Številka 3, letnik VI
19. januar 2015
Facebook Twitter
TFL Glasnik

Naš tokratni gost v rubriki Pogovor je g. Dejan Mir, ki je že 25 let lastnik in direktor podjetja Akron iz Medvod. Podjetje je znano kot prvi proizvajalec pohištva oziroma vgradnih omar po meri. Naš sogovornik je pravi primer odločnosti in vztrajnosti, saj pravi, da se je v nekem trenutku kar odločil: »Na koncu sem se usedel na letalo, šel na Kitajsko in tam smo v dveh dneh razvili orodje.«

Tema tedna tokrat govori o pogodbah o gradbenih delih, saj predstavljajo poseben izziv računovodski stroki na mednarodnem nivoju, zato jim Mednarodni standardi računovodskega poročanja namenjajo poseben računovodski standard – Mednarodni računovodski standard 11 – Pogodbe o gradbenih delih.

V današnjem pravnem članku doc. dr. Aleksij Mužina piše o novih EU direktivah o javnih naročilih in koncesijah in primeroma prikazuje ureditev novih direktiv v zvezi z vprašanji »in-house« razmerij, horizontalnega sodelovanja in modifikacije pogodb v času njihove veljave.

Vabljeni k branju!

Dejan Mir: Podjetniki ne smemo biti bolni

Dejan Mir

TFL Glasnik:
Dejan Mir je že 25 let lastnik in direktor podjetja Akron iz Medvod. Podjetje je znano kot prvi proizvajalec pohištva oziroma vgradnih omar po meri. Zanima me, na kaj ste v 25-letni karieri najbolj ponosni?

Dejan Mir:
Na to, da smo bili prvi, in menim, da smo še vedno prvi. V Sloveniji je danes dosežek obdržati se toliko let.

TFL Glasnik:
Od kod ideja? Pred 25 leti je bila to revolucija. Kako ste začeli, s kakšnimi izzivi ste se srečali?

Dejan Mir:
Hotel sem najti izdelek, ki ima dodano vrednost, ki je narejen po meri stranke (custom made), ne pa nekaj tipskega in velikoserijskega, kar je bilo takrat v ponudbi. Preprosto sem sestavil te omare, pomagali so mi študentje, ki so takrat že delali pri meni in so še vedno zaposleni v Akronu. Po vsem svetu sem iskal in našel okovje. Na koncu sem se usedel na letalo, šel na Kitajsko in tam v dveh dneh razvil orodje, ki ga, kot tudi aluminijske profile, še vedno dela ista tovarna na Kitajskem – po standardih za pohištvo, s katerimi sem jih seznanil.

Dejan Mir

 

TFL Glasnik:
Ste bili eden prvih Slovencev, ki ste šli ustvarjat podjetniško pot na Kitajsko?

Dejan Mir:
Verjetno. In to čisto na slepo. Imel sem srečo, da sem tam naletel na prave in korektne ljudi, ki so se prav tako hoteli od Evropejca kaj naučiti. Še danes sodelujemo in smo postali tudi osebni prijatelji.

 

TFL Glasnik:
Kaj vse se je dogajalo v teh 25 letih? Začeti in ostati prvi v vseh 25 letih.

Dejan Mir:
Tako kot povsod - vzponi in padci. Včasih takšni, da bi najraje rekel, da imam vsega dovolj, a je vendarle v ozadju neki odnos do ljudi. Včasih je treba tudi počepniti, zadihati, tudi meditirati, zbrati moči in poriniti naprej.

Dejan Mir

 

TFL Glasnik:
Pomagajo tudi kitajske metode?

Dejan Mir:
Zadnjih pet ali šest let ajurvedske.

 

TFL Glasnik:
Gre to z roko v roki s podjetništvom?

Dejan Mir:
Menim, da je treba to vedno bolj upoštevati. Zdrav način življenja – zdrava in pravilna prehrana, ki ti odpravlja ali lajša stres, manj je živčnosti, zelo se zmanjšajo tudi strahovi, povečuje se pozitivno mišljenje, zdravje je boljše. Saj podjetniki ne smemo biti bolni. Kdo nam bo dal bolniško? Moramo delati, tudi če smo že na pol mrtvi.

Dejan Mir

 

TFL Glasnik:
To so recepti uspešnega podjetnika. Zanima me tudi, ali ste šli prek slovenskih meja?

Dejan Mir:
Trg imamo tudi na Hrvaškem in Avstriji. Nekaj smo poskušali v severni Italiji, a zaradi krize še ni pravih rezultatov. Predvsem v Avstriji imamo pravi ugled. Smo natančni, zanesljivi, imamo dobre izdelke in tako urejeno administracijo, da lahko naši monterji vozijo in montirajo izdelke v Avstriji.

 

TFL Glasnik:
Kakšni so načrti za naprej? Širitev?

