Številka 31, letnik VI
13. november 2012
Facebook Twitter
TFL Glasnik

»Temelj vsega je v cilju, da bi otroci stvari čim bolj zavestno sprejemali, ker je učenje oblikovanje nekih novih spoznanj, ne samo kopičenje novega znanja. Znanje lahko pozabiš, mi pa moramo v sodelovanju z otroki in starši pripraviti otroka na življenje,« so besede naše današnje gostje rubrike Pogovor, ravnateljice OŠ dr. Pavel Lunaček iz Šentruperta na Dolenjskem Mire Brezovar.

Kako izboljšati računovodske informacije in izboljšati osnove za odločanje finančnih institucij, da ne bi prišlo do finančne krize kakšni smo priča, smo nekaj napisali v prejšnjih dveh številkah TFL Glasnika. Glede na dejstvo, da finančni krč kar ne pojenja in ker je reševanje slabih kreditov bank osrednja tema gospodarske in politične sedanjosti smo se odločili, da se posvetimo še funkciji poslovnega finančnika. Poslovni finančnik je oseba, ki opravlja naloge in ima pristojnosti v okviru finančne funkcije v pravni osebi. Skladno z določili Kodeksa poslovnofinančnih načel je finančna funkcija poslovna funkcija, ne le organizacijska enota. Iz vsega napisanega sledi, da so poslovni finančniki tisti, ki poleg drugih nalog, usklajujejo potrebne količine denarja v podjetju in skrbijo, da podjetje ostane dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobno.

Vabljeni k branju!

Mira Brezovar: Učitelj mora biti s starši odkrit

Mira Brezovar

TFL Glasnik:
Ga. Mira Brezovar, ste ravnateljica osnovne šole dr. Pavel Lunaček Šentrupert na Dolenjskem. Šolo imate v družini: tast in njegov oče sta bila ravnatelja, tašča učiteljica, mož je profesor v osnovni šoli in vi ste ravnateljica. Glede na vse te izkušnje me zanima vaš pogled na osnovno šolo. Se učitelj rodi?

Mira Brezovar:
Šola kot taka je v moji družini, ni pa v mojih genih, saj prihajam iz preprostega okolja. V gimnaziji sem imela čudovitega profesorja Marjana Dobovška, ki je poučeval zgodovino in zemljepis ter nam je dal tisto, kar naj bi učitelj dal otroku – vrednote in izhodišča za naprej. Moj tast in tašča nista bila zgolj učitelja, temveč gonilna sila v kraju, pustila sta močan pečat dogajanju v kraju.
Ne vem, če se učitelj že rodi, vem pa, da so nekateri rojeni za učitelja; imajo lastnosti, ki so jim dane in se jih ne da priučiti. Znajo poslušati, pohvaliti, usmeriti, včasih pa čisto enostavno zahtevati.

Mira Brezovar

 

TFL Glasnik:
Polni ste energije, znate motivirati sodelavce in zagotovo niste bili po naključju izbrani na ta položaj. Osebno se mi zdi najbolj pomembno, da znate postaviti ločnico med znanjem in tem, kar je najbolj pomembno, to so odnosi med ljudmi.

Mira Brezovar:
Na tej šoli sem učila od 20. leta, sem v domačem kraju in marsikdo bi rekel, da je to usoda, vendar nimam slabih izkušenj. Poznam ljudi, učila sem njihove otroke. V zvezi z delom na šoli in v zvezi z mojim odnosom do šole bi rekla, da moraš to delo opravljati s srcem: moraš biti pošten, moraš biti strpen in vztrajen. Vedno sem si želela – menim, da mi je to uspevalo – da smo s starši vzpostavili stik, prav konkreten stik.

Učitelj mora biti odkrit, staršem mora povedati tisto, kar meni, da je treba. Mi smo to vedno naredili. Vse to pa na primeren način, ker morajo biti starši in učitelji sodelavci. Naš cilj je en, pred seboj imamo otroka, za katerega starši želijo, da doseže čim več. To nam lahko uspe le tako, da sodelujemo. Zato med pogovori z učitelji pravim, naj povedo staršem: od vas pričakujemo, da boste naredili tole, mi pa bomo naredili drugo. Pri naslednjem pogovoru s starši jim lahko pojasniš, da je otrok uspešnejši, ker so se držali dogovora. Zavedam se, da je to naporno, ampak mi učitelji in starši bi morali biti vztrajnejši od otrok. Zelo narobe je, če starši delajo namesto otrok, morali bi delati z njimi, ne namesto njih.

Mira Brezovar

 

TFL Glasnik:
Zadnje čase je veliko govora o razvajenih otrocih razvajenih staršev. Ali vam je na način, kot ste ga opisala, uspelo razreševati te stvari?

Mira Brezovar:
V šoli imamo 215 otrok ter okoli 90 otrok v vrtcu in nimamo slabih izkušenj. Kaj pomeni, da je otrok razvajen, da ne spoštuje osnovnih stvari, ki bi se jih moral naučiti. Ni razvajenost to, da imaš vsega dovolj, temveč je razvajenost, da nimaš tistega, kar bi potreboval. To pomeni imeti neke omejitve, da ima okolje do tebe neke zahteve. Če te zahteve postavljajo tudi starši, potem učitelj zlahka opravi svoj del naloge. Vse to je potrebno zato, da bi otroci stvari čim bolj zavestno sprejemali, ker je učenje oblikovanje nekih novih spoznanj – ne samo kopičenje nekega novega znanja. V sodelovanju z otroki in starši bi morali otroka pripraviti na življenje.

