Odvetnica Nina Zidar Klemenčič, naša današnja gostja rubrike Pogovor, nam je med drugim zaupala svoj pogled na pravno varnost v Sloveniji: »Največji problem trenutne pravne varnosti v Sloveniji je velika nepredvidljivost sodnih odločb. Imamo izjemno nepoenoteno sodno prakso in je stranki praktično nemogoče svetovati, kako bo sodišče odločilo v zvezi z nekim pravnim problemom. Tu je ključna vloga Vrhovnega sodišča, ki bi moralo narediti več za poenotenje sodne prakse takoj, ko se pokažejo različne prakse višjih sodišč.«
Odvetnika Mateja Planinca je k nastanku današnjega pravnega članka spodbudila obravnava na Okrajnem sodišču v Ljubljani v postopku nasprotne izvršbe, kjer mu je bilo kot pooblaščencu v okviru načela odprtega sojenja rečeno, da z delom zahtevka glede obresti ne bo uspel, saj je tako stališče Višjega sodišča v Ljubljani. Pri nasprotni izvršbi kot postopku izterjave neupravičene obogatitve ni poenotene sodne prakse glede obrestnega dela zahtevka.
V preteklih dveh številkah TFL Glasnika smo se v Temi tedna posvetili prevarantskemu računovodskemu poročanju in vlogi revizorja pri odkrivanju prevar. Današnja tema tedna pa je namenjena vlogi poslovodstva pri odkrivanju prevar. Poslovodstvo je prvo poklicano, da delo v družbi organizira tako, da do prevar ne pride. K odgovornemu ravnanju ga zavezuje Zakon o gospodarskih družbah, ki mu nalaga, da mora ravnati v dobro družbe, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, in varovati poslovno skrivnost družbe. Za svoje delo je poslovodstvo tudi odškodninsko odgovorno.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Ga. Nina Zidar Klemenčič, ste znana in uspešna odvetnica, tudi soproga znanega Slovenca. Na kaj ste v svoji karieri najbolj ponosni?
Nina Zidar Klemenčič:
Najbolj sem ponosna na to, da mi je uspelo zgraditi pisarno, v kateri delajo zadovoljni, pametni in predani pravniki, ki so strokovno kos zahtevnim primerom, s katerimi se srečujejo pri delu.
TFL Glasnik:
Pogovor z vami je poseben izziv zaradi različnih poti, po katerih bi ga lahko peljali. Ostaniva pri pravni stroki, saj vaš ugled izvira iz profesionalnega dela. Kljub mladosti vas želi angažirati marsikdo. Kaj menite, kaj je vzrok za vse to: vaše znanje, prodornost, pogum, morda vpliv?
Nina Zidar Klemenčič:
Težko sodiš o sebi. Ljudje verjetno zaupajo v moje strokovno znanje na področju, za katerega me najamejo, in poznajo pisarno po prodornosti in tem, da se ne ustrašimo in se bojujemo za tisto, v kar verjamemo. Ne slišimo radi, da nekaj ne gre – vedno skušamo doseči tisto, za kar menimo, da bi bilo prav. Verjetno se tudi zato nekateri ljudje, ki so izpostavljeni in potrebujejo pravno pomoč, obrnejo na nas.
TFL Glasnik:
Ali je odvetnik sploh lahko ugleden? Ali je kriterij zgolj njegova profesionalnost, morda tudi finančna uspešnost? Kaj je sploh uspešnost odvetnika, kako to merite?
Nina Zidar Klemenčič:
Verjetno je odvisno od odvetnika do odvetnika. Kar zadeva mene, mi uspešnost pomeni, da našo pisarno vodim na način, da jo na področjih, s katerimi se ukvarja, strokovno spoštujejo.
Menim, da finančna uspešnost nekako pride zraven z roko v roki. Zame finančna uspešnost nikakor ni bila prva in najpomembnejša stvar. Biti uspešen odvetnik je vse drugo. Naše poslanstvo je pomagati posamezniku pri uveljavljanju njegovih pravic in zastopanju njegovih pravnih interesov. Prav bi bilo, da bi odvetniki sami in odvetniška zbornica naredili več za dvig ugleda odvetništva. Pomembna pot bi bila več družbeno odgovornega ravnanja.
Naša pisarna to uveljavlja skozi projekt Botrstvo – brezplačna pravna pomoč. Skupaj z Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje brezplačno svetujemo družinam, ki so v najhujših socialnih stiskah. S tem projektom izvajamo naše temeljno poslanstvo odvetnika kot zagovornika drugih – mi naj bi bili glas ljudi, tisti, ki znamo uresničiti njihove pravice. V odnosu do države ali do koga drugega močnejšega. Zato se mi zdi škoda, da smo z nekaterimi slabimi zgledi odvetniki razvrednotili ta poklic.
TFL Glasnik:
Zakaj menite, da je tako?
Nina Zidar Klemenčič:
Menim, da je to povezano z vsesplošnimi družbenimi dogajanji v zadnjih petnajstih letih. Z razpadom vrednot v menedžerski stroki, gospodarstvu. S številnimi slabimi praksami. In odvetniki so bili vsepovsod zraven. To je povzročilo padec ugleda, razvrednotenje našega poklica pri ljudeh. To je škoda. Škoda je, ker mislim, da bi bilo tudi nam, odvetnikom, lažje delati, če bi imel poklic v javnosti drugačen ugled.