Dejan Mir:
Širitev kot taka ne, iskali bomo produkte z dodano vrednostjo.

Dejan Mir

 

TFL Glasnik:
Kateri so to?

Dejan Mir:
Velikoserijsko pohištvo, vendar naročeno po željah individualnega naročnika. To pomeni, ne serija nekaj sto enakih izdelkov, temveč serija po željah 200 ali 30 ljudi. Tisto, kar oni želijo.

 

TFL Glasnik:
Bo to za slovenski trgi ali tudi za Avstrijo?

Dejan Mir:
S tem mislimo nekoliko širše – Evropa, kanimo tudi v Azijo. Pripravljamo novo programsko opremo in to bo unikaten produkt na svetovnem trgu.

Dejan Mir

 

TFL Glasnik:
Ob koncu bi rada vprašala, tudi ob rob temu, da gre za družinsko podjetje, kako razmišlja podjetnik o uvajanju družinskih članov v takšna podjetja?

Dejan Mir:
Glede na oseko morale in etike v Sloveniji je bilo vedno vprašanje, na koga se zanesti. Če je bila družina močna, gre za isto kri, ne pričakuješ noža v hrbet. Trgovino že vodi hči Pia, ki je tudi zelo dobra projektantka, v proizvodnji mi pomaga najmlajši sin, ki se sicer bolj usmerja v pridelavo hrane, kar ga zanima. Nimam nobenih težav glede tega, da bi kdaj predal posel, pa tudi kakšnega sodelavca nameravam razveseliti s poslovnim deležem.

 

TFL Glasnik: 
Moje običajno zadnje vprašanje je, kakšno je vaše sporočilo Slovencem.

Dejan Mir:
Dragi Slovenci, pojdite čim prej iz Slovenije, ker je škoda vas in vašega znanja, ki ga izgubljate tukaj, in se ubijate z državno administracijo. Če ste tukaj uspešni, ste lahko evropski igralec z bistveno manj muke kot v Sloveniji neki povprečen igralec.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Barbara Reya

Dejan Mir

Nove EU direktive o javnih naročilih in koncesijah – zakaj jih je koristno poznati takoj

doc. dr. Aleksij Mužinapiše: doc. dr. Aleksij Mužina, odvetnik v Odvetniški pisarni Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o.

Primeroma bomo prikazali ureditev novih direktiv v zvezi z vprašanji »in-house« razmerij, horizontalnega sodelovanja in modifikacije pogodb v času njihove veljave. Kljub temu, da rok za implementacijo direktiv še ni potekel, so naslednje teme pomembne že sedaj, saj je z njimi v sekundarno pravo EU integrirana sodna praksa Sodišča EU. Z izjemo primerov, ko nove direktive od te sodne prakse izrecno odstopajo ali vprašanje urejajo izvirno, dejansko učinkujejo torej direktive, skladno z neposrednim učinkom sodne prakse sodišča EU, že sedaj. Zato (vsaj) v spodaj prikazanem delu njihovo poznavanje ni zgolj koristno, temveč naravnost nujno.

1. Uvod

Evropski parlament in Svet Evropske Unije sta 26. februarja 2014 sprejela novi direktivi o javnem naročanju, in sicer Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju (v nadaljevanju: Direktiva o javnih naročilih) in Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (v nadaljevanju: Infrastrukturna direktiva), z njima pa razveljavijo Direktivi o javnem naročanju Direktivo 2004/18/ES in Direktivo 2004/17/ES. Z namenom ureditve področja podeljevanja koncesij sta Evropski parlament in Svet sprejela tudi Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (v nadaljevanju: Direktiva o koncesijah). Vse tri sprejete direktive so pričele veljati 17. aprila 2014, države članice pa so dolžne določbe le-teh implementirati v svoje nacionalne zakonodaje do 18. aprila 2016.

V nadaljevanju bomo primeroma prikazali ureditev novih direktiv v zvezi z vprašanji »in-house« razmerij, horizontalnega sodelovanja in modifikacije pogodb v času njihove veljave. Kljub temu, da rok za implementacijo direktiv še ni potekel, so naslednje teme pomembne že sedaj, saj je z njimi v sekundarno pravo EU integrirana sodna praksa Sodišča EU. Z izjemo primerov, ko nove direktive od te sodne prakse izrecno odstopajo ali vprašanje urejajo izvirno, dejansko učinkujejo torej direktive, skladno z neposrednim učinkom sodne prakse sodišča EU, že sedaj. Zato (vsaj) v spodaj prikazanem delu njihovo poznavanje ni zgolj koristno, temveč naravnost nujno.