Razvajeni otroci razvajenih staršev … Starši mislijo, da morajo biti otroci vedno srečni in zadovoljni. Kako pa naj se otroci naučijo spopadati s težavami in reševati probleme, če oni vse naredijo namesto njih ? Nekateri starši vedo, da morajo otroku postaviti omejitve tudi zato, ker ga imajo radi, nekateri pa tega ne znajo. Največjo težavo vidim v tem, da otroci nimajo enakega izhodišča. Najtežje je gledati otroka, ki ima potencial, nima pa nikakršne opore. Sprašuješ se, kaj bi dosegel v nekem drugem okolju.

Mira Brezovar

 

TFL Glasnik:
Se vam ne zdi, da so starši s svojim delovanjem šolstvu in učiteljem odvzeli preveč pristojnosti in predvsem avtoriteto? Po drugi strani pričakujejo od učiteljev, da bodo poučevali in vzgajali. Kako?

Mira Brezovar:
Starši se vse bolj približujejo šoli, vse bolj se zanimajo za šolo, mi jim moramo omogočiti, da z nami sodelujejo. Imamo spletno stran in starši se res dnevno zanimajo, kaj se dogaja. Morajo pa učitelji vložiti ogromno energije in biti prepričani v to kar delajo in zahtevajo, da o tem prepričajo tudi starše. Staršem moramo odgovarjati na vprašanja in zahteve, ker če jih bomo odrivali, bodo bolj pritiskali na nas.

Mira Brezovar

 

TFL Glasnik:
Kaj pa sicer šolski sistem v Sloveniji, se vam zdi primeren?

Mira Brezovar:
Saj se ves čas nekaj spreminja in je še vedno preveč nekega balasta. Predstavljam si, da bi morali v osnovi šoli postaviti neke dobre temelje s splošnim znanjem in brez pretiravanja s širino. Da bi otroke naučili učiti se, da spoznajo, da je vztrajnost tista, ki dela razliko med uspehom in porazom. Da bi bil otrok pripravljen na izzive. Starše pa zanimajo v glavnem ocene, kar ni dovolj, saj je ocena relativna stvar. Pomembno je, da otroka naučiš delati, da bo vedel, kaj hoče, in to bo dobra popotnica za naprej. Zdaj gremo v šoli na ogromno širino, ki je otroci ne bodo mogli nikoli osvojiti, veliko tega se pozabi.

 

Mira Brezovar

TFL Glasnik:
Iz Šentruperta prihaja vrsta uspešnih ljudi. Kaj mislite, da je razlog za to? Imate neko posebno energijo?

Mira Brezovar:
Ni neke posebne energije. To je ena krasna dolina, v katero se ljudje spet vračajo. Imamo župana z dobro vizijo. Vse, kar je narejeno v občini, je narejeno z ljubeznijo in ljudje se dobro počutijo. Dobro sodelujemo, se dogovarjamo in smo konstruktivni. Šola se vključuje, naša šola je že zdaj šola kot galerija in imamo okoli 500 izvirnih ilustracij slovenskih slikanic, imamo rastočo knjigo Šentruperta, rastočo knjigo svetovne mladinske književnosti – to je delo nekdanjega ravnatelja. Letos, ko je 30-letnica poimenovanja po dr. Pavlu Lunačku, pa bo nastala rastoča knjiga šola. Zbrali bomo res vse, kar se je dogajalo na tej šoli.

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar

Mira Brezovar

Poklicna etika poslovnega finančnika

Vloga poslovnega finančnika je v različnih podjetjih zelo različno urejena. Ponekod imajo poslovni finančniki le vlogo referenta za plačevanje računov, morebitne plasmaje viškov denarnih sredstev ter pripravo dokumentacije za banke po nalogu poslovodstva. Ponekod pa so poslovni finančniki člani uprav in imajo polna pooblastila za vodenje finančne politike podjetja. Ker je pravilno izvajanje finančne funkcije izjemno pomembno za zagotavljanje dolgoročne in kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja, je Slovenski inštitut za revizijo pripravil posebno izobraževanje za preizkušenega poslovnega finančnika in ustanovil sekcijo poslovnih finančnikov.

Preizkušeni poslovni finančnik mora pri svojem delu spoštovati zakonodajo in pravila stroke – Kodeks poslovnofinančnih načel, Slovenske poslovnofinančne standarde in Kodeks poklicne etike poslovnega finančnika.

Kodeks poklicne etike poslovnega finančnika (v nadaljevanju Kodeks) je sistem načel o etičnosti odločanja in delovanja posameznikov v okviru finančne funkcije v podjetju. Kodeks je objavljen na spletnih straneh Slovenskega inštituta za revizijo. Načela etičnosti odločanja in delovanja so zlasti:

  • vodilo pri opravljanju poklicnih dolžnosti, ki dopolnjuje zunanje in notranje predpise pravne osebe, saj dejanja, ki niso izrecno prepovedana, niso nujno tudi etična;
  • sodilo za presojo odločanja in ravnanja poslovnega finančnika iz etičnega zornega kota,
  • opora posameznikom pri delovanju v skladu z osebnimi vrednotami in vrednotami okolja,
  • pomoč pri doseganju zaupanja predpostavljenih in lastnikov, ki je prvi pogoj za uspešno delovanje in osebni razvoj;
  • pravila o ravnanju, s katerim posameznik prispeva k dolgoročni uspešnosti pravne osebe, v kateri deluje;
  • temelj samonadzora za strokovnjake na področju etičnega delovanja;
  • prispevek k uveljavljanju finančne stroke;
  • prispevek k uveljavljanju kulture pravne osebe, s tem pa tudi kulture družbe, ki je v skladu s prevladujočimi vrednotami ljudi.