TFL Glasnik:
Kako ta ugled povrniti?
Nina Zidar Klemenčič:
Naš poklic potrebuje predvsem več samokritike. Tudi kakšno jasno obsodbo spornih praks in seveda ravnanje, ki kaže, da smo odvetniki častni ljudje, da nam je mar za to, kar se dogaja okoli nas. Mi se trudimo. Naša pisarna ima od samega začetka obsežen pro bono program. Najprej smo začeli pro bono svetovanje okoljevarstvenim organizacijam. Tako smo denimo pomagali v boju okoljevarstvenih organizacij z Lafarge cementom v zvezi s pridobivanjem okoljevarstvenega soglasja. To obliko pomoči smo nadgradili v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine, kar traja že eno leto in pet mesecev. Doslej smo pomagali več kot 400 družinam v hudih socialnih stiskah. Projekt vodimo v Ljubljani, Mariboru, na Ptuju, v Murski Soboti, zdaj ga bomo še na Primorskem. V projektu polno deluje ena naša strokovna sodelavka, diplomirana pravnica iz naše pisarne, in odvetniki z različnih področij, Zveza prijateljev mladine pa zagotavlja logistiko.
Menim, da s takšnimi projekti odvetniki pokažemo, da nam je mar za to, kar se dogaja v družbi, da smo glasni. Skratka, da aktivno sooblikujemo javni prostor – to je naša odgovornost.
TFL Glasnik:
Se vam zdi, da je za odvetnika moralno vprašanje, kot ljudje pogosto sodijo, da lahko zagovarjate nekoga, za katerega veste, da je kriv? Res je, da ima vsak pravico do zagovornika, a vendarle vi iščete njemu naklonjena pravna sredstva. Kje se profesionalni odvetnik sreča s svojo mejo? Ali kdaj zavrnete kak primer? Saj poznamo pravnike, ki zaradi takšnega razmišljanja ne želijo biti odvetniki in izberejo drugačno pot.
Nina Zidar Klemenčič:
Obstajajo področja, na katerih ne delujem, ker vem, da jih kot človek ne bi zmogla. Družinski spori, ker so vpleteni otroci, so zame preobremenjujoči.
Ne znam si dovolj postaviti meje. Tudi v nekaterih kazenskih zadevah, ko gre samo za sume nekaterih kaznivih dejanj, sama vem, da osumljenemu ne bi mogla ponuditi ustrezne obrambe. Odvetnik mora vedno najprej sam pri sebi vedeti, da bo po najboljših močeh opravil delo, tudi kadar ve, da je stranka recimo kriva, če lahko temu tako rečem. Prav je, da si pošten do sebe in tistega, ki ga zagovarjaš.
TFL Glasnik:
Ukvarjate se z različnimi pravnimi področji. Katero med njimi bi izpostavili, ker bi bilo treba na njem spremeniti največ zakonodaje, da bi pravo delovalo bolje, pravičneje?
Nina Zidar Klemenčič:
Največji problem trenutne pravne nevarnosti v Sloveniji je velika nepredvidljivost sodnih odločb. Imamo izjemno nepoenoteno sodno prakso in je stranki praktično nemogoče svetovati, kako bo sodišče odločilo v zvezi z nekim pravnim problemom.
Tu je ključna vloga vrhovnega sodišča, ki bi moralo narediti več za poenotenje sodne prakse, takoj ko se pokažejo različne prakse višjih sodišč. Da bodisi prek načelnih mnenj bodisi na drugačen način zavzame stališče, ki je potem enotno za vso Slovenijo. Tu je velik problem zlasti v gospodarskih sporih, ker pride do velike nepredvidljivosti, tudi tuje stranke potem ocenjujejo slovenski prostor kot pravno nevaren in nepredvidljiv.
Veliko je treba narediti pri ustvarjanju pogojev, da bodo sodišča v teh primerih hitreje odločala, za kar je potrebno tudi izobraževanje sodnikov. Gre za izjemno kompleksna področja in je prav, da država sodnemu kadru omogoči izobraževanje. Vse to bi bistveno izboljšalo pravno varnost, ker bi zmanjšalo možnost nekvalitetnih odločitev.
TFL Glasnik:
In na koncu: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Nina Zidar Klemenčič:
V današnjih časih je zelo težko imeti kakršna koli pozitivna sporočila. Bojim se, da nas v prihodnjih nekaj letih ne čaka drugega kot Churchillovi znoj, trdo delo in solze. Če se bomo držali tega in naredili našo državo malo manj drago ter pozdravili naše temelje, nas čakajo lepši časi. Bojim pa se, da brez odrekanj ne bo šlo.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Tina Kosec
piše: odvetnik Matej Planinc, univ. dipl. pravnik, zaposlen pri Odvetniški družbi Planinc in Potočar, o.p., d.o.o.
