Številka 29, letnik VI
18. oktober 2011
Facebook Twitter
TFL Glasnik

Mag. Liljana Kozlovič, načelnica Upravne enote Koper, je na nedavnem srečanju v Portorožu pritegnila pozornost z zanimivim razmišljanjem. Dejala je, da se v času, ko se državljanom vse pogosteje zdi, da ne živijo v pravni državi, »ker pravo doživlja erozijo zaradi množice zlorab«, tudi javni uslužbenci vse pogosteje pridružujejo takšnemu razmišljanju, češ da sami ne premorejo zadosti vpliva, da bi prispevali k spremembam. A Kozlovičeva je prepričana, da to ne drži ter »da lahko vsak javni uslužbenec s svojo lastno držo veliko prispeva k pravni kulturi in stanju duha v državi«. Pogovor z gostjo o pravni kulturi in vlogi javnih uslužbencev pri tem si preberite v nadaljevanju.

Knjigovodske listine so osnova za evidentiranje poslovnih dogodkov v knjigovodstvu, zato morajo biti verodostojen in resničen prikaz nastalega poslovnega dogodka. Poslovni dogodki vplivajo na sredstva, obveznosti do virov sredstev, prihodke in odhodke. Na osnovi knjigovodskih listin, zabeleženih v poslovnih knjigah, poslovni subjekt ugotavlja uspešnost poslovanja, ki se izkaže v računovodskih izkazih. Glede na dejstvo, da je zelo pomembno, kako so sestavljene knjigovodske listine, ni nobeno presenečenje, da je knjigovodskim listinam v Slovenskih računovodskih standardih namenjen poseben standard SRS 21 – Knjigovodske listine. Spremenjenemu SRS 21,  ki je bil objavljen v Uradnem listu RS v začetku oktobra,  namenjamo tokratno številko TFL Glasnika.

Mag. Lilijana Kozlovič: Javni uslužbenec – ustvarjalec pravne kulture

Mag. prava Lilijana Kozlovič je načelnica Upravne enote Koper.

Slika

TFL Glasnik:
Govorimo o krizi pravne države. Kakšna je vloga javnih uslužbencev pri tem - v kolikšni meri so pripomogli k tej krizi in v kolikšni meri bi lahko pomagali, da bi bila le-ta čim prej odpravljena?

Lilijana Kozlovič:
Sodobno pojmovanje uprave se vse bolj opira na opredelitev uprave kot "javne službe" in na ta način povečuje delež institucij s katerimi se upravlja državo in delež odgovornih za stanje pravne kulture. Vendar kompetentnost na področju operativne razlage predpisov, procesnega vodstva, dajanja internih navodil, kakor tudi dejanja v povratni regulatorni zanki so le delci odgovornosti pri ustvarjanju pravne kulture. Zavedanje lastne vloge bo posledično med javnimi uslužbenci in med uporabniki njihovih storitev ustvarilo prepotrebno dostojanstvo in spoštovanje. Ne zavedajoč se, igra javni uslužbenec pomembno vlogo pri udejanjanju prava in nič manj pomembno vlogo v povratni regulatorni zanki ter s svojo držo aktivno vpliva na spreminjanje in oblikovanje pravnega duha.

TFL Glasnik:
Kakšna bi morala biti pravna kultura in zakaj je to tako pomembno?

Lilijana Kozlovič:
Beseda "kultura" nas pripelje predvsem do tega, da če splošna kultura pomeni udejanjanje vrednot določenega časa in prostora, potem pomeni pravna kultura civiliziran način nastajanja, obravnave in uporabe prava. Ne le v teoriji, tudi v življenju se ne bi smel notranji red neke družbe in njegova učinkovitost izražati zgolj skozi posebna formalizirana pravila, temveč skozi dejansko delujoče pravne norme, ki so identične z družbenim delovanjem posameznika. Prav zaradi tega je pomembno, da so v pravne norme povzeta tista ponavljajoča se ravnanja ljudi, ki bodo zagotavljala takšno ravnanje ljudi tudi v prihodnosti.

 

TFL Glasnik:
Kako lahko javni uslužbenec ustvarja pravno kulturo?