2. In-house razmerja

Doktrino razmerij znotraj ekonomske celote oziroma razmerij in-house je kot izjemo od siceršnje obveznosti objave javnega razpisa pri oddaji javnih naročil skladno z Direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES (oziroma deloma še njunima predhodnicama), izoblikovalo Sodišče ES (sedaj Sodišče EU).2 Z oblikovanjem doktrine razmerij in-house ob izpolnjevanju treh pogojev je Sodišče EU zavezance odvezalo obveznosti oddaje javnih naročil z objavo javnega razpisa.
S sprejetjem novih direktiv je doktrina razmerij in-house, kakor jo je oblikovalo Sodišče EU, integrirana v evropsko sekundarno zakonodajo, in jo urejajo 12. člen Direktive o javnih naročilih, 28. člen Infrastrukturne direktive in 17. člen Direktive o koncesijah. Navedeni členi tako za obstoj razmerja in-house, ki ne spada v področje uporabe direktiv, določajo tri kumulativne pogoje:
a) javni naročnik/koncedent obvladuje zadevno pravno osebo zasebnega ali javnega prava podobno kot svoje službe (t.i. pogoj organizacijske odvisnosti), pri čemer se glede na izrecna določila direktiv šteje, da javni naročnik/koncedent obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. Tako obvladovanje lahko izvaja tudi druga pravna oseba, ki jo na enak način obvladuje javni naročnik/koncedent;
b) odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 % svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal javni naročnik/koncedent, ki jo obvladuje (t.i. pogoj gospodarske odvisnosti), ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje javni naročnik/koncedent. Pri določanju tega odstotka se upošteva skupni povprečni promet ali drug ustrezen dejavnik, temelječ na dejavnosti, kot so stroški zadevne pravne osebe ali naročnika/koncedenta v zvezi s storitvami, blagom in gradnjami v treh letih pred oddajo javnega naročila/koncesije;
c) v odvisni pravni osebi neposreden zasebni kapital ni udeležen, razen (in pri tem direktive odstopajo od dosedanje sodne prakse) v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se – v skladu s Pogodbama (tj. s Pogodbo o Evropski uniji in s Pogodbo o delovanju Evropske unije) – zahteva z določbami nacionalne zakonodaje in ki ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

Direktive pravilo izjeme in-house razmerij razširjajo tudi na primere, ko odvisna pravna oseba, ki je zavezana za ravnanje skladno z direktivami, odda naročilo oziroma podeli koncesijo osebi javnega prava, ki odvisno osebo obvladuje, ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje ista oseba javnega prava, če v pravni osebi, ki ji je oddano javno naročilo oziroma podeljena koncesija, neposredni zasebni kapital ni udeležen.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Računovodska obravnava pogodb o gradbenih delih po MRS 11 – osnovne značilnosti pogodb o gradbenih delih

Vida Oderpiše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja

Pogodbe o gradbenih delih predstavljajo poseben izziv računovodski stroki na mednarodnem nivoju, zato jim Mednarodni standardi računovodskega poročanja namenjajo poseben računovodski standard – Mednarodni računovodski standard 11 – Pogodbe o gradbenih delih. Pogodbe o gradbenih delih se praviloma sklepajo za daljše obdobje. Opravljena dela pa se zaračunavajo v določenih obdobjih, ki niso nujno enaka računovodskemu obračunskemu obdobju ter odvisno ali pa tudi neodvisno od količine opravljenih del. Pravilno pripoznavanje prihodkov in stroškov v ustrezna obračunska obdobja je zato ključnega pomena, saj je od tega odvisna verodostojnost računovodskih izkazov družbe, ki se ukvarja z gradbeno ali podobno dejavnostjo. V današnji številki TFL Glasnika bomo na kratko povzeli osnovne značilnosti pogodb o gradbenih delih.

Mednarodni računovodski standard 11 – Pogodbe o gradbenih delih (v nadaljevanju MRS 11), EU L 320/2008 do 95/2013, je bil sprejet z namenom, da predpiše računovodske rešitve glede ugotavljanja prihodkov in stroškov, povezanih s pogodbami o gradbenih delih. Gradbena dejavnost je specifična. Pogodbe o gradbenih delih se običajno sklepajo za daljši čas in zato sta dan, ko se začne pogodbena dejavnost, in dan, ko je dokončana, navadno v različnih obračunskih obdobjih.

Za pravilno pripoznavanje pogodbenih prihodkov in pogodbenih stroškov na obračunska obdobja, v katerih se gradbena dela dejansko izvajajo, so pomembna sodila. MRS 11 pri postavitvi pravil za pripoznavanje prihodkov in stroškov po pogodbah o gradbenih delih upošteva sodila, ki so bila postavljena z Okvirnimi navodili za pripravljanje in predstavljanje računovodskih izkazov.