Kodeks v okviru splošnih načel poklicne etike poslovnega finančnika opozarja na splošne zahteve poklicne etike v razmerju do poslovne in osebne etike. Za kvalitetno delo poslovnega finančnika namreč ni dovolj le strokovna usposobljenost (ki je sicer pogoj), če ne temelji na etični naravnanosti. V primeru, ko si poslovna in poklicna etika nasprotujeta Kodeks določa, da poslovni finančnik ravna ustrezno, če:

  • skuša spremeniti razmere ter potem uskladiti interese in sprejeti etično sprejemljivo odločitev, ali
  • ugovarja prevelikim interesom ali neetičnemu odločanju, v kolikor sprememba razmer in uskladitev interesov nista možni, ali
  • odstopi ter se umakne zaradi neobvladljivih interesov in neetičnega odločanja.

Odločanje in delovanje poslovnega finančnika se lahko obvladuje:

1. normativno:

  • statut oziroma pravila pravne osebe,
  • vizija pravne osebe,
  • kodeks poslovne etike pravne osebe;

2. nadzorovalno:

  • upravljalni in nadzorni organi pravne osebe,
  • neposredni nadzor s pobudami za obravnavanje ali spremembe;

3. kadrovsko:

  • zahtevana raven znanja,
  • zahtevane notranje in zunanje reference,
  • ocena ustreznega širšega in ožjega okolja,
  • preizkušanje.

Kodeks za presojo etičnosti odločanja in delovanja predvideva sledeča sodila:

1. rutinska: kodeksi etike in drugi normativni akti, ki obsega vodila za etično delovanje;

2. analitična: čim večji presežek koristi za vplivne interesne skupine pravne osebe in kar največja pravičnost do vseh interesnih skupin pravne osebe.

Temeljna načela, ki jih mora spoštovati poslovni finančnik skladno s Kodeksom so:

  • načelo odgovornosti v skladu s poklicno etiko poslovnega finančnika, ki se nanaša na razmerja do notranjih in zunanjih interesnih skupin podjetja ter stroke in njenega razvoja;
  • načelo normativnosti v skladu s poklicno etiko poslovnega finančnika, kar pomeni, da mora poslovni finančnik upoštevati norme, ki presegajo zahteve zakonskih in drugih finančnih predpisov, zlasti tistih, ki so opredeljeni v Kodeksu;
  • načelo organiziranosti finančne funkcije v skladu s poklicno etiko poslovnega finančnika, ki pomeni navzočnost finančne funkcije v vseh organizacijskih enotah pravne osebe. To načelo terja od poslovnega finančnika, da stalno in iskreno sodeluje z vsemi interesnimi skupinami podjetja, zavestno ločuje odločanje v povezavi s finančno funkcijo in odločanje v povezavi z drugimi poslovnimi funkcijami ter zavedanje, da ima vsaka poslovna odločitev prej ali slej finančne posledice;
  • načelo neodvisnosti glede na poklicno etiko poslovnega finančnika, ki pomeni, da mora poslovni finančnik ob morebitnih pritiskih in poskusih vplivanja, ki izhajajo iz interesov aktivnih interesnih skupin, brezpogojno ohraniti strokovno in etično neodvisnost;
  • načelo usposabljanja glede poklicne etike poslovnega finančnika pomeni, da se mora poslovni finančnik nenehno izobraževati in usposabljati, da bo zmogel kakovostno in etično delovati;
  • načelo osebne neoporečnosti v skladu s poklicno etiko poslovnega finančnika, kar pomeni, da mora biti poslovni finančnik s svojimi osebnostnimi lastnostmi in s svojim delovanjem zgled sodelavcem, zlasti mlajšim in podrejenim;
  • načelo aktivne udeležbe pri razvijanju poklicne etike finančnikov kot posameznikov, ki zajema nenehno spremljanje etičnih dilem, s katerimi se srečujejo odločevalci v finančni funkciji podjetja in v podjetju nasploh ter razpravo o etičnih dilemah z vsemi, ki kakorkoli sodelujejo pri poslovnofinančnem odločanju v podjetju, pa tudi z drugimi, ki lahko pripomorejo k bolj etičnim odločitvam;
  • načelo o razvijanju poklicne etike poslovnega finančnika v okviru poslovne etike podjetja, ki obsega izboljševanje komuniciranja in povečanja zaupanja znotraj in zunaj podjetja, upoštevanje vedno bolj zahtevnih pravil o etičnem ravnanju, uveljavitev etičnih pravil na vseh ravneh podjetja in izboljševanje razumevanja vsebine in nalog finančne funkcije.

Poleg splošnih načel vsebuje Kodeks še sledeča načela:

  • načelo o etičnosti poslovnofinančnih ciljev,
  • načelo o etičnosti odločanja,
  • načelo o etičnosti informiranja,
  • načelo o etičnosti izvajanja in
  • načelo o etičnosti kadrovanja.

Navedena načela bomo na kratko povzeli v naslednjih številkah TFL Glasnika.

Kot je razvidno iz osnovnih načel etike, ki bi jih moral spoštovati vsak poslovni finančnik, je vsesplošna prezadolženost podjetij pojav, ki preseneča. Ne, ne le preseneča, je skrajno zaskrbljujoča. Cela Slovenija bo morala zategovati pas zaradi prezadolženih podjetij, ki ne morejo vrniti posojil bankam, te pa ne morejo financirati zdravih podjetij, da bi lahko potegnila gospodarstvo iz krize. Temu pravijo politiki kreditni krč, ki ga bo tako ali drugače potrebno reševati z davkoplačevalskim denarjem. Sprašujemo se, kaj se je zgodilo z etiko poslovnega finančnika? Kaj je razlog za takšno ravnanje ljudi, ki v podjetju opravljajo delo poslovnega finančnika? Gre za nepravilno kadrovanje, za neustrezno organiziranost finančne funkcije, za slab notranji nadzor, ali pa samo za pohlep?