Lilijana Kozlovič:
Zanimivo je dejstvo, da analitiki in kritiki krivde za tako stanje ne pripisujejo kar nekomu. Njihova konkretnost meri neposredno na javne uslužbence, pooblaščene in plačane zato, da upravljajo z državo in tisti, v katere je uperjen prst ne morejo reči, da se to njih ne tiče, da so nemočni, da ne morejo storiti ničesar. Vsak posameznik je z vstopom v javno službo sprejel družbeno vlogo, s pravicami in obveznosti, med katere sodi zaveza k odgovornosti, da bo aktivno ravnal po zapisanih načelih in se ne predajal pasivnosti ter apatičnosti trenutka.
Akademija za demokracijo je zapisala Poziv k rehabilitaciji pravne kulture v Sloveniji, prepričana, da so dejansko razmere alarmantne bolj, kot lahko razberemo iz poročil medijev. Povzema, da je pravna kultura stvar vseh in ne le državljanov in njihove morale pri uporabi prava. Le deklaratorna in načelna stališče države ne zadostujejo, zato se morajo državljani naučiti zahtevati od državnih oblasti, da opravljajo svoje naloge brezhibno. In biti pri tem brezkompromisno nepopustljivi.
Javni uslužbenec pa v konkretnem odločanju ni več samo izvrševalec, temveč postane na podlagi interpretacije in argumentacije ključni ustvarjalec prava. Pred seboj ima konkreten življenjski primer, na katerega mora navezati pravno posledico. Njegova odločitev bo legitimna, če bo pravno pravilna, če bo zagotavljala pravičnost in želeno pravno varnost, kar so vse elementi, ki skozi zaupanje v pravne institucije ustvarjajo pravno kulturo.

 

TFL Glasnik:
V luči tega se moramo vprašati, ali je strokovno znanje javnih uslužbencev zadovoljivo?

Lilijana Kozlovič:
Večja vrzel znanja je opazna v mejnih in nejasnih primerih, ki terjajo uporabo neobveznih razlagalnih argumentov, ki jih določa pravna teorija, npr.: jezikovna, logična, sistematična, zgodovinska in namenska razlaga, analogija in niz pravnih argumentov. Posledica je neodločnost in odlašanje pri odločanju ali napačen sklep, ki vodi do napačne odločitve. Pravo vedno ponuja rešitev, le pot do nje je včasih zahtevna za tistega javnega uslužbenca, ki ni odgovoren do svojega znanja.

 

TFL Glasnik:
Pravilno odločanje in strokovno znanje pa marsikdaj nista dovolj, če padejo zadeve na ”postopku”. Se tu skriva odgovor na predolge sodne procese?

Lilijana Kozlovič:
Enako pomembno je poznavanje procesnih pravil v katerih nastaja konkretna odločitev. Procesno pravo namreč služi temu, da pomaga materialnemu pravu, da se uresniči. Pooblastilo procesnega vodstva je pod določenimi pogoji zakonsko podeljeno javnim uslužbencem. Oni so nosilci procesa. So tisti, ki so dolžni strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in istočasno skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom. Dualnost vlog v eni osebi, ki se medsebojno ločujeta, je v pomoči in omejevanju stranke, edino v sinergiji privedeta do legitimne odločitve.
Poznavanje pravnih načel, pravnih rokov, dokaznih bremen, vzdrževanje reda in veliko drugih procesnih garancij je v rokah odločujočega subjekta. Odgovornost izvedbe je v njegovi domeni. Stranka ima pravico uveljavljati svoje pravice na škodo drugega ali v škodo javne koristi, kar sicer predstavlja kršitev ali zlorabo, naloga javnega uslužbenca je, da to prepreči. Prav tako nosi odgovornost za vsako stranko posebej, ki ji ni omogočil, da čim hitreje in čim lažje zavaruje in izvršuje svoje pravice.

Dejstvo, da so javni uslužbenci premalo izobraženi oziroma kompetentni za opravljanje s pooblastilom dodeljenih nalog ustvarja pogoje za večje število uporab pravnih sredstev, obremenjevanje pritožbenih in sodnih organov, strankam povzroča nepotrebne stroške in daljšo pot do njihovih pravic ali vsaj vedenja, kaj je v njihovem konkretnem primeru pravno pravilno.