MRS 11.3 opredeljuje pogodbo o gradbenih delih kot pogodbo, ki je sklenjena posebej za gradnjo kakšnega sredstva ali združek sredstev, tesno medsebojno povezanih ali samostojnih glede na oblikovanje, tehnologijo in vlogo ali glede na končni namen ali uporabo. Kot primer gradbene pogodbe za posamezno sredstvo je v standardu navedena izgradnja mostu, zgradbe, ceste, itd. Primer gradbene pogodbe za medsebojno tesno povezana sredstva pa je navedena gradnja rafinerije, celot tovarne ali opreme.

MRS 11.3 deli gradbene pogodbe na:

  • pogodbe s stalno ceno in
  • pogodbe na podlagi stroškov in dodatka.

Ne glede na gornjo delitev, obstaja možnost, da pogodba vsebuje elemente pogodbe s stalno ceno in elemente pogodbe na podlagi stroškov in dodatka.

MRS 11 se uporablja pri obračunavnaju vseh pogodb o gradbenih delih v računovodskih izkazih, ne glede na njihovo ročnost. Po kriteriju ročnosti MRS 11 gradbenih pogodb namreč ne loči.

Zahteve standarda se praviloma uporabljajo za vsako pogodbo o gradbenih delih posebej. V določenih okoliščinah pa je potrebno standard uporabljati za več pogodb skupaj – skupino pogodb, ali pa za posamezne dele ene pogodbe.

Če je pogodba o gradbenih delih sklenjena za več sredstev skupaj, je potrebno skladno z določbami MRS 11.8, obravnavati gradnjo vsekega objekta kot samostojno pogodb o gradnji, če:

  • je za vsako sredstvo predložena posebna ponudba,
  • je vsako sredstvo predmet posebnega dogovarjanja ter lahko izvajalec in naročnik sprejmeta ali odklonita tisti del pogodbe, ki se nanaša nanj,
  • so stroški in prihodki vsakega sredstva ugotovljivi.

Več pogodb skupaj – skupino pogodb s posameznim naročnikom ali z več naročniki, je potrebno, skladno z določili MRS 11.9, obravnavati kot eno samo pogodbo o gradbenih delih, če:

  • je skupina pogodb sklenjena v enotnem svežnju,
  • so pogodbe tako tesno medsebojno povezane, da so dejansko del enotnega projekta s splošnim dodatkom dobička, ter
  • če se pogodbe izvajajo hkrati ali v nepretrganem zaporedju.

Pogodbe, ki se obravnavajo skladno z MRS 11 in jih navaja MRS 11.5, so:

  • pogodbe o opravljanju storitev, ki se nanašajo neposredno na gradnjo sredstva, na primer o storitvah vodij projektov ali arhitektov ter
  • pogodbe o uničevanju ali obnavljanju sredstev in obnavljanju okolja, ki sledi uničenju sredstev.

Toliko za danes. V naslednji številki TFL Glasnika se bomo posvetili pogodbenim prihodkom in pogodbenim stroškom ter pripoznavanju prihodkov in odhodkov.

Za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Za ostale opravljene storitve po DDV zakonodaji rok za izdajo računa neposredno ni določen, določeno pa je, da mora davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. To pomeni, da je treba DDV obračunati v rokih, določenih z ZDDV-1, in sicer ne glede na to, ali je bil račun za opravljeno dobavo izdan ali ne.

Nastanek obdavčljivega dogodka in s tem obveznost obračuna DDV Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A) določa v členih od 32. do 35. členu. To pomeni, da je glede na nastanek obdavčljivega dogodka treba obračunati DDV v rokih, določenih z ZDDV-1, in sicer ne glede na to, ali je bil račun za opravljeno dobavo izdan ali ne.

Na podlagi 81. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za opravljene dobave blaga ali storitev.

V skladu s sedmim odstavkom 81. člena ZDDV-1 nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena tega zakona, in za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES.

Za ostale dobave blaga in storitev ZDDV-1 ne vsebuje določbe, ki bi davčnemu zavezancu predpisovala rok za izdajo računa. Kljub temu pa mora davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom 85. člena ZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.

Vir: pojasnilo Durs

Pri določitvi zavarovalne osnove se upošteva celotni znesek obračunanih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje, vključno z zneskom delne oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se prizna samozaposlenemu v prvih 24 mesecih poslovanja po prvem vpisu v predpisan register oziroma evidenco.
Zavezanec za znesek delne oprostitve prispevkov pripozna prihodke iz naslova državnih subvencij, v obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti pa zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, za znesek delne oprostitve opravi zmanjšanje prihodkov na raven davčno priznanih.