K članku je avtorja spodbudila obravnava na Okrajnem sodišču v Ljubljani v postopku nasprotne izvršbe, kjer mu je bilo kot pooblaščencu v okviru načela odprtega sojenja rečeno, da z delom zahtevka glede obresti ne bo uspel, saj je tako stališče Višjega sodišča v Ljubljani.
Institut nasprotne izvršbe je urejen v členih 67. do 70. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tako 67. člen ZIZ določa, da lahko dolžnik s predlogom za nasprotno izvršbo pri sodišču zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, ter določa razloge za vložitev predloga.
V praksi se pojavljajo različna tolmačenja določbe »zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil« ter različna sodna praksa višjih sodišč v Republiki Sloveniji, predvsem ali je dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) upravičen tudi do obresti od preveč plačanih zneskov.
Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. II Cpg 719/2002 z dne 17.10.2002 odločilo: »Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prva faza postopka nasprotne izvršbe pravzaprav samostojni postopek z značilnostmi pravdnega postopka in je predhodni postopek sami nasprotni izvršbi v ožjem smislu. Glede na navedeno je treba 67. člen ZIZ tolmačiti širše, kar pomeni, da ima obdolženi možnost, v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zamudne obresti in stroške.« V odločbi je sodišče med drugim navedlo, da bi bila sama jezikovna razlaga zakonskega določila pretoga, saj bi vodila do zaključka, da ima dolžnik dve neracionalni možnosti: da bi vzporedno s predlogom za nasprotno izvršbo vložil še tožbo, s katero bi zahteval plačilo zamudnih obresti in tudi stroškov, ali da bi počakal na potek roka iz 2. odstavka 67. člena ZIZ, na kar bi po mnenju teorije celo moral počakati in šele potem vložil tožbo zaradi neupravičene pridobitve, v kateri bi lahko postavil zahtevek v skladu z 214. in 215. členom ZOR tudi za obresti in stroške. Navedeno po nepotrebnem obremenjuje stranki in sodišče z dvema postopkoma.
Svoji tedanji praksi je Višje sodišče v Ljubljani sledilo tudi v sklepu opr. št. III Cp 4020/2005 z dne 19. 10. 2005, čeprav je pritožbi ugodilo iz drugih razlogov in ni odločalo o obrestnem delu zahtevka.
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Mednarodni standard revidiranja (v nadaljevanju MSR) 240 – Revizorjeve naloge, povezane z obravnavanjem prevar pri reviziji računovodskih izkazov v uvodu jasno definira odgovornost za preprečevanje prevar: »Glavno odgovornost za preprečevanje in odkrivanje prevar imajo tako pristojni za upravljanje organizacije kot poslovodstvo. Pomembno je, da daje poslovodstvo ob nadziranju, ki ga izvajajo pristojni za upravljanje, velik poudarek preprečevanju prevar, kar lahko zmanjšuje priložnosti za prevare, in svarilom pred prevarami, kar lahko prepriča posameznike, da jih ne zagrešijo zaradi visoke verjetnosti, da bodo odkrite in kaznovane. To vključuje kulturo poštenosti in etičnega obnašanja, ki jo lahko podkrepi dejavni nadzor pristojnih za upravljanje. Izvajanje nadzorne funkcije pristojnih za upravljanje vključuje upoštevanje možnosti za izogibanje kontrolam ali za drugačne neprimerne vplive na postopke računovodskega poročanja, kot so na primer poskusi poslovodstva za prirejanje dobičkov, da bi vplivali na zaznave analitikov o uspešnosti in dobičkovnosti organizacije.«
Kaj prevara je, smo napisali že v prejšnji številki TFL Glasnika. Danes naj pojasnimo, kaj so vzroki za nastanek prevare (Cresseyev trikotnik prevar):
- Priložnost – storilec za izvedbo prevare potrebuje priložnost.
- Motiv – storilec mora imeti motiv za izvedbo prevare, običajno gre za takšno ali drugačno željo po protipravni pridobitvi premoženja. MSR 240 govori o zaznanem pritisku, ki izvira iz denarnih težav, ogroženosti gospodarskih pogojev družbe, prekomernih pritiskov na poslovodstvo po doseganju finančnih ciljev, ali pa gre za izziv izvesti prevaro.
- Opravičevanje – kadar gre za storilce, ki nimajo kriminalne preteklosti, ti običajno iščejo opravičila za svoje dejanje. Lahko gre za mnenje, da niso dovolj cenjeni, imajo prenizko plačo in tako dalje.
Kdo so osebe, ki zakrivijo prevare v družbah?
Največ prevar zakrivijo zaposleni. Ker imajo največ priložnosti in pooblastil, največje prevare izvedejo člani najvišjega poslovodstva, sledi srednje in nižje poslovodstvo ter organizirani kriminalci (povzeto po: Mihael Kranjc, Načini prevar v računovodskih izkazih in njihovo odkrivanje).
Kakšne so metode odkrivanja prevar?
Metode odkrivanja prevar so lahko aktivne in pasivne. Aktivne metode so povezane z organizacijsko kulturo družbe in uvedenimi notranjimi kontrolami. Pasivne metode pa so tiste, na katere družba nima vpliva (odkritja državnih organov, revizija računovodskih izkazov, naključje, …). Aktivne metode odkrivanja prevar je dolžno v družbi uvesti poslovodstvo in v največji možni meri prepričati posameznike, da je velika verjetnost, da bodo prevare odkrite.