 

TFL Glasnik:
Poseben problem predstavlja preveliko število predpisov, ki jim je težko slediti in nadzorovati njihovo izvajanje. Kaj predlagate?

Lilijana Kozlovič:
Pravno normiranje mora temeljiti na rahločutni sposobnosti detektiranja življenjskih situacij, ki terjajo pravno intervencijo. Slediti mu mora racionalno razpravljanje, ki ne počiva na emocijah, z daljnosežnim pogledom v posledice, ki jih lahko prinese v družbeno skupnost. V praksi je pogosto drugače, pravno normiranje je zgolj reaktivno, premalo premišljeno delovanje in odziv na tekoče družbene dogodke in izjemne primere.

Podpiram ocene tistih poznavalcev problematike, ki ocenjujejo, da predstavlja prelomnico v slovenski zakonodajni politiki Resolucija o normativni dejavnosti, ki jo je sprejel Državni zbor konec leta 2009. Z usmeritvami naj bi preprečili slabe strani slovenske zakonodaje, med katere sodi tudi premalo domišljeno spreminjanje sistemskih zakonov, nejasne zakonske norme, normativna gostota in prepogosto neupoštevanje zakonov v praksi.

Med sredstva za dosego zastavljenih ciljev uvršča pristojnost, da dejavnost priprave predpisov v celoti opravljajo javni uslužbenci ministrstev, kar pomeni, da sta škarje in platno v veliki meri v njihovih rokah, obenem pa tudi večji del odgovornosti. Z višanjem pravne kvalitete bo nedvomno kvantiteta in gostota normiranja manjša.

Politični vplivi in interesi bodo povsem legitimno vneseni v pripravljeni predlog, vendar bodo politični argumenti lahko tem manjši, bolj kot bo visoka strokovna utemeljitev.

 

TFL Glasnik:
Katere so torej ključne odgovornosti javnega uslužbenca, brez katerih ni možno ne začeti in ne zaključiti pogovora o pravni kulturi?

Lilijana Kozlovič:
Naj zveni še tako utopično, sleherni javni uslužbenec mora ozavestiti svojo poklicno vlogo - normativno oblikovano pričakovanje ravnanja posameznika, ki vlogo in pripadajoči družbeni status sprejme. Družbene vloge temeljijo na učenju, njenem ponotranjenju in razumevanju, kaj družba od igralca pričakuje. Od načina, kako jo izvršuje in kakšen osebni pečat ji doda, je odvisno, kakšen družbeni status bo v skupnosti zasedel. Vsak igralec družbene vloge javnega uslužbenca prispeva k oblikovanju pravne kulture, kot dela splošne kulture in največ kar lahko stori je, da si kot individuum prizadeva doseči najvišjo stopnjo strokovnosti in uvrstitev med intelektualno elito.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar

Spremenjeni Slovenski računovodski standard št. 21 - Knjigovodske listine

Na podlagi drugega odstavka 16. člena Zakon o revidiranju (ZRev-2) (Uradni list RS, št. 65/2008) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji dne 26.7.2011 sprejel Slovenski računovodski standard 21 – Knjigovodske listine, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 80/2011, veljati pa začne s 1.1.2012. Slovenski računovodski standard 21 (v nadaljevanju SRS 21), skladno z 2. točko Uvoda v SRS ni obvezen. Gre bolj za pravila skrbnega računovodenja.