Kot smo že zapisali v začetku tega prispevka, je Slovenski inštitut za revizijo organiziral izobraževanje za pridobitev naziva preizkušeni poslovni finančnik in organiziral sekcijo poslovnih finančnikov, kjer je objavljen tudi register vseh poslovnih finančnikov in register aktivnih poslovnih finančnikov, to je tistih, ki se redno izobražujejo skladno s Pravilnikom o priznanju dodatnega izobraževanja za revizorje, preizkušene računovodje, preizkušene notranje revizorje, preizkušene poslovne finančnike, preizkušene revizorje informacijskih sistemov in preizkušene davčnike (Uradni list RS, št. 4/2010 do 21/2012). V povezavi z vprašanji, ki smo si jih zastavili v prejšnjem odstavku, smo pogledali navedene sezname in ugotovili, da je naziv preizkušeni poslovni finančnik od leta 1997 do danes pridobilo 19 oseb. Nikogar pa ni na seznamu aktivnih preizkušenih poslovnih finančnikov. Postavilo se nam je še eno vprašanje - kaj se dogaja s poslovnimi finančniki v Sloveniji, da ne čutijo potrebe po dodatnem izobraževanju v okviru tako ugledne institucije kot je Slovenski inštitut za revizijo? Nimajo nobene potrebe po izmenjavi mnenj z delovanjem v okviru svoje sekcije pri Inštitutu za revizijo?

Vabimo vas, da nam sporočite svoje mnenje oziroma izkušnje o vodenju finančne funkcije v slovenskih podjetjih. Morda nam lahko pomagate odgovoriti na katero od vprašanj, ki smo jih zastavili sebi, pa tudi vam.

Vaša cenjena menja so lahko tudi tema pogovora na prireditvi, ki jo bo družba Tax Fin Lex organizirala v drugi polovici novembra z Najuglednejšim davčnikom, finančnikom in pravnikom leta 2012, ki jih boste izbrali vi, dragi bralci.

V 70. členu Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) je namreč določeno, da se šteje, da je davčni zavezanec, ki v obdobju popravka1 proda osnovno sredstvo, to osnovno sredstvo uporabil za svojo ekonomsko dejavnost do konca obdobja popravka. Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti obdavčena, če je dobava osnovnih sredstev obdavčena, in da je ekonomska dejavnost v celoti oproščena, če je dobava osnovnih sredstev oproščena. Ker je dobava blaga v drugo državo članico v skladu s 46. členom ZDDV-1 oproščena plačila DDV, se poraja vprašanje, ali je v tem primeru zavezanec opravil oproščeno dobavo, zaradi katere je potrebno popraviti odbitek vstopnega DDV v skladu s 70. členom ZDDV-1, če je osnovno sredstvo prej uporabljal za obdavčeno dejavnost.

V 63. členu ZDDV-1 je navedeno, da ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga ali storitev, če je to blago ali storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Nadalje je v drugem odstavku istega člena določeno, da ima davčni zavezanec pravico odbiti DDV tudi od blaga, ki se uporabi za namene transakcij, ki so oproščene DDV v skladu s 46. členom ZDDV-1. Navedena določba je splošna določba, iz katere izhaja pravica zavezanca do odbitka DDV. V skladu s to določbo in osnovnimi načeli DDV-zakonodaje je po mnenju avtorice potrebno razumeti tudi določbo 70. člena ZDDV-1.
V skladu s 3. členom ZDDV-1 so predmet DDV naslednje transakcije:

  • dobave blaga na ozemlju Slovenije
  • pridobitve blaga znotraj Unije
  • opravljanje storitev in uvoz blaga.

Posledično to pomeni, da je dobava blaga v drugo državo članico sicer oproščena DDV v državi dobave, vendar pa je ta ista dobava obdavčena v državi pridobitve. Da bi se zasledovalo načelo enake obravnave dobav v drugo državo članico in tistih v Sloveniji, je v 63. členu ZDDV-1 tudi določeno, da ima davčni zavezanec pravico odbiti DDV tudi od nabav, ki so povezane s kasnejšimi dobavami tega blaga v druge države članice. V skladu z načelom enakosti mora biti torej prodaja osnovnega sredstva v Sloveniji enako obravnavana kot prodaja v drugo državo članico. Če bi zavezanec v Sloveniji prodal osnovno sredstvo, od katerega si je odbijal vstopni DDV, in ki ga je uporabljal za namene svoje obdavčene dejavnosti v Sloveniji, bi ob taki dobavi obračunal slovenski DDV in bi posledično ne prišlo do popravka odbitka vstopnega DDV. V primeru dobave istega osnovnega sredstva v EU pa torej namesto dobavitelja obračuna DDV kupec oziroma pridobitelj blaga, torej je dobava predmet obdavčitve z DDV in mora biti tudi aplikacija 70. člena ZDDV-1 smiselno enaka kot v primeru prodaje tega blaga v Sloveniji.

Opredelitev stalne poslovne enote za namene kraja opravljanja storitev najdemo v 28. Členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09 in 27/10).

Za stalno poslovno enoto davčnega zavezanca, ki v Sloveniji nima sedeža, se za namene 25. člena ZDDV-1 šteje poslovna enota (kraj poslovanja), ki trajno razpolaga s človeškimi in materialnimi viri v tolikšni meri, da omogoča prejem in uporabo storitev iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 ali opravljanje storitev iz drugega odstavka 25. člena ZDDV-1.