Organizacijska kultura družbe je celostni in korporativni sistem vrednot, norm, pravil, stališč, prepričanj, skupnih lastnosti, načinov izvajanja procesov in postopkov, vedenja in načinov delovanja zaposlenih, skupnih ciljev ter vrste in oblike interakcij tako znotraj poslovnega sistema kot z njegovim zunanjim okoljem, ki v sedanjosti odražajo prakso skupne preteklosti in so obenem tudi pod vplivom občutka predvidene skupne prihodnosti pripadnikov posameznega poslovnega sistema (vir: Wikipedija). Na organizacijsko kulturo družbe ima nedvomno največji vpliv prav poslovodstvo, ki normative v družbi postavlja. Vrednote, norme, pravila in stališča morajo vključevati tudi kulturo poštenosti in etičnega obnašanja. Običajno se takšna pravila zapišejo v etični kodeks, ki ga morajo spoštovati vsi zaposleni. Etični kodeks predstavlja tudi osnovo za ukrepanje v primeru kršitve dolžnega ravnanja in je formalni okvir za sankcioniranje v primeru koruptivnih ravnanj.
Notranje kontrole so, po definiciji COSO (Committee of Sponsoring Organizations), proces, ki ga v družbi uresničujejo upravljavci, poslovodstvo in zaposleno osebje, ki je v družbi zasnovan tako, da podaja razumno zagotovilo za doseganje ciljev na sledečih področjih:
- uspešnost in učinkovitost poslovanja,
- zanesljivost računovodskega poročanja in
- spoštovanje zakonov in predpisov.
Z vzpostavitvijo učinkovitega sistema notranjih kontrol, organizacijo notranje revizije in dobrim sodelovanjem z zunanjo revizijo lahko poslovodstvo upravlja s tveganji prevar. Seveda pa pri tem ne gre spregledati dejstva, da se, kot smo že zapisali, največ prevar zgodi ravno ob sodelovanju poslovodstva. Takšne prevare je najtežje odkriti.
V uvodnem delu današnjega TFL Glasnika smo zapisali, da k odgovornemu ravnanju poslovodstvo zavezuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 82/2013), ki v 263. členu določa, da mora član organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost. V 2. odstavku istega člena pa določa, da so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Poleg odškodninske odgovornosti pa so seveda člani poslovodstva tudi kazensko odgovorni, če pri prevarah sodelujejo.
Prejeli smo vprašanje glede popravka odbitka DDV pri odpisih obveznosti, ki zastarajo. Gre za primere odprtih postavk (obveznosti), ki jih davčni zavezanec ne namerava plačati:
• ker dobavitelj del ni opravil kvalitetno,
• ker je dobavitelj zaračunal preveč,
• ker dobavitelj plačila ne terja.
Obveznosti so zapadle in so stare več kot 3 leta. V nekaterih primerih gre tudi za obveznosti do povezanih oseb. V zvezi z vprašanjem, ali je davčni zavezanec dolžan popraviti odbitek DDV, ko obveznost zastara oziroma jo odpiše zaradi zastaranja, pojasnjujemo:
V primeru odpisa obveznosti, ki so zastarale, davčnemu zavezancu ni treba popravljati odbitka DDV. Pri tem pa opozarjamo, da je treba odbitek DDV popraviti v vseh tistih primerih, ko ostanejo obveznosti delno ali v celoti neplačane, dejansko pa se je zmanjšala davčna osnova opravljenih dobav, kot je primer odpovedi od nakupa ali naknadno znižanje cene.
Davčni zavezanec, ki je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11 in 78/11) uveljavljal pravico do odbitka DDV, mora te odbitke naknadno popraviti, če se naknadno ugotovi, da so bili odbitki previsoki ali prenizki.
ZDDV-1 v prvem odstavku 68. člena določa, da mora davčni zavezanec prvotni odbitek DDV popraviti, če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. Takšen primer je, če davčni zavezanec napravi napako, ali če naknadno ugotovi drugačen odbitni delež.
Drugi odstavek 68. člena ZDDV-1 zahteva, da davčni zavezanec popravi odbitek DDV, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek. Med primeri, ki pridejo v poštev, zakon navaja odpovedi nakupov in znižanja cen. Sem spadajo tudi primeri nezmožnosti poplačila, ki jih navaja 39. člen ZDDV-1.
Obveznost popravka odbitka DDV je povezana s popravki davčne osnove in obračunanega DDV, ki jih ZDDV-1 predpisuje v 39. členu. Kupec namreč ni upravičen do odbitka tistega DDV, ki ga je naknadno zmanjšal njegov dobavitelj.
Drugi odstavek 39. člena ZDDV-1 določa, da se davčna osnova in znesek obračunanega DDV zmanjša pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi. Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka DDV.
Če ostane terjatev neplačana, pa ZDDV-1 v drugem odstavku 39. člena dovoljuje popravek obračunanega DDV v naslednjih primerih neplačila:
- na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku, v katerem ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti,
- na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave, v katerem ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti
- na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma druge listine, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti,
- če ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc,
- od vseh priznanih terjatev, ki jih je prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku.