Spremembe SRS 21 se nanašajo predvsem na kontrolo verodostojnosti knjigovodskih listin, ki mora biti ustrezno opredeljena v splošnem aktu podjetja. Običajno je takšen akt pravilnik o računovodstvu. S tem je dan večji poudarek notranjim kontrolam, pa tudi prevzemanju odgovornosti za prilagajanje računovodenja novemu, sodobno računalniško podprtemu, obravnavanju poslovnih procesov. Že doslej veljavni SRS 21 je dovoljeval knjigovodske listine, ki so bile pridobljene kot sporočila po telekomunikacijskih poteh oziroma pri računalniški izmenjavi podatkov. Novi SRS 21 le dopolnjuje kontrolne postopke tako, da:

  • mora oseba, ki prenaša knjigovodske podatke oz. vnaša v računalnik, zagotoviti, da so preneseni ali vneseni podatki v računalnik verodostojni in preneseni ali vneseni na verodostojen način, po verodostojnih komunikacijskih poteh,
  • morajo v splošnem aktu podjetja biti določene osebe, ki so pooblaščene za prenašanje knjigovodskih podatkov oziroma za njihovo vnašanje v računalnik. Tako določene osebe morajo zagotoviti, da se podatki pri prenašanju in vnašanju ne spreminjajo. Splošni akt mora določiti tudi verodostojen način prenašanja podatkov po preverjenih in verodostojnih telekomunikacijskih poteh,
  • mora za vse računalniško sestavljene knjigovodske listine zagotoviti razločen in čitljiv odtis.

SRS 21.1. opredeljuje knjigovodske listine kot praviloma v posebni obliki sestavljen zapis o poslovnih dogodkih (tudi o tistih, ki so izkazani v zunajbilančnih razvidih), ki spreminjajo sredstva, obveznosti do virov sredstev, prihodke in odhodke. Uporabljajo se za prenašanje knjigovodskih podatkov. Knjigovodske listine morajo, ne glede na to, ali so v papirni obliki, ali v obliki elektronskih zapisov, izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno.

Za zagotovitev verodostojnega in poštenega izkazovanja poslovnih dogodkov v knjigovodskih listinah je potrebno uvesti ustrezno kontrolo. SRS 21.12. opredeljuje kot verodostojne knjigovodske listine tiste, pri katerih se v postopku kontroliranja pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez kakršnih koli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov.

Glede na kraj nastanka obstajajo:

  • zunanje knjigovodske listine, ki se sestavljajo v okolju podjetja, v katerem nastajajo zanj pomembni poslovni dogodki in
  • notranje knjigovodske listine, ki se sestavljajo znotraj podjetja, v oddelkih, kjer nastajajo poslovni dogodki, ali pa v računovodski službi.

Knjigovodske listine delimo na:

  • izvirne knjigovodske listine, ki se sestavljajo na kraju in v času nastanka poslovnega dogodka in
  • izpeljane knjigovodske listine, ki se sestavljajo v knjigovodstvu na osnovi izvirnih knjigovodskih listin ali v povezavi s preknjižbami v poslovnih knjigah, kot na primer zbirniki ali razdelilniki.

Vsebino vsake izvirne knjigovodske listine podjetje opredeli v splošnem aktu. Skladno z določili SRS 21.7. naj bi izvirne knjigovodske listine vsebovale:

  • podatke o podjetju, pri katerem nastajajo poslovni dogodki, in o odgovornih osebah,
  • podatke o poslovnem dogodku,
  • v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka,
  • podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodskih listin ter
  • opredelitev oseb, pooblaščenih za zagotavljanje resničnosti in verodostojnosti knjigovodskih listin.

Kot podlaga za knjiženje je izvirna knjigovodska listina lahko v originalu, kopiji, fotokopiji, kot overjen prepis ali ustrezna oblika, ki izhaja iz računalniške obdelave podatkov. Kakšna podlaga za knjiženje je za podjetje verodostojna, se določi v splošnem aktu.

Na koncu naj napišemo še nekaj o popravljanju napak. Popravljanje napak na knjigovodskih listinah je dovoljeno, vendar mora biti opravljeno tako, da njihova verodostojnost ni okrnjena. SRS 21.18. predvideva popravljanje knjigovodski listini tako, da se prvotne besede in/ali številke prečrtajo in napišejo pravilne. Popravke mora opraviti oseba, ki je izdala knjigovodsko listino. Popravki morajo biti opravljeni na vseh izvodih listine. Knjigovodske listine, ki izkazujejo denarne poslovne dogodke (blagajniške in druge listine), se ne smejo popravljati. Potrebno jih je uničiti in sestaviti nove.