Niti ZDDV-1 niti Direktiva Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost ne vsebujeta določb glede opredelitve stalne poslovne enote. Opredelitev stalne poslovne enote iz 28. člena pravilnika pa je precej ohlapna, zato se pri presoji, ali gre za stalno poslovno enoto, ali ne, moramo opreti na odločitve in razlage sodišča ES v sodbah s tega področja.

V skladu z ustaljeno sodno prakso na področju DDV zahteva pojem poslovne enote minimalno trajanje na podlagi stalne združitve človeških virov in tehničnih sredstev, potrebnih za opravljanje določenih storitev (glej sodbo v zadevi Berkholz, C-168/84). Zato pojem stalne poslovne enote zahteva zadostno stopnjo stalnosti in strukturo, ki lahko z osebnega in tehničnega vidika omogoči samostojno opravljanje zadevnih storitev (glej sodbo v zadevi ARO Lease, C-190/95). Stalna baza, ki se uporablja za opravljanje pripravljalnih ali pomožnih dejavnosti, kot je zaposlovanje ali nakup tehničnih sredstev, potrebnih za opravljanje dejavnosti podjetja, ne pomeni, da gre za stalno poslovno enoto (glej sodbo v zadevi ECL Planzer Luksemburg C-73/06).

Davčni zavezanec, s sedežem v drugi državi članici, ima za namene 25. člena ZDDV-1 v Sloveniji stalno poslovno enoto, kadar »enota« razpolaga z ljudmi in tehničnimi sredstvi v tolikšni meri, da omogoča prejem in uporabo storitev iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 ali opravljanje storitev iz drugega odstavka 25. člena ZDDV-1. Pri tem pa mora biti izpolnjen tudi pogoj zadostne stopnje stalnosti (trajnosti).

Zaradi uvodoma izpostavljenega dvoma se je Zbornica računovodskih servisov odločila, da od odvetniške družbe pridobi pravno mnenje o morebitni kazenski odgovornosti računovodij. Tako so v svojem vprašanju opozorili na situacije, ko računovodja po navodilu stranke ali celo predpostavljenega ravna na način, ki je v nasprotju s predpisi in ki lahko celo predstavlja kaznivo dejanje. Vprašanje je, ali računovodja za takšno ravnanje lahko kazensko odgovarja.

Odvetniška družba se je v svojem obširnem mnenju oziroma odgovoru dotaknila vseh elementov kaznivega dejanja. Tako je navedla, da bi posamezno ravnanje lahko pomenilo kaznivo dejanje, če bi bili izpolnjeni naslednji temeljni elementi kaznivega dejanja:

- zakonski opis kaznivega dejanja, ki ga določa kazenski zakonik (v nadaljevanju: KZ-1),

- protipravnost, ki se kaže v tem, da je dejanje nasprotovalo pravnemu redu kot celoti, ne le kazenskopravnemu predpisu in

- krivda.

Posebni del KZ-1 določa posamezna kazniva dejanja. Da bi bilo posamezno ravnanje kaznivo, mora ustrezati opisu katerega izmed v KZ-1 opredeljenih kaznivih dejanj. Če ne ustreza, potem posamezno ravnanje ni kaznivo, čeprav je morda v nasprotju s pravili kakšnega drugega pravnega področja (s pravili davčnega prava, računovodskimi standardi in podobnimi).

Pri delu računovodje sta pomembni predvsem kaznivi dejanji:

  • ponareditve ali uničenja poslovnih listin (235. člen KZ-1) in
  • davčne zatajitve (249. člen KZ-1).

V mnenju je zapisano, da tisti, ki izpolni zakonski opis kaznivega dejanja, za storjeno kaznivo dejanje odgovarja sam. Slovensko kazensko pravo ne pozna tako imenovane odgovornosti za drugega, to pomeni, da bi namesto storilca odgovarjal nekdo drug.

V primeru računovodje je praviloma storilec računovodja, ki s svojim ravnanjem, to je nepravilno vknjižbo oziroma vknjižbo v nasprotju z veljavnimi predpisi, seveda po nalogu direktorja, podjetnika ali lastnika podjetja, napravi krivo listino ali davčno zatajitev.

Po mnenju odvetniške družbe se računovodja ne more izogniti kazenski odgovornosti z zatrjevanjem, da je njegovo ravnanje naročil kdo drug oziroma da je deloval po navodilih druge osebe. Prav tako ne more kazenske odgovornosti odpraviti kakršna koli pogodba ali izjava, s katero bi neka druga oseba, na primer naša stranka, prevzela nase »vso odgovornost« za ravnanje, ki je posledica njenih navodil, prošenj ali ukazov. Morebitni dogovor strank po mnenju odvetniške pisarne ne more vplivati na kazensko odgovornost. To pa seveda ne izključuje, da bi poleg računovodje za storjeno dejanje kazensko odgovarjal še tisti, ki je ponareditev oziroma prilagoditev listin naročil ali pa je naročil vpis lažnih podatkov v davčni obračun zaradi davčne zatajitve. Ta oseba lahko odgovarja kot napeljevalec.

V stališču je nadalje zapisano, da za kaznivost posameznega ravnanja ne zadošča, da v celoti izpolnjuje znake kakšnega kaznivega dejanja, temveč mora biti tudi protipravno. To pomeni, da mora biti v nasprotju s pravnim redom kot celoto.

Za obstoj kaznivega dejanja mora biti izpolnjen še tretji pogoj, to je krivda, ki zahteva naslednje podelemente:

  • storilčeva prištevnost,
  • ustrezno krivdno obliko (največkrat naklep),
  • odsotnost razlogov za izključitev krivde.