V skladu s 145. členom ZPIZ-2 je osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 15. člena ZPIZ-2 (samozaposleni) zavarovalna osnova. Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec. Za samozaposlene zavarovance se tako ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne osnove iz prejšnjega odstavka zniža za 25 % (oziroma v letu 2014 za 30 %, v letu 2015 pa za 28 %). Tako določena zavarovalna osnova ne sme biti nižja od 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (v nadaljnjem besedilu: PP), oziroma v letu 2014 od zneska minimalne plače, v letu 2015 od zneska 54 % PP, v letu 2016 od zneska 56 % PP, v letu 2017 pa od zneska 58 % PP.Način določanja zavarovalne osnove podrobneje določa Pravilnik o določanju zavarovalne osnove (Uradni list RS, št. 89/13). V skladu s 3. členom tega Pravilnika se dobiček samozaposlenega zavarovanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov (t.i. »normiranca«), določi na podlagi podatkov iz obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto, ter podatka o znesku obračunanih obveznih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje, ki jih je plačala Republika Slovenija. Na podlagi teh podatkov se dobiček določi tako, da se znesku razlike davčno priznanimi prihodki in normiranimi odhodki prišteje znesek obračunanih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje. Če je znesek te razlike manjši ali enak 0, je dobiček enak znesku prispevkov za obvezno socialno zavarovanje.
V skladu z 9. točko 20. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12 in 96/13) se dohodnine ne plača od obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih za samozaposlene zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, pod pogojem, da Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost ne nastopa kot njihov delodajalec.
Prihodki se pripoznajo v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi – SRS (Uradni list RS, št. 118/05 in nadaljnji), natančneje s SRS 18.11, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano ne le s povečanjem sredstev ampak tudi z zmanjšanjem dolga. Na tej podlagi je delno oprostitev plačila prispevkov treba pripoznati kot prihodke iz naslova državnih subvencij. Navedeno je v skladu z računovodskim načelom kosmatega izkazovanja gospodarskih kategorij, ki pravi, da se gospodarske kategorije izkazujejo v kosmatih zneskih brez pobotanj, in sicer tako stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov kot tudi prihodki in odhodki. Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov, bo zato v skladu s tem načelom in določili SRS 17 v svojih poslovnih knjigah pripoznal odhodke v višini celotnega zneska obračunanih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje, torej bo pripoznal odhodke v višini vsote dejansko plačanih prispevkov in prispevkov, katerih plačila je oproščen.
Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, bo na podlagi 9. točke 20. člena ZDoh-2 v polju 2.6 obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, za znesek delne oprostitve plačila prispevkov opravil zmanjšanje prihodkov na raven davčno priznanih.

Vir: pojasnilo Durs

Planiranje, načrtovanje  ali predračunavanje je eden od osnovnih pristopov pri urejenem poslovanju podjetja. Računovodsko predračunavanje, sestavljanje računovodskih predračunov in vsa pojasnila v zvezi s tem opredeljuje Slovenski računovodski standard (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 94/2014) (v nadaljevanju SRS) SRS 20.

Največkrat podjetja izdelujejo predračunske računovodske izkaze za notranje potrebe, v skladu s standardom pa tudi revizor pri svojem revizijskem pregledu zahteva vpogled v računovodske predračune. Podjetje v pravilniku o računovodstvu opredeli vsebine, oblike, metodiko sestavljanja in roke dokončanja računovodskih predračunov

Poslovni načrt je lahko dan v vpogled na izrecno željo ali zahtevo zunanjim uporabnikom, predvsem pa nadzornemu svetu podjetja, ob večjih investicijah  ga zahtevajo banke, ob dodelitvi državnih pomoči pa tudi država.

Računovodski predračuni so lahko stroškovne ali finančne narave glede na to, ali se nanašajo neposredno na denarne ali stroškovne kategorije. Finančne računovodske predračune po navadi podjetje naredi tudi za predračunsko obračunavanje nameravanih investicij ali obveznosti, medtem ko so stroškovni obračuni namenjeni rednem spremljanju poslovanja glede na načrtovane potroške poslovanja.

Podjetje ponavadi pristopi k izdelavi letnega plana (načrta) v drugi polovici leta za novo poslovno leto, če pa so karakteristike poslovanja za naslednje leto znane šele kasneje, pa lahko pristopi tudi kasneje. Izdelava letnega plana (načrta) je predmet dogovora med lastniki in upravo in je običajno definirana v internem pravilniku.

Pri vsakem računovodskem predračunu je treba jasno opredeliti poslovne predpostavke, ki so lahko gotove ali negotove in na katerih sloni računovodski preračun. Pri tem je potrebno posebej opredeliti predračunavanje za dele podjetja, ki se konča z gibljivimi predračuni stroškov po stroškovnih mestih in mestih odgovornosti od računovodskega predračunavanja za celotno podjetje, ki se konča s predračunskimi računovodskimi izkazi.

Metodika računovodskega predračunavanja mora biti usklajena z metodiko istovrstnega računovodskega obračunavanja.

Obvladujoča družba izdela tudi predračunske uskupinjene računovodske izkaze, kjer se predstavijo pričakovanja kot bi šlo za eno samo podjetje, izdela se skupinska predračunska kalkulacija proizvodnje in prodaje in izločijo stroški ter dobički iz razmerij med temi podjetji, v dobičku pa se prikažejo deleži posameznih med njimi.