S 1. januarjem 2011 je v Avstriji stopila v veljavo obširna novela zakona, ki se ukvarja s finančnimi delikti. Tako bo Avstrija drastično povišala denarne kazni oz. kazni zapora, če bo država lahko dokazala, daje prišlo do strateške davčne/carinske utaje, do utaje v obliki organiziranih tolp itd.

Avstrijski pravni sistem pozna (tako kot vsaka druga država) splošni kazenski zakonik iz leta 1974 (nemško: Strafgesetzbuch), ki se uporablja za več ali manj vsa kazniva dejanja v Avstriji, ter posebni finančno kazenski zakonik iz leta 1958 (Finanzstrafgesetz), ki urejuje samo postopek ter kaznovanje za davčne ter carinske prekrške. V tem prispevku bom predstavil pristojnosti, načela ter kazni za davčne ter carinske prekrške v Avstriji. Zakonik se ne uporablja samo za avstrijske davčne/carinske zavezance, temveč za vsakega tujega zavezanca, ki je storil prekršek na avstrijskem območju

Dohodki, ki jih v okviru opravljanja obveznega praktičnega dela prejme udeleženec izobraževanja odraslih, ki ni v delovnem razmerju, prijavljen kot brezposelna oseba in se ne izobražuje v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter je mlajši od 27 let, se davčno obravnavajo skladno z določili 12. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Povračila stroškov v zvezi z delom in službenim potovanjem se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, pod pogoji in do višin določenimi v navedeni Uredbi.
Po 8. točki prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 UPB7) se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo, do višine, ki jo določi vlada. Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo, skladno s predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, se po 12. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba (Uradni list RS, št. 140/06 s spremembami) ne vštevajo v davčno osnovo do višine 172 eur, za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca.

Namen osebnega stečaja je izenačitev položajev različnih upnikov, tako da bi dobili plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih, ter tudi sanacija nastalega dolžnikovega položaja. Osebni stečaj vodi Sodišče v Republiki Sloveniji zoper:

  • fizično osebo, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji,
  • porabnika, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke, ali če je njegovo premoženje v Republiki Sloveniji;
  • proti podjetniku ali zasebniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če ima sedež v Republiki Sloveniji.

Postopek osebnega stečaja se tako lahko vodi nad premoženjem vsake fizične osebe, ne glede na to, ali je le-ta poslovno sposobna. Kar pomeni, da se lahko osebni stečaj vodi tudi nad mladoletnimi osebami.

Za stečaj podjetnika ali zasebnika velja enaka ureditev kot za fizično osebo, kar pomeni, da je še vedno naprej zavezan za dolgove, ki v okviru stečaja niso bili poplačani. Pod pogojem, da ni v okviru stečajnega postopka izveden postopek odpusta obveznosti, bo podjetnik po zaključenem stečajnem postopku še naprej odgovarjal za dolgove, saj neplačane terjatve po poplačilu iz razdelitvene mase ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajne-mu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka.

Bilanca stanja je računovodsko poročilo o predračunskem ali uresničenem (obračunskem) obsegu in sestavi sredstev ter obveznosti do virov sredstev posameznega podjetja na določeni trenutek, presečni datum.
Slovenski računovodski standard (v nadaljevanju SRS) 24.1 opredeljuje bilanco stanja kot temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov v določenem trenutku. Bilanco stanja mora podjetje, skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), obvezno sestaviti na zadnji dan poročevalskega obdobja. Za potrebe spremljanja poslovanja s strani poslovodstva, lastnikov, bank ali borze, če podjetje kotira na borzi, je potrebno sestavljati tudi medletne bilance, ki so lahko mesečne, trimesečne in polletne.

SRS 24.3 določa, da mora imeti izkaz stanja obliko dvostranske uravnotežene bilance stanja. To pomeni, da mora biti vsota sredstev v bilanci stanja enaka vsoti obveznosti do virov sredstev . Podjetje mora namreč spoštovati temeljno načelo gospodarjenja in sicer, da lahko razpolaga le s tolikšnimi sredstvi, kolikor znašajo obveznosti zanje (obveznosti do lastnikov – kapital in obveznosti do drugih – dolgovi).