Kot izhaja iz pravnega mnenja, je računovodja, ki stori kaznivo dejanje na predlog ali zahtevo stranke, zanj kazensko odgovoren. Kazenske odgovornosti se ne more razbremeniti s podpisom katere koli listine, ki bi skušala kazensko odgovornost prenesti na stranko.

Bilanca stanja je računovodsko poročilo o predračunskem ali uresničenem (obračunskem) obsegu in sestavi sredstev ter obveznosti do virov sredstev posameznega podjetja za določeni trenutek, presečni datum.

Slovenski računovodski standard (v nadaljevanju SRS) 24.1 opredeljuje bilanco stanja kot temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov v določenem trenutku. Bilanco stanja mora podjetje, skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), obvezno sestaviti na zadnji dan poročevalskega obdobja. Za potrebe spremljanja poslovanja s strani poslovodstva, lastnikov, bank ali borze, če podjetje kotira na borzi, je potrebno sestavljati tudi medletne bilance, ki so lahko mesečne, trimesečne in polletne.

SRS 24.3 določa, da mora imeti izkaz stanja obliko dvostranske uravnotežene bilance stanja. To pomeni, da mora biti vsota sredstev v bilanci stanja enaka vsoti obveznosti do virov sredstev . Podjetje mora namreč spoštovati temeljno načelo gospodarjenja in sicer, da lahko razpolaga le s tolikšnimi sredstvi, kolikor znašajo obveznosti zanje (obveznosti do lastnikov – kapital in obveznosti do drugih – dolgovi).

Bilanca stanja je po obliki lahko:

  • vzporedna – z dvema ločenima, vzporednima besedilnima stolpcema za opis sredstev in obveznosti do virov sredstev,
  • zaporedna – z enim besedilnim stolpcem, kjer se zaporedno najprej nanizajo vsa sredstva in potem še obveznosti do virov sredstev.

Glede na obdobje, ki ga bilanca stanja predstavlja je lahko:

  • predračunska bilanca stanja, kjer so izkazane predračunske vrednosti sredstev in virov sredstev za določena bodoča obdobja ali
  • obračunska bilanca stanja, kjer so izkazane obračunske vrednosti sredstev in virov sredstev za določena pretekla obdobja.

Za analizo poslovanja je pomembno, da se predračunske in obračunske bilance sestavljajo za enaka obdobja (mesec, trimesečje, polletje, leto), da se lahko ugotavljajo odmiki od načrtovane strukture sredstev in lastninske podobe podjetja in dejansko dosežene. Analiza vzrokov za nastalo situacijo je lahko dobra podlaga za nadaljnje odločanje poslovodstva.

Zanesljivost podatkov, izkazanih v bilanci stanja je odvisna od kvalitete podatkov v glavni knjigi. Veliko večjo verodostojnost ima bilanca stanja, ki je sestavljena po uskladitvi analitičnih evidenc z glavno knjigo, uskladitvi terjatev in obveznosti s poslovnimi partnerji in izvedenem popisu sredstev in virov sredstev.

Evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos na pogovorih o reformi skupne kmetijske politike v okviru prihodnjega večletnega proračuna EU, in to tik pred končnico burnih pogajanj o tem, kje naj unija v krizi reže. "Razvodenitev proračuna prinaša tveganje, da bo razvodenela tudi reforma," je opozoril za STA.

V petek ste obiskali Slovenijo, prvič v vlogi evropskega komisarja za kmetijstvo. Kaj je namen vašega obiska?

Veseli me, da bom kot komisar za kmetijstvo končno prvič obiskal Slovenijo. Lani smo nekajkrat načrtovali obisk, ki pa smo ga morali nato v zadnji minuti odpovedati. Stališča in prioritete Slovenije glede reforme skupne kmetijske politike seveda poznam iz rednih pogovorov z ministrom in uradniki na ministrstvu v Bruslju, a takšni obiski so zame priložnost, da slišim stališča neposredno od različnih udeležencev v Sloveniji, pa tudi da sam pojasnim zamisli za našimi predlogi in izpostavim širši politični kontekst v EU 27 članic. S tega vidika bo konferenca o prihodnosti skupne kmetijske politike v Krškem idealna priložnost za srečanje z vsemi glavnimi igralci.

Glavna tema obiska bo torej reforma skupne kmetijske politike. Ciprsko predsedstvo je nedavno razgrnilo kompromisni predlog za prihodnji večletni evropski proračun za obdobje 2014-2020, ki predvideva horizontalno znižanje sredstev za najmanj 50 milijard evrov. Rezi se torej obetajo tudi v obeh stebrih skupne kmetijske politike, pri neposrednih plačilih in razvoju podeželja. Kaj menite o tem predlogu?

Komisija je jasno povedala, da se z mnogimi vidiki zadnjega dokumenta predsedstva o prihodnjem proračunu EU ne strinja. Menim, da smo predlagali zelo uravnotežen proračun - zamrznitev porabe na ravni leta 2013, ki v realnem smislu pomeni približno 12-odstotno znižanje do leta 2020 - upoštevajoč vključitev Hrvaške. Ne smemo pozabiti, da je proračun za skupno kmetijsko politiko za leto 2013 v realnem smislu bolj ali manj na enaki ravni kot leta 1992 - čeprav se je število kmetov več kot podvojilo!

Pa vendar, kako odgovarjate kritikom, ki trdijo, da gre še vedno vse preveč evropskega denarja za kmete ter da je skupna kmetijska politika neučinkovita in zastarela?