Vir: Tax-Fin-Lex

Izkaz denarnih tokov je temeljno računovodsko poročilo, ki prikazuje spremembe in stanja denarnih tokov v obravnavanem obdobju. Izkaz denarnih tokov je možno izdelati po dveh metodah in sicer po neposredni metodi (različica I) in posredni metodi (različica II), ki je možna tudi v prilagojeni obliki.

Izkaz denarnih tokov opredeljuje Slovenski računovodski standard 26 kot temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja. Izkaz denarnih tokov se lahko sestavi po:

  • neposredni metodi – različici I,
  • posredni metodi – različici II ali
  • prilagojeni posredni metodi – različici II.

Izkaz denarnih tokov je pripravljen tako, da se posebej izkažejo denarni tokovi v obdobju, ki so nastali pri:

  • poslovanju,
  • naložbenju in
  • financiranju.

Začetno in končno stanje denarnih sredstev ter denarni izid so izkazani na koncu obrazca.

Izkaz denarnih tokov ima obliko zaporednega izkaza. Zaradi primerjave se podatki izkazujejo v dveh stolpcih. V prvem stolpcu so izkazani uresničeni podatki tekočega obračunskega obdobja, v drugem pa uresničeni podatki predhodnega obračunskega obdobja.

Skladno z določbami SRS 26.14 je potrebno denarne tokove pri poslovanju, naložbenju in financiranju izkazovati v nepobotanih zneskih. Pobotanje se izjemoma lahko opravi le v primeru, da so zneski posameznih vrst kosmatih prejemkov nepomembni.

Izkaz denarnih tokov je pomemben računovodski izkaz, ki vsebuje informacije o tem, iz katerih virov podjetje pridobiva denarna sredstva in za kakšne namene jih troši. V okviru posameznega obračunskega obdobja je seveda na voljo tudi podatek o začetnem in končnem stanju razpoložljivih denarnih sredstev. Iz katerih dejavnosti podjetje pridobiva sredstva (iz poslovanja, financiranja oziroma naložbenja) in za katere dejavnosti jih namenja, gledano v daljšem časovnem razdobju nam pove, zakaj je finančni položaj podjetja takšen kot je, pa tudi kakšni so obeti za naprej. Trenutno še tako donosno podjetje ima lahko slabe obete za prihodnost, če denarna sredstva pridobiva iz virov, ki niso primerni za porabo, kakršno ima. Na primer najem kratkoročnih posojil ni primeren vir za investiranje v nakup deležev v drugem podjetju. Iz izkaza denarnih tokov bi bilo razvidno, da je podjetje najelo kratkoročna finančna posojila in ima posledično izkazan prebitek prejemkov pri financiranju, na drugi strani pa bi bili izkazani izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb in prebitek izdatkov pri naložbenju.

Računovodski standardi, tako slovenski, kot mednarodni, dajejo prednost sestavljanju izkaza denarnih tokov po neposredni metodi, ker ima večjo izrazno moč. Pri neposrednem zbiranju podatkov o denarnih tokovih namreč ni vplivov izbranih računovodskih metod, ki bi lahko vplivale na zbrane informacije. Neposredna metoda zbiranja podatkov omogoča tudi načrtovanje denarnih tokov, kar je pri posredni metodi težje izvedljivo. Ravno smotrno načrtovanje in spremljanje uresničenih denarnih tokov omogoča, da podjetje pravočasno zazna tveganje pri zagotavljanju plačilne sposobnosti.

Kot smo že zapisali, sta možni dve metodi priprave izkaza denarnih tokov:

a) Neposredna metoda, ki jo SRS 26 označuje kot različico I. Za pripravo izkaza denarnih tokov po neposredni metodi je potrebno vzpostaviti ustrezne evidence, ki zagotavljajo podatke o denarnih tokovih pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Če podjetje ne more zagotoviti takšnih evidenc je skladno s SRS 26 in MRS 7 možno tovrstne podatke pridobiti z dopolnjevanjem postavk poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov (brez prevrednotovalnih) ter finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev in finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (brez prevrednotovalnih), iz izkaza poslovnega izida s spremembami obratnih sredstev, časovnih razmejitev, rezervacij in odloženih davkov v obdobju ter iz poslovnih knjig podjetja za denarne tokove pri naložbenju in financiranju. Pri tem je potrebno zagotoviti, da so vse glavne (pomembne) vrste denarnih tokov izkazane v višini kosmatih prejemkov in kosmatih izdatkov.

b) Posredna metoda, ima dve možni obliki:

• Različico II, kjer so denarni tokovi pri poslovanju izkazani tako kot v izkazu poslovnega izida in korigirani za učinke poslov, ki nimajo denarne narave (amortizacija, prevrednotovalni prihodki in odhodki), davek od dohodkov pravnih osteb in spremembe čistih obratnih sredstev v obdobju.