ZDDV-1 torej ne predpisuje popravka obračunanega DDV za primere, ko terjatev zastara in ne gre za katerega od primerov določenih v navedeni določbi.
Vir: pojasnilo DURS
Uvodoma moramo izpostaviti misel, da če bo prišlo do ugotovitve, da izstopno obdavčenje ni skladno z zakonodajo EU, bo prišlo do enostranskih sprememb držav članic, kar po navadi prinese upravne stroške in stroške usklajevanja. Bolje bi bilo, če bi prišlo do skupnih ukrepov EU, ki bi seveda izpolnjevali zahteve evropske zakonodaje. Že leta 2001 je komisija predlagala enako konsolidirano davčno osnovo za evropske skupine. Poleg enake davčne osnove želi Komisija EU nadomestiti mednarodno sprejet računovodski sistem (ločena pravna in fizična oseba) na podlagi tržnega načela s sistemom, ki se bo nanašal na obrazec razdelitve dobička gospodarske družbe.
Druga možnost je poživitev svetovnega (enotnega) davčnega načela, v katerem so vsi dobički podružnic pripisani matični gospodarski družbi. Takšen sistem obdrži ločeno računovodstvo in se izogne uvedbi novega sistema porazdelitve dobička. V vsakem primeru bi oba predloga bistveno pripomogla k zmanjšanju načrtovanja davka od dobička pravnih oseb.
Nevtralnost in davčno načrtovanje
Izstopne obdavčitve lahko vodijo h gospodarskim nepravilnostim, kakor tudi k spodbujanju davčnega načrtovanja gospodarskih družb. Zato je potrebno pripraviti celovite vseevropske rešitve, ki bodo reševale temeljno problematiko, izhajajočo iz zakonodaje EU, kot je npr. predlog Evropske komisije o skupni davčni osnovi. Med navedene rešitve lahko vsekakor uvrščamo mehanizem nevtralnosti in davčno načrtovanje. Nevtralnost izvoza kapitala (Capital export neutrality – CEN) pomeni, da vlagatelj prosto izbere lokacijo naložbe. CEN je upoštevan, če velja načelo obdavčitve mednarodnih prihodkov, ki so obdavčeni v državi sedeža vlagatelja. V nasprotju s CEN je ekonomsko načelo o nevtralnosti uvoza kapitala (Capital import neutrality – CIN) upoštevano takrat, ko je ves dobiček obdavčen v državi izvora in ko je upoštevano načelo vira. S čisto ekonomskega stališča je CEN zaželen, ker so zahtevane stopnje donosa enake ne glede na lokacijo naložbe. Zato je obdavčitev mednarodnih prihodkov ekonomsko boljša, saj ohranja CEN. Predlog komisije pa temelji na načelu vira in tako upošteva CIN. Vendar CIN ne more biti dosežen iz več razlogov, npr. plačilo obresti tretjim osebam je še vedno obdavčeno v državi sedeža kreditorja. Potrebno je tudi opozoriti, da je za dosego CEN nujna transparentnost obdavčenja korporacij, ki je mogoča le pri podjetjih z večinskim deležem, saj lahko manjšinski delničarji zahtevajo odložitev plačila davka na dohodek. Poleg tega lahko slab kreditni položaj matičnega podjetja vodi v obdavčenje na podlagi načela vira, ki nasprotuje CEN. Omenimo lahko, da trenutni nemški davčni režim vodi v veliki meri k preveliki akreditivnosti, saj je lokalni trgovinski davek praktično nepomemben za tuje prihodke.
Poleg navedenih pomislekov oba predloga zmanjšata spodbude za davčno načrtovanje znotraj skupine davčnih zavezancev. Kar zadeva razdelitveni predpis, konsolidirana davčna osnova prinaša zanimive prednosti. Medskupinsko financiranje, določanje transfernih cen in izguba poslovanja ne morejo več biti razlog za prenos dobička v države z nižjo davčno stopnjo, čeprav vprašanja določanja transfernih cen ostajajo v povezavi s tretjimi državami. Prestrukturiranje je poenostavljeno, saj obdavčitev tujih rezerv ni nujna.
Vendar z uporabo porazdelitvenega predpisa o davčnih bremenih prihaja do novih možnosti davčnega načrtovanja. V bistvu se poudarek davčnega načrtovanja preprosto premakne k predpisanim obrazcem. Ko so ti nastavljeni, lahko podjetja vplivajo na predpisane ekonomske dejavnike. Čeprav se lahko davčno načrtovanje podjetij z izbiro ustreznih dejavnikov zmanjša, ne bo nikoli odpravljeno. Npr. če predpis vključuje kapital, neopredmetena sredstva spodbujajo davčno načrtovanje, saj jih je potrebno meriti in razporediti v vseh državah članicah. Skladno s tem spet prihaja do problema določanja transfernih cen. Če so neopredmetena sredstva izključena, da bi se izognili takšnim dvoumnostim, nam faktor kapitala gospodarske dejavnosti žal ne odraža ustrezno.