Skupna kmetijska politika letos praznuje 50 let. Bolj kot katera koli druga politika je temeljni kamen evropske integracije; odločitev, naj se kmetijska politika financira iz Bruslja, ne iz nacionalnih ali regionalnih proračunov, je bila sprejeta že dolgo časa nazaj. Če pogledate javno porabo iz vseh virov, je podpora kmetijstvu še vedno občutno pod odstotkom bruto domačega proizvoda, je pa res, da večinoma pride iz proračuna EU.

Kritiki ne bi smeli podcenjevati razsežnosti reforme skupne kmetijske politike v minulih letih - še posebej leta 1992 z uvedbo neposrednih plačil in leta 2003 z uvedbo pravil, da neposredna plačila niso vezana na proizvodnjo. In sedaj, v letih 2013 in 2014, načrtujemo naslednji ključni korak k bolj pošteni, vzdržni in učinkoviti porabi sredstev. Razvodenitev proračuna prinaša tveganje, da bo razvodenela tudi reforma.

Kakšne priložnosti prinaša reforma skupne kmetijske politike majhnim članicam EU, kot je Slovenija? Na kaj bi se morala osredotočiti Slovenija?

Ključno je poudariti, da v EU s 27 članicami ni več enega samega "modela" kmetijstva. Pravzaprav je raznolikost vrst kmetijstva ena od prednosti evropskega kmetijstva. Spremembe politike v zadnjih letih so kmetom zagotovile veliko več prožnosti in jim omogočile, da se odločajo o proizvodnih prioritetah na podlagi signalov s trga, ne političnih izbir, dogovorjenih v Bruslju. V Sloveniji opažamo trend k večjemu poudarku na kakovosti - to je tudi ena velikih prednosti slovenskih kmetov. V naših predlogih so elementi za pomoč pri neposredni prodaji, za spodbujanje kmetov, naj tesneje sodelujejo za izboljšanje svojih pogajalskih izhodišč v prehranski verigi, ter za spodbujanje inovacij v kmetijskih praksah.

Slovenija v pogajanjih o proračunu 2014-2020 izpostavlja pomen razvoja podeželja, predstavila je tudi non paper, ki ga je podprlo še deset članic. Zavzema se za ohranitev sredstev in da bi se nacionalne ovojnice izračunavale na podlagi celotnega sedanjega finančnega okvira 2007-2013, ne le na podlagi leta 2013. Kaj menite o stališčih Slovenije, so njeni cilji realistični?

Verjamemo, da je naš predlog za večletni proračun uravnotežen in realističen. Nobenega dvoma ni, da mnogi kmetje menijo, da so neposredna plačila pomembnejša od razvoja podeželja, ker pač predstavljajo obliko neposredne dohodkovne podpore, in vsako spremembo kmet takoj občuti. A tudi naša politika razvoja podeželja je postala v zadnjih letih prav tako pomembna. Pomembno je, da kmetje vidijo, da se obe obliki podpore dopolnjujeta - neposredna plačila za vse kmete na podlagi skupnih načel v vseh članicah unije in projekti za razvoj podeželja, zasnovani na nacionalni in regionalni ravni na podlagi lokalnih specifičnosti in prioritet.

Kar se tiče neposrednih plačil, za koliko se bo v prihodnjem večletnem proračunu zmanjšal delež Slovenije?

Naš cilj glede neposrednih plačil je, da postopno preidemo k bolj pošteni razdelitvi plačil. To bo v obdobju do leta 2020 pomenilo prerazporeditev med sektorji, znotraj posameznih članic in med članicami, pa tudi strožja pravila za aktivne kmete in omejitve za količino neposredne dohodkovne podpore, ki jo dobijo največji kmetje. Za celotno Slovenijo je komisija predlagala zelo skromno zmanjšanje v sedemletnem obdobju - za okoli tri, štiri odstotke, a njen končni delež bo seveda odvisen od proračunskih odločitev voditeljev EU.

Vir: STA

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je za obravnavo na novembrski plenarni seji pripravil predlog novele zakona o zavarovalništvu, s katero se bo slovensko zakonodajo prilagodilo sodbi sodišča EU, ki pri sklepanju zavarovanj zahteva enako obravnavo moških in žensk. Podprl je tudi prenovo zakonodaje na področju javnega naročanja.

Zahtevo sodišča, da spol ne sme vplivati na višino premij in zavarovalnin, je treba v slovensko zakonodajo prenesti najpozneje do 21. decembra, je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Aleš Živkovič. Poleg tega se z novelo zakona o zavarovalništvu vzpostavljajo še omejitve za naložbe v izdajatelje, ki so povezane osebe, ter v slovensko zakonodajo prenašajo določbe evropske direktive o življenjskem zavarovanju.

Več pozornosti so člani odbora posvetili trem zakonom s področja javnega naročanja, s katerimi naj bi se postopki javnega naročanja poenostavili, javna naročila naredila dostopnejša za mala podjetja, konkurenca med ponudniki pa povečala.

Sistem javnega naročanja je v Sloveniji razmeroma zapleten, je ocenil Živkovič, ki je predstavil predloge novel krovnega zakona o javnem naročanju in zakona o javnem naročanju na infrastrukturnem področju ter zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Slednji je nov in bo po Živkovičevih besedah zagotovil večjo transparentnost javnih naročil tudi na tem področju.

Vsi trije zakoni prenašajo v slovenski pravni red določbe evropske direktive, z njimi pa se vzpostavlja bolj pregleden, enostavnejši, debirokratiziran in informacijsko podprt sistem javnega naročanja. Da so predlagane spremembe dobre, so soglašali tako poslanci koalicije kot opozicije.