• Skrajšano različico II, kjer so čisti denarni tokovi pri poslovanju ugotovljeni kar na podlagi čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo in davka od dohodkov pravnih oseb, s popravki za spremembo čistih obratnih sredstev v obdobju, amortizacije, prevrednotovalnih prihodkov in odhodkov ter postavke prihodkov in odhodkov, povezanih z denarnimi tokovi pri naložbenju in financiranju.

Za pripravo izkaza denarnih tokov po posredni metodi se uporabljajo podatki iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja, dopolnjeni z nekaterimi podatki iz poslovnih knjig.Ne glede na izbiro metode priprave izkaza denarnih tokov, je potrebno v dodatku k temu izkazu, skladno s SRS 26.12 prikazati še:

• povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, povezano s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, kar pomeni naložbenje in financiranje brez posredovanja denarnih sredstev,

• povečanje nevplačanega vpisanega kapitala, povezano s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala, kar pomeni navidezno naložbenje in financiranje brez posredovanja denarnih sredstev ter

• druge pomembnejše spremembe na strani naložbenja in financiranja brez posredovanja denarnih sredstev.

Izkaz denarnih tokov so dolžna izdelati velika in srednja podjetja, ki so zavezana k reviziji računovodskih izkazov.

Vir: Tax-Fin-Lex

Upokojenci, ki so konec leta 2012 opravljali samostojno dejavnost in jo opravljajo še naprej, morajo razen nekaterih izjem uskladiti svoj status najkasneje do konca januarja. Prav tako ta rok za uskladitev statusa velja za upokojence, ki so družbeniki in hkrati direktorji, opozarja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Novela zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je začela veljati 31. decembra lani, med drugim ureja tudi dolžnost ureditve statusa v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, opozarjajo v Zpizu. Če tisti, ki morajo svoj status uskladiti do 31. januarja, tega ne bodo storili, jim bo zavod po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca od 1. februarja dalje in s tem dnem tudi ustavil izplačevanje pokojnine.

Status morajo najkasneje do konca januarja uskladiti upokojenci, ki so 31. decembra 2012 opravljali samostojno pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost ter to dejavnost opravljajo še naprej, a ob upokojitvi niso izpolnjevali pogojev, pod katerimi zavarovanje zaradi opravljanja dejavnosti ni bilo obvezno oziroma niso uveljavili izvzema iz zavarovanja po 18. členu prej veljavnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Status lahko uskladijo bodisi s prenehanjem opravljanja pridobitne oziroma druge dovoljene dejavnosti in izbrisom iz Poslovnega registra Slovenije najkasneje do 31. januarja bodisi z vložitvijo prijave v obvezno zavarovanje za najmanj 20 ur tedensko. V tem primeru jim bodo pokojnino izplačevali v sorazmernem delu.

Svoj status morajo do 31. januarja uskladiti tudi upokojenci, ki so bili na dan 31. december 2012 vpisani v Poslovni register Slovenije kot družbeniki (lastniki) osebnih družb ali kapitalskih družb oziroma zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe (direktorji) in imajo ta status v navedenih družbah oziroma zavodih še naprej. Pri tem pa ne gre za tiste upokojence, ki so uveljavili pravico do pokojnine pred 1. januarjem 2000 in obdržali lastništvo družb oziroma zavodov, kjer so hkrati poslovodna oseba, navajajo v Zpizu.

Posameznik iz te skupine lahko svoj status uskladi na dva načina: eden je z izbrisom položaja družbenika ali poslovodne osebe (direktorja) v gospodarski družbi oziroma zavodu najkasneje do 31. januarja, s katerim v Poslovnem registru Slovenije ostane vpisan le kot družbenik osebne ali kapitalske družbe oziroma ustanovitelj zavoda ali pa le kot poslovodna oseba (direktor) družbe oziroma zavoda. Drugi način za uskladitev statusa pa je z vložitvijo prijave v obvezno zavarovanje za najmanj 20 ur tedensko. V tem primeru se jim bo izplačevala pokojnina v sorazmernem delu.

Za osebe iz 406. člena veljavnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je rok za uskladitev statusa podaljšan do 31. decembra. Gre torej za tiste, ki so bili 31. decembra 2012 na šolanju in so 31. decembra 2012 opravljali samostojno dejavnost, ter za tiste, za katere zavarovanje ni bilo obvezno po prvem odstavku 18. člena prej veljavnega pokojninskega zakona.

