Pred nekaj dnevi so na tiskovni konferenci vlade o sivi ekonomiji za mag. Ivana Simiča dejali, da zna poskrbeti za lastno promocijo. Ob tej priložnosti smo lahko izvedeli, da so priznanega strokovnjaka vabili, naj se vrne v Slovenijo in prevzame vodenje DURS. Odločili smo se, da nekatere zanimivosti, ki nam jih je razkril v pogovoru z nami, objavimo v današnjem TFL Glasniku na malce drugačen način.
Vlada Republike Slovenije ja na seji 17. oktobra letos sprejela Predlog Zakona o davku na nepremičnine in ga poslala v Državni zbor, kjer naj bi bil sprejet po nujnem postopku. Hitrost v postopku sprejemanja je razumljiva, saj so prilivi od davka na nepremičnine že zajeti v predlog proračuna za naslednje leto. O Predlogu Zakona o davku na nepremičnine smo pisali pred dopusti. Današnjo temo tedna pa smo namenili prikazu razlik med verzijo predloga zakona, ki je bil objavljen pred dopusti, in končno verzijo, ki jo je sprejela vlada.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Pred nekaj dnevi so na tiskovni konferenci vlade o sivi ekonomiji za mag. Ivana Simiča dejali, da zna poskrbeti za lastno promocijo. In tako je nastal naš današnji pogovor s povodom.
Ali lahko ocenite učinke, ki ste jih oziroma jih boste dosegli v Srbiji v boju zoper sivo ekonomijo? Kakšne stroške ste imeli s pripravo? Ali lahko na drugi strani ocenite učinke, ki jih bo Slovenija dosegla s svojo (po mojem mnenju ne ravno posrečeno) akcijo, in kakšni stroški so bili potrebni za to?
Ivan Simič:
Ne gre za lastno promocijo, bolj gre za uspešno delo, ki ga spremljajo tudi slovenski mediji. Poleg tega pa, kot pravijo, za dobrim konjem se zmeraj kadi. V boju zoper sivo ekonomijo se pojavljajo določeni stroški, toda to je naloga davčnega organa. Kot dodatni strošek bi lahko opredelili izvedbo nagradne igre 'Z zbiranjem računov zoper sivo ekonomijo do avtomobila'. To nagradno igro na moj predlog organiziramo v Srbiji dvakrat na leto in strošek enega žrebanja oziroma ene nagradne igre je okoli 13.000 evrov.
TFL Glasnik:
Kakšne spremembe sicer izvajate v srbski davčni upravi in do kdaj jih boste izvedli?
Ivan Simič:
Glede na časovni okvir, ki smo si ga postavili, gre za velike spremembe v samo devetih mesecih. Do konca tega leta želimo izvesti reorganizacijo davčne uprave z novo organizacijsko strukturo. S 1. januarjem 2014 uvajamo en REK-obrazec za vse dohodke (prejemke) fizičnih oseb in en vplačni račun za vse davke in prispevke. Ta obrazec bo mogoče oddati le elektronsko. Trenutno imamo okoli trinajst REK-obrazcev in okoli dvesto vplačnih računov. Predvidoma aprila 2014 bomo uvedli on-line davčne blagajne s 24-urnim spremljanjem izdajanja računov, od 1. julija 2014 pa bomo prešli na elektronsko poslovanje z davčnimi zavezanci (pravne osebe in samostojni podjetniki), ki ne bodo mogli več oddajati obračunov v papirni obliki.
TFL Glasnik:
Tudi pri nadzoru pobiranja davkov kot enem ključnih področij celovitega davčnega sistema so se kresala mnenja. Glede instrumenta davčnih blagajn slovenska vlada predvideva, da bo za njihovo uvedbo potrebovala 12,6 milijona evrov, vi pa trdite, da za to zadostuje 1,5 milijona evrov.
Ivan Simič:
Tukaj nimam kaj dodati. Ta strošek v primeru Davčne uprave Republike Srbije ne bo presegel 1,5 milijona evrov.
TFL Glasnik:
V Sloveniji imamo zdaj vrsto predlogov za spremembe davčne zakonodaje. Najaktualnejši je nepremičninski davek, napovedane so spremembe pri dohodnini. Kako komentirate spremembe, so potrebne, kakšne učinke lahko pričakujemo? Posebno za obe vrsti davkov.