Raziskovalno intenzivna podjetja lahko prenesejo dobiček v državo članico z nižjimi davki, tako da prenesejo opredmetena osnovna sredstva. To velja posebej za opredmetena osnovna sredstva, kot so inventar, saj ga je mogoče enostavno prestaviti v drugo davčno jurisdikcijo.
Pri mednarodni obdavčitvi prihodkov je davčno načrtovanje, ki nastane zaradi ločenega računovodstva podjetja, odpravljeno prav tako uspešno kot po predlogu Komisije EU. Zaradi svetovnega kreditnega sistema prenos dobička s financiranjem in določanjem transfernih cen ni več mogoč. Davčna arbitraža, ki se sklicuje na izgube v državah z visokimi davčnimi stopnjami in prinosom dobička v tujini, ne more več doseči oprostitve plačila davkov. Prav tako je kasnejša obdavčitev mednarodnih izgub gospodarske družbe v kreditnem sistemu izvedena avtomatično, če gospodarska družba posluje z dobičkom v tujini. Zaradi preglednega obdavčenja podružnic, odlog plačila davkov ne bo dosežen, četudi je to dobiček tuje podružnice.
Najpomembnejša določba je torej oblikovanje izstopnega obdavčenja. Davčna konkurenca v obliki prenosa sedeža je z zanesljivim in skladnim izstopnim obdavčenjem težje izvedljiva.
Vir: revija Denar – doc. dr. Boris Kostanjevec
Optimalno strukturo kapitala predstavlja tista kombinacija lastniškega in dolgovanega kapitala, ki še zagotavlja povečevanje vrednosti enote lastniškega kapitala v strukturi kapitala. Znano je, da povečevanje dolgovanega kapitala, ob istočasnem povečevanju obsega poslovanja, povečuje donosnost lastniškega kapitala, če je donosnost vseh sredstev podjetja višja od stroškov dodatnega dolgovanega kapitala. Kadar je donosnost vseh sredstev podjetja manjša od stroškov dolgovanega kapitala, se donosnost lastniškega kapitala zmanjšuje.
Optimalna struktura kapitala je od podjetja do podjetja različna. Koliko bo dolgovanega kapitala je odvisno predvsem od:
- velikosti podjetja (manjša podjetja so praviloma bolj tvegana in je zato težje pridobiti dolgovani kapital),
- moči vodstva podjetja v primerjavi z močjo lastnikov (vodstvo se raje odloča za lastniški kapital zaradi večje varnosti, lastniki pa za dolgovani kapital – večje dividende),
- tveganja plačilne nesposobnosti in posledično višjih stroškov financiranja – stroški finančne stiske,
- dejavnikov iz okolja (ponudba in povpraševanje na trgu kapitala, višina obrestne mere, višina davčne stopnje, inflacija, i.t.d.).
Slovenski poslovno finančni standardi v načelih dolgoročnega financiranja, glede določanja ustreznega razmerja med lastniškim in dolgovanim kapitalom, dajejo prednost dolgovanemu kapitalu v primeru, da se v podjetju:
- poveča dobiček,
- utrdita prodaja in dobiček,
- izboljša likvidnostna struktura sredstev.
Vir: Tax-Fin-Lex
Opredmetena osnovna sredstva opredeljuje SRS št. 1.1 takole: »Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo, ki ga ima podjetje v lasti ali finančnem najemu ali ga na drug način obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pričakovanju uporabljalo v te namene več kot v enem obračunskem obdobju.«
Opredmetena osnovna sredstva so del dolgoročnih sredstev podjetja, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti podjetja in svojo vrednost prenašajo na poslovne učinke v obdobju, ki je daljše od enega leta.
Med opredmetena osnovna sredstva, ki so sredstva v obliki stvari, se uvrščajo:
• zemljišča,
• zgradbe,
• proizvajalna oprema,
• druga oprema in
• biološka sredstva.
Biološka sredstva so:
• osnovna čreda in
• večletni nasadi.
Pogoj za uvrstitev navedenih stvari med opredmetena osnovna sredstva je, da so v lasti družbe ali pridobljena s finančnim najemom. Če so pridobljena s poslovnim najemom, se ne štejejo kot sredstva najemojemalca, ampak so to sredstva najemodajalca.
V primeru, da je podjetje stvari dalo v finančni najem, le – te niso in ne spadajo med opredmetena osnovna sredstva, temveč med dolgoročne terjatve.
V bilanci stanja se med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazujejo tudi predujmi, ki pa so v knjigovodstvu evidentirani kot terjatve.
Zemljišče predstavlja prostor, na katerem podjetje opravlja svojo dejavnost.
Zgradbe so objekti visoke in nizke gradnje (stavbe, mostovi, ceste, ...) , vodne gradnje (kanali, vodovodi, ...) in rudarska dela, ki imajo gradbeni značaj (rudniški hodniki, izvozna okna, ..., ki omogočajo dostop do nahajališč rude).
Oprema so stroji, naprave in napeljave, sredstva prevoza, orodja in inštrumenti ter druga oprema. Stroji in naprave so lahko energetski, proizvajalni (delovni) in prevozni. Energetski stroji in naprave, ki proizvajajo in pretvarjajo energijo. Proizvajalni (delovni) stroji in naprave so namenjeni obdelovanju, predelovanju ali dodelovanju poslovnih učinkov (predmetov dela) po različnih tehnoloških postopkih. Prevozni stroji in naprave so namenjeni transportu poslovnih učinkov.