Prav tako so v tej skupini upokojenci, ki so uveljavili izvzem iz zavarovanja po 18. členu prej veljavnega pokojninskega zaklona in so opravljali samostojno dejavnost, hkrati pa prejemali pokojnino. To so tisti upokojenci, ki so imeli po upokojitvi zaposlenega vsaj enega delavca oziroma so do uveljavitve pravice do pokojnine opravljali isto dejavnost v enakem obsegu, vendar so bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja. Med osebami iz omenjenega 406. člena pa so tudi upokojenci, ki so uveljavili pravico do pokojnine pred 1. januarjem 2000 in pri tem obdržali lastništvo družb, v katerih so hkrati poslovodna oseba

Vir: STA

Odvetniška zbornica je na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o odvetništvu. S pobudo spodbijajo tako višino tarife v primerih brezplačne pravne pomoči in zastopanja po uradni dolžnosti kot javno objavo seznama izbrisov iz imenika odvetnikov. Sodišču predlagajo, naj zadevo obravnava absolutno prednostno.

Odvetniška zbornica predlaga tudi zadržanje zakona, da bi se tako po njihovem mnenju preprečilo škodljive posledice, ki bi nastale z izvajanjem zakona. Poslanci so novelo sprejeli na decembrski seji, ampak z dopolnilom, da se člen o odvetniški tarifi uveljavi šele z objavo nove tarife, ki jo je odvetniška zbornica sprejela septembra lani, v uradnem listu. Odvetniška tarifa je bila v uradnem listu objavljena 9.1.2015, veljati je začela dan zatem.

Da bo novela zakon o odvetništvu končala na ustavnem sodišču, ni presenetljivo, saj je bilo že v času sprejemanja slišati pomisleke o tem, da je novela v skladu z ustavo, odvetniška zbornica pa je vztrajala, da za predlagano in kasneje sprejeto omejitev tarif ni nikakršnih izračunov. Poudarjali so tudi, da so že pristali na kompromisno tarifo v višini 0,459 evra na odvetniško točko, ki je veljala leta 2003.

Na pravosodnem ministrstvu pa so v postopku sprejemanja novele poudarjali, da se bodo zaradi nove tarife, torej sprememb plačevanja odvetniških storitev, povečali proračunski izdatki v primerih, ko bodo odvetniki nekoga zastopali po uradni dolžnosti oziroma v okviru brezplačne pravne pomoči. Te stroške namreč krije država. Zato so predlagali polovično znižanje tarife.

Vendar je predsednik odvetniške zbornice Roman Završek, ki je za STA tudi potrdil, da so se obrnili na ustavno sodišče, spomnil, da se analiz in izračunov glede učinkov nižanja tarife ni naredilo. In če bi upoštevali vrednost točke na dan, ko se je tarifo uskladilo, ta zagotovo ne bi znašala 0,459 centa, ampak vsaj 0,7 evra, je prepričan. Zato si odvetniki, ki so pristali že na to znižanje, težko predstavljajo, naj sedaj pristanejo še na dodatno polovično znižanje, meni.

Glede javne objave seznama izbrisov iz imenika odvetnikov Završek pravi, da zbornica vodi seznam odvetnikov, ne pa seznama izbrisanih odvetnikov. V imenikih, ki so na njihovem portalu dostopni 24 ur na dan, se evidentirajo vse spremembe, takoj ko pride do njih, je dodal.

"Vse je javno, vsakdo lahko vsako minuto preveri, kdo je odvetnik in kdo ne, zato menimo, da je takšen ukrep nesorazmeren s cilji, ki jih zasleduje država," je povedal predsednik zbornice. Prepričan je, da je tak ukrep prehud poseg v osebnostne pravice izbrisanega, saj "enostavno pomeni še dodatno kazen, etiketiranje na nekih portalih kot izbrisanega odvetnika in več kot očitno stigmatizacijo".

Cilj države jim ni znan, transparentnost pa za Završka tukaj ne more biti opravičilo. Predsednik zbornice tudi meni, da je nalaganje stanovski organizaciji, naj vodi izbris nekoga, ki ni več odvetnik, in to javno objavi, najverjetneje unikum v Evropi.

Vir: STA

Novi predpisi:

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:

Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu JANUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 14.1.2015 - 20.1.2015 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 1 novost 1 novost 9 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 14.1.2015 - 20.1.2015 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 8 novosti 6 novosti 3 novosti 2 novosti 3 novosti 10 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 3 novosti 2 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 3 novosti 1 novost 1 novost 2 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4 novosti 9 novosti 4 novosti 2 novosti 3 novosti
5. JAVNE FINANCE 3 novosti 13 novosti 1 novost 1 novost 1 novost 1 novost
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 11 novosti 26 novosti 1 novost 9 novosti 6 novosti 1 novost
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 4 novosti 1 novost 3 novosti 3 novosti 11 novosti 3 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 3 novosti 1 novost 1 novost 2 novosti 2 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 2 novosti 1 novost 1 novost 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 1 novost 3 novosti 1 novost 10 novosti
11. OBČINE 27 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.