Ivan Simič:
Nepremičninski davek se pripravlja in sprejema že več kot deset let in je že čas, da se sprejme. O njegovi vsebini ne bi govoril, kajti nikoli ne bodo vsi zadovoljni. Pri dohodnini pa menim, da so stopnje že zdaj previsoke. Za povečanje davčnih prihodkov je treba imeti predvsem dobro poslovno okolje in veliko število davčnih zavezancev.
TFL Glasnik:
Ste predsednik evropskega združenja davčnih uradov IOTA. Zanima me, kako v tej vlogi gledate na predlagane spremembe davčne zakonodaje v Sloveniji? Nekoč ste že izjavili, da slovenska davčna zakonodaja ni tako slaba, kako jo s tega položaja ocenjujete danes?
Ivan Simič:
V glavnem je še zmeraj dobra, razen previsokih davčnih stopenj, zaradi tega je ne bi smeli preveč spreminjati. Zadostovali bi zgolj kozmetični, ne politični popravki. Prav tako bi se morali odvaditi sprejemati neustavne davčne predpise. Državna uprava pa mora biti uspešna in prijazna.
TFL Glasnik:
So vas v slovenski vladi v zadnjem času povabili k sodelovanju - mislim kot svetovalca? Kot predsednika IOTA in nekoga z rezultati drugod?
Ivan Simič:
Ne, v tem smislu me ni nihče povabil.
TFL Glasnik:
Kako pa so vas povabili?
Ivan Simič:
Povabili so me, naj se vrnem in prevzamem vodenje Dursa.
TFL Glasnik:
In kaj ste jim odgovorili?
Ivan Simič:
Odgovoril sem, da v Srbiji izvajamo veliko reorganizacijo tako davčne uprave kot poslovanja z davčnimi zavezanci, zaradi tega do konca prihodnjega leta ne razmišljam, da bi šel kamor koli drugam.
TFL Glasnik:
Pa potem?
Ivan Simič:
Potem se želim vrniti v Slovenijo, v svoje podjetje, seveda če se ne pojavi kakšna tretja država. Izziv bi mi bila veliko večja država, kot je Srbija, ali pa še bolje država, ki sploh nima davčne uprave in bi jo potem lahko organizirali od začetka. To so izzivi, ki vlečejo, in določeni kontakti že obstajajo, kaj bo, bomo pa videli.
TFL Glasnik:
Ali bi še sami kaj dodali?
Ivan Simič:
Izredno sem vesel, da mi je končno, po več kot desetletnih poskusih, uspelo izvesti predavanje o davkih dijakom srednje šole. Prvi so bili pripravljeni to predavanje poslušati dijaki četrtega letnika Gimnazije Vič in njihovi profesorji. O tem bi se morali pogovarjati že v osnovni šoli. Kultura plačevanja davkov se lahko razvije le na tak način. Ne glede na to, da sem trenutno zaposlen v Davčni upravi Republike Srbije, se takšnim pozivom z veseljem odzovem. Bilo mi je v veliko čast, da so me sploh bili pripravljeni poslušati.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si
Predlog zakona o davku na nepremičnine (v nadaljevanju Predlog zakona), ki ga je sprejela vlada na seji 17. oktobra letos, je glede na obravnavano verzijo, ki je bila objavljena na spletnih straneh Ministrstva za finance 7. junija 2013, doživel kar nekaj sprememb. Davek na nepremičnine pomeni enotno dajatev, vezano na lastništvo nepremičnin. Z uvedbo davka na nepremičnine ne bo več treba plačevati nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, davka od premoženja in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.
Predmet obdavčitve so nepremičnine na območju Republike Slovenije, ki so evidentirane v registru nepremičnin, v skladu z veljavnim Zakonom o evidentiranju nepremičnin (ZEN) (Uradni list RS, št. 47/2006 do 55/2013). Za namene ZEN in s tem tudi za register nepremičnin je nepremičnina iz Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2002) zožena na zemljišče s pripadajočimi stavbami oziroma deli stavb. Z novim davkom na nepremičnine bodo torej obdavčena:
- prazna zemljišča ali
- zemljišča s pripadajočimi stavbami.
Zemljišča z objekti, ki niso stavbe, se bodo štela za prazna zemljišča.
Skladno z 2. odstavkom 3. člena Predloga zakona so predmet obdavčitve tudi nepremičnine, ki na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, niso evidentirane v registru nepremičnin, pa izpolnjujejo pogoje za evidentiranje. Če od tovrstnih nepremičnin davek ni plačan, je možna tudi obdavčitev za nazaj pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo davčni postopek.