SRS št. 1.2 loči opremo na proizvajalno opremo in drugo opremo. Vsebinsko to pomeni, da se med proizvajalno opremo razvršča vsa oprema, ki je namenjena proizvajanju poslovnih učinkov. Med ostalo opremo pa se razvršča vsa ostala oprema, ki jo podjetje uporablja in ni namenjena proizvajanju poslovnih učinkov.
Dolgoletni nasadi obsegajo sadovnjake, vinograde, nasade hmelja in druge nasade, ki prinašajo koristi v obliki poslovnih učinkov v obdobju daljšem od enega leta.
Osnovna čreda je plemenska in delovna živina (odrasla živina in mladiči, velika, srednja in mala živina). Živina ni osnovna čreda, če jo podjetje pita za zakol.
Opredmetena osnovna sredstva so lahko:
- v pripravi – opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi,
- v uporabi – opredmetena osnovna sredstva, ki so usposobljena za uporabo ter
- zunaj uporabe – opredmetena osnovna sredstva, ki se ne uporabljajo, čeprav so še uporabna.
Takšna opredmetena osnovna sredstva podjetje lahko odtuji, še vedno izkazuje med opredmetenimi osnovnimi sredstvi ali pa jih razvrsti med nekratkoročna sredstva za odprodajo.
Vir: Tax-Fin-Lex
Finančno ministrstvo je objavilo predlog novele zakona o davku na finančne storitve in novele o davku od prometa zavarovalnih poslov. V obeh bi se davek zvišal s sedanjih 6,5 na 8,5 odstotka. Višji stopnji bi začeli veljati s prihodnjim letom. Oba predloga novel zakonov, ki ju je ministrstvo v petek objavilo na svoji spletni strani, predvidevata dvig davčne stopnje za dve odstotni točki, ter začetek njune uveljavitve s 1. januarjem 2015.
Finančni minister Dušan Mramor je zvišanje obeh davkov napovedal v začetku oktobra, ko je naštel predloge načrtovanih ukrepov za postavljanje bolj uravnoteženega proračuna za prihodnje leto.
Zakon o davku na finančne storitve, ki je uvedel 6,5-odstoten davek na te storitve, je začel veljati 25. decembra 2012, banke in druge finančne ustanove pa so ga morale prvič obračunati za marec 2013.
Z njim so obdavčene vse transakcije v zvezi z depoziti in tekočimi oz. transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti. Ta davek je treba plačati tudi na dajanje posojil, izdajanje jamstev, transakcije v zvezi z gotovino ter storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. Ne velja pa za transakcije na borzi in upravljanje investicijskih skladov.
Država z njim letno pobere okoli 40 milijonov evrov, banke in finančne institucije pa so zaradi njega zvišale cene svojih storitev. Kot je spomladi v svoji analizi ugotovila Banka Slovenije, so se v 10 segmentih plačilnih storitev nadomestila povečala za več, kot znaša stopnja tega davka.
Vir: STA
Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo določbe lani prenovljenega zakona o finančnih zavarovanjih, ki omogočajo notarsko prodajo nepremičnin na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Če je notarska prodaja že stekla, a pogodba še ni bila sklenjena, jo lahko hipotekarni upnik nadaljuje ali pa vloži predlog za izvršbo. Izvensodna prodaja z notarsko hipoteko zastavljene nepremičnine je ena od bistvenih novosti novele zakona o finančnih zavarovanjih, ki jo je DZ sprejel septembra lani. Sprejeta je bila s ciljem, da se pospeši možnost vnovčenja zavarovanj, ki jih imajo banke in Družba za upravljanje terjatev bank.
To pa se zdi sporno družbi Kolosej Kinematografi, na katere pobudo je ustavno sodišče začelo postopek. Kot je opozorila, bi ji namreč z nadaljnjim izvrševanjem izpodbijanih določb nastala težko popravljiva škoda, saj sama nima nobenega vpliva na ceno zastavljene nepremičnine, po kateri se ta lahko proda po postopku notarske prodaje. Poleg tega mora biti izhodiščna cena pri notarski prodaji enaka le 70 odstotkom ocenjene likvidacijske vrednosti nepremičnine.
Po drugi strani sta tako vlada kot DZ zatrjevala, da je cilj izpodbijanih določb pospešitev možnosti vnovčenja zavarovanj, ki jih imajo banke in Družba za upravljanje terjatev bank. Doslej so se namreč banke zaradi zapletenih sodnih postopkov vnovčevanja hipotek le redko odločale za realizacijo hipotek. Vendar vlada in DZ ustavnih sodnikov z zatrjevanjem, da bi zaradi počasnejše in manj učinkovite sodne izvršbe na nepremičnine na podlagi notarske hipoteke hipotekarnim upnikom in celotnemu bančnemu sistemu države lahko nastale hude škodljive posledice, nista prepričala. Kot so zapisali v danes objavljenem sklepu, zatrjevanja, da bodo nepremičnine v primeru odprave omenjene rešitve kasneje prodane po nižji ceni, niso utemeljena.
