se tiče omejitev na strani delodajalcev. Po njegovih besedah je treba ponovno preučiti, kako močno omejiti študentsko delo, saj se uvajajo evidence, ki bodo pokazale, kaj se dogaja na področju študentskega dela. Zakon tako ostaja na mizi, je povedal.
ŠOS, ki se pri urejanju študentskega dela zavzema za sistemske in ne za parcialne ukrepe, bo rešitve, ki so jim jih predstavniki ministrstva za delo predstavili na današnjem sestanku, preučila in zatem sporočila svoje stališče, pa so za STA povedali v ŠOS. "Zaključkov na sestanku ni bilo," je dejal predsednik ŠOS Žiga Schmidt. Na sestanku pa so po njegovih besedah izrazili nestrinjanje z ukrepi, ki niso sistemski. "Želimo si, da bi nadaljevali pogajanja o prejšnjem besedilu zakona o študentskem delu, ki so se končala s padcem prejšnje vlade," je dejal. Očitno bo zdaj po njegovih besedah znova prišlo "do nekih parcialnih rešitev".
Vir: STA
Vlada je potrdila predlog novele zakona o visokem šolstvu, ki ureja vprašanje neakreditiranih študijskih programov in pravice študentov. Kot je povedala ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar, predlagajo podaljšanje veljavnosti teh programov do 31. septembra 2018.
Setnikar Cankarjeva je uvodoma spomnila, da so ob začetku mandata ugotovili, da je približno 200 študentov v položaju, ko so pred nadaljevanjem oz. dokončanjem študija na neakreditiranih programih, ali pa celo že pred iskanjem delovnega mesta z diplomo teh programov.
Gre za nekatere programe na Univerzi v Ljubljani in Univerzi na Primorskem. Študentom, ki so se v prvi letnik vpisali v akreditirane programe, a so ti tekom študija akreditacijo izgubili, naj bi sedaj z novelo zakona o visokem šolstvu zagotovili javno veljavnost diplom ter pravice, ki izhajajo iz statusa rednega študenta, je pojasnila ministrica.
Kot je poudarila, se jim je zdelo pomembno tudi, da se ohrani zaupanje v slovenske visokošolske zavode in podeljene diplome ter druge listine. Zato so predlagali rešitve, ki bi podaljšale veljavnost programov, in sicer do 31. septembra 2018.
Po besedah Setnikar Cankarjeve so tak rok postavili, ker lahko študenti tudi prekinejo študij - na primer študentke za leto ali dva zaradi materinstva. Imeti pa morajo možnost, da po vrnitvi dokončajo program, v katerega so se vpisali, ohranijo status in pridobijo javno veljavno diplomo.
Poleg tega pa so se, je dodala ministrica, odločili za uvedbo obveze ob naslednjem razpisu, da se v besedilo razpisa vključi tudi določba o akreditacijskih datumih, predvsem pa o poteku akreditacije programa. Želeli pa so tudi, da se dopolni evidenca, tako na nacionalni agenciji za kakovost visokega šolstva, kot tudi univerzitetnih institucijah oziroma univerzah.
Vir: STA
- Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 78/2014 z dne 29.10.2014, velja od 1.11.2014
- Slovenski poslovnofinančni standard 5 – Dajanje mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi z določili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), objavljeno v Uradnem listu RS št. 77/2014 z dne 27.10.2014, velja od 28.10.2014
- Pravilnik o delovanju mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN, objavljeno v Uradnem listu RS št. 76/2014 z dne 24.10.2014, veljati začne 8.11.2014
- Uredba o tehničnih zahtevah za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo, objavljeno v Uradnem listu RS št. 76/2014 z dne 24.10.2014, veljati začne 8.11.2014
- Pravilnik o dodeljevanju štipendije Ad futura, objavljeno v Uradnem listu RS št. 76/2014 z dne 24.10.2014, veljati začne 8.11.2014
- Odlok o Svetu za nacionalno varnost, objavljeno v Uradnem listu RS št. 76/2014 z dne 24.10.2014, velja od 25.10.2014
- Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 78/2014 z dne 30.10.2014, velja od 31.10.2014
- Pravilnik o pridobitvi potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 77/2014 z dne 27.10.2014, velja od 21.10.2014
- Uredba o določitvi zneska trošarine za energente, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 77/2014 z dne 27.10.2014, velja od 28.10.2014
- Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 76/2014 z dne 24.10.2014, velja od 25.10.2014, uporablja se od 1.11.2014
- Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 76/2014 z dne 24.10.2014, velja od 1.11.2014
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-B), nujni postopek, EPA 123-VII
- Predlog rebalansa Proračuna Republike Slovenije za leto 2014, EPA 122-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-J), nujni postopek, EPA 124-VII
- Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1F), skrajšani postopek, EPA 117-VII
- Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-M), nujni postopek, EPA 112-VII
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu NOVEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 18 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov.
- Državni zbor je že v mesecu marcu prejel v obravnavo Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o javnih financah (ZJF-H), prva obravnava, EPA 1856-VI, s katerim je skupina poslancev želela zmanjšati finančno nedisciplino z uvedbo 15 dnevnega plačilnega roka. Predlog je bil zavrnjen in zakon ni bil nikoli sprejet.
- Rednih novel (spremembe in dopolnitve zakona) je bilo 7 (novela A, B, C, D, E, F in G).
- Zadnji vpliv na besedilo zakona je prinesel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-A), ki v ZIPRS1415 dodaja novi 64. člen, ki se glasi: "Ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF lahko ministrstvo, pristojno za finance, za namen servisiranja javnega dolga, samostojno prerazporedi pravice porabe iz računa finančnih terjatev in naložb v račun financiranja v višini manjkajočih pravic porabe za odplačilo glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v letu 2014."
- Državni zbor je pripravil (le) eno uradno prečiščeno besedilo (UPB) Zakona o javnih financah (ZJF-UPB4).
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 79-3758/1999, stran 12394.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 29.10.2014 - 4.11.2014 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 16 novosti | 1 novost | 2 novosti | |||
V tem tednu izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 29.10.2014 - 4.11.2014 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 2 novosti | 10 novosti | 4 novosti | 10 novosti | 1 novost | |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 2 novosti | ||||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | |||||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 6 novosti | 1 novost | 5 novosti | ||||
| 5. JAVNE FINANCE | 19 novosti | 3 novosti | 1 novost | 11 novosti | 3 novosti | ||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 77 novosti | 6 novosti | 9 novosti | |||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 1 novost | 24 novosti | 2 novosti | 1 novost | 7 novosti | 1 novost | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 1 novost | |||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 7 novosti | 3 novosti | |||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 7 novosti | 1 novost | |||||
| 11. OBČINE | 32 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.