Med pomembnejšimi spremembami je možnost za naročnike, da ne zahtevajo vse dokumentacije že ob objavi ponudbe, temveč samo glavno vsebinsko dokumentacijo, podrobnejšo pa šele po zaključenem izboru izbranih ponudnikov. Vsa potrebna dokazila bo moral tako predložiti le najugodnejši ponudnik.

Dokazila o izpolnjevanju pogojev bodo za slovenske ponudnike po novem zbrana na posebnem portalu, kjer bo naročnik lahko sam preveril podatke o ponudniku oz. njegovi usposobljenosti za izvedbo naročila.

Število obveznih pogojev glede usposobljenosti ponudnikov za izvedbo javnih naročil se bo zmanjšalo. Naročnik bo imel tako bolj proste roke pri presoji, katere pogoje bo zahteval od ponudnikov.

Z novelo zakona o javnem naročanju se sledi tudi odločbi ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je prepoved konkuriranja na javnih naročilih za osebe, ki so v zadnjih dveh letih vodile insolventna podjetja, neustavno. Ta prepoved se tako odpravlja.

Z vidika konkurenčnosti je zelo pomembna tudi zahteva po t.i. obveznem preizkusu dampinga pri javnih naročilih. Naročnik bo dolžan preveriti, ali pri zelo nizki cenovni ponudbi obstaja tveganje izvedbe posla. Doslej se je namreč pogosto dogajalo, da je bil nekdo izbran zaradi zelo nizke ponudbe, zatem pa naročila ni mogel izvesti.

Kriterij najnižje cene je slaba določba veljavnega zakona, je soglašal Jerko Čehovin (PS). S tem se namreč izloča kakovostne in vse druge ekonomske kriterije, kot primer pa je navedel gradnjo predora Markovec, kjer je Cestno podjetje Maribor uspelo z najnižjo ceno, zatem pa šlo v stečaj. Ta kriterij povzroča nelojalno konkurenco na račun kakovosti opravljene storitve, je ocenil Čehovin.

Ker se je doslej javno naročilo pogosto oddalo po razmeroma nizki ceni, zatem pa se jo je zviševalo z aneksi, se uvaja tudi nadzor nad sklepanjem aneksov.

Da se bodo predvsem manjša podjetja lažje prijavljala na razpise, se bodo olajšali pogoji, pod katerimi mora imeti ponudnik izpolnjene vse davčne obveznosti. Hkrati se uvaja tudi minimalni prag zapadlih terjatev oz. neplačanih terjatev.

Črtajo pa se določbe, ki urejajo obvezen strokovni izpit iz javnega naročanja. Ta izpit je dodatna birokratska ovira, je soglašala Romana Tomc (SDS) in dodala, da je treba usposobljenost ljudi, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, zagotoviti na drugačen način - s stalnim usposabljanjem, preverjanjem in določeno mero odgovornosti.

Člani odbora so se seznanili še z zahtevami več sindikatov in varuhinje človekovih pravic za presojo ustavnosti določb letos junija uveljavljenega zakona za uravnoteženje javnih financ, ki se nanašajo na izplačilo regresa, prenehanje pogodb o zaposlitvi javnim uslužbencem ter ukinitev t.i. varovane plače. Podprli so mnenje vlade, da zahteve niso utemeljene, zato so ustavnim sodnikom sklenili predlagati, naj pobudo zavrže. Alenka Bratušek (PS) je nasprotovala z besedami, da so določbe zakona za uravnoteženje javnih financ po oceni njene poslanske skupine protiustavne.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi/novi čistopisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu NOVEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • od svojega nastanka do danes je doživel 8 sprememb in dopolnitev z novelami 1A, 1B, 1C, 1D, 1E , 1F, vplivom ZUJF ter novelo 1G;
  • zadnje spremembe in dopolnitve, ki jih je prinesla novela 1G, bodo začele veljati od 1.2013 dalje in prinašajo obsežnejše spremembe določil ZDDV-1 z naslednjih področij:
    • - kraja opravljanja storitev,
    - pravila o nastanku obveznosti obračuna DDV pri transakcijah znotraj unije,
    - popravek odbitka DDV na podlagi določitve davčnega organa,
    - pravila za izdajanje računov,
    - pravila za hrambo računov,
    - popravljanje napak v obračunu DDV in naknadna predložitev obračuna DDV,
    - posebna ureditev za male davčne zavezance,
    - posebna ureditev po plačani realizaciji (zvišanja praga obdavčljivega prometa za vstop v sistem DDV).
  • obetajo se skorajšnje nove spremembe in dopolnitve zakona, predlog novele 1H je že v Državnem zboru;
  • Državni zbor je pripravil "le" 2 uradni prečiščeni besedili (UPB) Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1);
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 117-5012/2006, stran 12241;
  • njegov pravni predhodnik je Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV), ki je prenehal veljati s 1.1.2007.

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 7.11.2012 - 13.11.2012 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 6 novosti 11 novosti 6 novosti 7 novosti 19 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 2 novosti 1 novost 2 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 2 novosti 7 novosti 4 novosti 3 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 6 novosti 8 novosti 2 novosti 1 novost 6 novosti 6 novosti
5. JAVNE FINANCE 4 novosti 7 novosti 6 novosti 2 novosti 15 novosti 9 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 1 novost 49 novosti 2 novosti 21 novosti 2 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 2 novosti 12 novosti 3 novosti 2 novosti 16 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 2 novosti 2 novosti 1 novost 3 novosti 7 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 4 novosti 2 novosti 13 novosti 2 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 7 novosti 1 novost 4 novosti 4 novosti
11. OBČINE 82 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.