Ustavno sodišče je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Če se bo tedaj izpodbijana ureditev izkazala za neustavno, bo notarska prodaja nepremičnin še vedno možna, škodljive posledice zaradi zamude pa lahko sanira institut zamudnih obresti. Zadržanje izvrševanja omenjenih določb pomeni, da notarji do končne odločitve ustavnega sodišča ne morejo začeti notarske prodaje. Ker pa je za že začete postopke bistvenega pomena, da se upnikom omogoči priti do poplačila svojih terjatev čim prej, jim je ustavno sodišče dalo možnost, da od notarske prodaje odstopijo in vložijo predlog za izvršbo pri sodišču, ali pa pri zahtevani notarski prodaji vztrajajo.
Ustavno sodišče je sklep objavilo teden dni pred iztekom roka, do katerega Nova Ljubljanska banka kot hipotekarna upnica čaka na zavezujoče ponudbe za kompleks kinodvoran Kolosej v ljubljanskem BTC. Izhodiščna cena je s 7,78 milijona evrov postavljena pri 70 odstotkih ocenjene vrednosti nepremičnine, morebitni kupci pa morajo do roka za oddajo ponudb, 24. oktobra do 14. ure, na fiduciarni račun notarja plačati okoli 389.000 evrov varščine.
Vir: STA
- Pravilnik o sporočanju podatkov o plačilih, opravljenih v breme in dobro računov, ter o stanju sredstev na računih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 75/2014 z dne 21.10.2014, velja od 22.10.2014, uporabljati se začne 1.1.2015
- Pravilnik o razvidu izvajalcev javno veljavnih višješolskih študijskih programov, objavljeno v Uradnem listu RS št. 74/2014 z dne 17.10.2014, velja od 18.10.2014
- Sklep o ugotovitvi prenehanja mandata poslanca, objavljeno v Uradnem listu RS št. 74/2014 z dne 17.10.2014, velja od 17.10.2014
- Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev, objavljeno v Uradnem listu RS št. 73/2014 z dne 13.10.2014, velja od 14.10.2014
- Odredba o seznamu standardov, ob uporabi katerih se domneva, da je proizvod varen v skladu z Zakonom o splošni varnosti proizvodov, objavljeno v Uradnem listu RS št. 72/2014 z dne 10.10.2014, velja od 11.10.2014
- Kolektivna pogodba Banke Slovenije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 72/2014 z dne 10.10.2014, velja od 18.10.2014
- Pravilnik o standardih in pogojih izmenjave elektronskih računov prek enotne vstopne in izstopne točke pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 75/2014 z dne 21.10.2014, velja od 22.10.2014
- Zakon o prekrških (ZP-1), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 74/2014 z dne 17.10.2014, velja od 18.10.2014
- Zakon o finančnih zavarovanjih (ZFZ), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 74/2014 z dne 17.10.2014, velja od 18.10.2014
- Pravilnik o disciplinskem postopku zoper izvršitelja, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 74/2014 z dne 17.10.2014, veljati začne 1.11.2014
- Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij o postopkih s področja motornih in priklopnih vozil, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 72/2014 z dne 10.10.2014, velja od 11.10.2014
- Pravilnika o tehničnih pregledih žičniških naprav, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 72/2014 z dne 10.10.2014, velja od 11.10.2014
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu OKTOBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 3 spremembe in dopolnitve oz. druge vplive (ZRTVS-1A, ZSDH-1 ter ZIPRS1415-A);
- V Uradnem listu št. 38/2014 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-A), ki med drugim določa namenski prihodek proračunskega sklada za štipendije, manj strogo določa pravila za oddajo javnega naročila za izvedbo določenih projektov ter zaostruje pogoje za izplačila iz proračuna iz naslova črpanja EU sredstev;
- Državni zbor do sedaj pripravil še ni pripravil uradnega prečiščenega besedila (UPB) Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415);
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 101-3675/2013, stran 11111.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 15.10.2014 - 21.10.2014 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 4 novosti | 4 novosti | 1 novost | |||
V tem tednu izpostavljamo:
- Gospodarska zbornica Slovenije poziva k oddaji stališč do predlaganih sprememb direktiv o odpadkih, kar jim bo služilo kot osnova za oblikovanje stališča gospodarstva.
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je objavilo Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kakovosti zunanjega zraka ter Osnutek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Pripombe in predloge lahko posredujete do ponedeljka, 3.11.2014.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 15.10.2014 - 21.10.2014 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 6 novosti | 9 novosti | 4 novosti | 1 novost | 16 novosti | 4 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 2 novosti | 3 novosti | 1 novost | 2 novosti | |||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 5 novosti | 3 novosti | 1 novost | 1 novost | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | 2 novosti | |||
| 5. JAVNE FINANCE | 7 novosti | 4 novosti | 2 novosti | 2 novosti | |||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 1 novost | 40 novosti | 4 novosti | 3 novosti | |||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 4 novosti | 7 novosti | 2 novosti | 5 novosti | ||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | ||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 3 novosti | ||||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 2 novosti | ||||||
| 11. OBČINE | 55 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.