DZ je sprejel novelo zakona o bančništvu, ki v slovenski pravni red prenaša določbe dveh evropskih direktiv, s katerimi se odpravljajo nekatere pomanjkljivosti evropskih bančnih predpisov, ki jih je razkrila finančna in gospodarska kriza. Spremembe se nanašajo predvsem na okrepitev nadzora z namenom zmanjšanja tveganj.

Za sprejem novele zakona, s katero se povečujejo pristojnosti evropskih nadzornih organov ter krepi sodelovanje med domačim in evropskim bančnim nadzornikom, je glasovalo 46 poslancev, 21 jih je bilo proti.

V skladu z novelo bo lahko Banka Slovenije od bank po potrebi zahtevala višjo kapitalsko ustreznost od zakonsko predpisane, posegla v plače uprav bank ter predpisala ustrezno obveščanje trga o tveganosti posamezne banke.

Banke bodo morale oblikovati politike za ocenjevanje, ali njihova razkritja udeležencem na trgu dajejo celovito informacijo o profilu tveganosti banke oz. v kolikor to ni zagotovljeno, dodatna razkritja drugih bistvenih informacij, je ob obravnavi predloga pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.

Opozorila je še na dopolnitev nabora ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju s tveganji. S tem se bo zagotovilo, da bo lahko nadzornik od banke zahteval izvedbo specifičnih ukrepov, kot je denimo omejitev izplačil variabilnega dela prejemkov vodstva družbe, če bo ogroženo ustrezno izpolnjevanje obveznosti ali ciljev glede kapitalske ustreznosti banke.

Novela zakona bankam tudi nalaga, da bodo morale biti bolj previdne pri naložbah v zelo zapletene in tvegane finančne proizvode, bolje bodo morale obvladovati tveganja ter biti bolj odporne na finančne izgube.

Spremembe se nanašajo tudi na okrepitev sodelovanja med Banko Slovenije in drugimi nadzorniki v EU ter evropskim bančnim organom, naslednikom odbora evropskih bančnih nadzornikov. Omogočeno je posredovanje zaupnih informacij evropskemu bančnemu organu in evropskemu odboru za sistemska tveganja, in sicer v obsegu, ki je potreben za izvajanje njunih nalog in pristojnosti.

Vlada je noveliranje zakona izkoristila še za ureditev dveh vprašanj, namreč za možnost posredovanja osebnih podatkov fizičnih oseb imetnikov transakcijskih računov banki prevzemnici ter za bolj natančno opredelitev, kaj so enostavne zadeve.

Vir: STA

Odbor za zdravstvo je dal zeleno luč predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, katere namen je zagotoviti dostopnost do zdravstvenega varstva tudi otrokom tistih zaposlenih, ki jim delodajalec ni plačal prispevkov. Predlogu podporo napovedujejo tako v koaliciji kot v opoziciji.

Predlog je že avgusta v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisano poslanko Majdo Širca (Zares). Vmes se je sicer nekoliko zapletlo, saj ni bilo jasno, ali bo predlog lahko sprejet še v tem mandatu, a po pozivih civilne družbe je DZ zakon uvrstil v obravnavo. Ker gre za skrajšano obravnavo, bi lahko bil predlog novele potrjen še pred volitvami.

Širčeva je v imenu predlagateljev dejala, da je novela "produkt sedanjega časa, ko se vse manj plačujejo prispevki zaposlenim", zaradi česar tudi njihovi otroci ne morejo priti do celovite zdravstvene pomoči. Spomnila je, da ustava otrokom zagotavlja celovito zdravstveno pomoč, a v praksi zaradi trenutne ureditve ni tako.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen je poudaril, da je vlada problematiko zavarovanja otrok zaznala, namen je bil to vprašanje rešiti skupaj z drugimi anomalijami. Rešitve so tako po njegovih besedah pripravili v osnutkih nove zakonodaje, a jim je zmanjkalo časa. Zato vlada predlogu novele ne nasprotuje.

Prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin je izrazil zadovoljstvo, da se je ta problem, ki je obstajal že dolgo, končno zaznal. Spomnil je na širšo problematiko neplačevanja prispevkov, kar povzroča vedno težjo finančno situacijo v zdravstvu. "Če se ne bomo odločili za zaostritev plačilne nediscipline, se zna zgoditi, da bo zmanjkalo denarja za vse," je opozoril.

Člani odbora so izrazili naklonjenost predlogu in mu napovedali podporo. Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je poudaril, da predlog podpira, če s tem ne bodo še poslabšali plačilne nediscipline na področju prispevkov oz. če to ne bi pripeljalo tudi do špekulativnega neplačevanja prispevkov.

Poslanka SD Andreja Črnak Meglič je ocenila, da je predlagana novela nujna, saj rešuje univerzalno zdravstveno varstvo za otroke. Izrazila je še upanje, da bo naslednja vlada uporabila tekst novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je ministrstvo za zdravje že pripravilo, a je zmanjkalo časa za njegovo sprejemanje.

Nepovezana poslanka Julijana Bizjak Mlakar je sicer vložila dopolnilo k predlogu novele, po katerem bi pravico do zdravstvenih storitev zagotovili tudi drugim kategorijam, ki nimajo plačanih prispevkov, pri tem je med drugim izpostavila samozaposlene. Le v Sloveniji so namreč, tako Bizjak Mlakarjeva, storitve v zdravstvu pogojene s plačilom nekega prispevka. A njen predlog ni naletel na odobravanje.

Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic je opozoril, da si Slovenija ne more privoščiti, da bi samo zaradi predvolilnega časa govorili zgolj o pravicah, ne pa o dolžnostih. "Pravica in dolžnost bi morali iti z roko v roki. Nikjer v Evropi ni zdravstvo v celoti zastonj, če ne plačuješ določenih prispevkov. Dokaz so poškodbe naših turistov v tujini, na primer smučarjev," je še dejal.

Glede samozaposlenih je Fakin opozoril, da imajo ti "vedno možnost spremeniti svoj status in se prijaviti na zavodu za zaposlovanje, če ne morejo več plačevati prispevkov". "Gre za osebno odgovornost in tak samozaposleni prav dobro ve, da ni plačal prispevkov za obvezno zavarovanje," je še dodal. Glede zaposlenih v podjetjih, kjer jim niso plačevali prispevkov, pa je opozoril, da so ti kriti že zdaj.

Odbor je sicer znova potrdil novelo zakona o zdravilstvu, na katero je državni svet pred dnevi izglasoval veto.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi/novi čistopisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu OKTOBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • od svojega nastanka do danes je doživel 11 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
  • zadnje spremembe in dopolnitve, ki jih je prinesla novela C, veljajo in se uporabljajo od 18.6.2011 dalje;
  • obetajo se nove spremembe in dopolnitve zakona, v Državni zbor sta bili skoraj v istem času septembra meseca vložena dva predloga: predlog novele D in predlog novele E;
  • Državni zbor je pripravil "le" 2 uradni prečiščeni besedili (UPB) Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ);
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 59-3454/1996, stran 5132.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 12.10.2011 - 18.10.2011 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 2 novosti 4 novosti

V tem tednu posebej izpostavljamo:

Če želite učinkovito spremljati zakonodajo na področju varstva okolja in rabe naravnih virov in biti sproti obveščeni o vseh novostih s področja ekologije, ki so v pripravi ali pa so bile ravnokar objavljene, imamo za vas na voljo naročniški paket Eko-Lex.

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-Kliping, od 12.10.2011 - 18.10.2011 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 13 novosti 19 novosti 3 novosti 1 novost 3 novosti 4 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 2 novosti 1 novost 1 novost 1 novost
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 1 novost 2 novosti 5 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4 novosti 2 novosti 1 novost 9 novosti 5 novosti
5. JAVNE FINANCE 5 novosti 11 novosti 5 novosti 2 novosti 3 novosti 1 novost
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8 novosti 40 novosti 3 novosti 18 novosti 4 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6 novosti 1 novost 11 novosti 5 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 1 novost 2 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 1 novost 4 novosti 2 novosti 5 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 7 novosti 1 novost 12 novosti 7 novosti
11. OBČINE 87 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.