Davčni zavezanci za davka na nepremičnine so, tako kot v prejšnji verziji Predloga zakona, fizične ali pravne osebe, ki so na 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, evidentirani v registru nepremičnin kot lastniki. Obstajajo pa še posebni primeri, kjer so kot davčni zavezanci določeni:
- v primeru solastnine nad nepremičnino je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik in sicer sorazmerno s svojim lastniškim deležem,
- v primeru, da je lastnica nepremičnine Republika Slovenija ali pa občine in je v registru nepremičnin določen upravljavec, je davčni zavezanec upravljavec nepremičnine,
- v primeru finančnega najema nepremičnine je davčni zavezanec lizingojemalec,
- v primeru pridobitve nepremičnine pred letom, za katero se odmerja davek, je davčni zavezanec pridobitelj, pa četudi še ni vpisan v zemljiško knjigo,
- v primeru opravljanja dejavnosti proizvodnje električne energije, izkoriščanja mineralnih surovin, opravljanja pristaniške in letališke dejavnosti ter dejavnosti bencinskih servisov je davčni zavezanec oseba, ki navedeno dejavnost opravlja,
- če nepremičnina v lasti države ali občine nima upravljavca, se davek na nepremičnine odmeri za račun proračuna države ali občine,
- za nepremičnine v skupni lasti agrarne skupnosti se davek odmeri za račun agrarne skupnosti,
- v primeru, ko je na nepremičnini vpisana služnost, je davčni zavezanec imetnik služnosti,
- v primeru stanovanjskih nepremičnin danih v neprofitni najem, je davčni zavezanec najemnik.
Določbe, ki so v spremenjenem Predlogu zakona nove, so naštete od četrte alineje dalje.
Davčna osnova je še vedno tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena v skladu z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) (Uradni list RS, št. 50/2006 do 40/2012). Novost pa je, da je v letu 2014 davčna osnova za stanovanjske nepremičnine 85% posplošene tržne vrednosti.
Davčne stopnje so bile v več primerih spremenjene. V spodnji preglednici so prikazane stopnje po starem in novem Predlogu zakona.
|
Vrsta nepremičnine |
Stopnje po Predlogu zakona |
|
|
novem |
starem |
|
|
1. Za stavbe ali dele stavb skupaj z zemljišči, na katerih stojijo: |
|
|
|
0,15% |
0,15% |
|
0,50% |
0,45% |
|
0,75% |
0,80% |
|
0,40% |
0,80% |
|
0,30% |
0,50% |
|
0,50% |
0,50% |
|
0,50% |
0,50% |
|
2. Za zemljišča: |
|
|
|
0,15% |
0,50% |
|
0,07% |
0,50% |
|
0,75% |
0,50% |
|
0,40% |
0,50% |
|
0,50% |
0,50% |
|
0,50% |
0,50% |
|
0,15% |
0,50% |
Novi Predlog zakona ne predvideva več posebne 1,50% stopnje davka na nepremičnine za zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb. Predvideva pa dodatno obdavčitev nepremičnin, katerih vrednost presega 500.000 EUR, kjer se veljavna davčna stopnja za posamezno rezidenčno ali nerezidenčno stanovanjsko nepremičnino poveča za 0,25 odstotne točke za vrednost nad 500.000 EUR in kazensko obdavčitev nelegalnih gradenj, kjer se davčne stopnje po vrstah nepremičnin povišajo za trikrat.
Za socialno šibke osebe, kot so le-te opredeljene v Predlogu zakona, je predvideno 50% znižanje davka za stanovanjsko nepremičnino, ki jo imajo v lasti in v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče. Invalidnim osebam se davek na stanovanjsko nepremičnino, ki jo imajo v lasti in v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče zniža za 30%.
Oprostitve davka na nepremičnine so nekoliko razširjene. Davka so po novem oproščene tudi:
- nepremičnine s statusom kulturnega spomenika,
- sakralni objekti,
- varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja (prvotno samo varovalni gozdovi),
- neplodna zemljišča s šifro dejanske rabe 5000 in 6000.
Iz javnega dobra so izvzete nepremičnine oziroma njihovi deli, ki so namenjeni opravljanju dejavnosti proizvodnje električne energije, izkoriščanju mineralnih surovin, opravljanju pristaniške dejavnosti, letališke dejavnosti in dejavnosti bencinskih servisov. Nova dikcija postavlja pod vprašaj navedene stopnje v zgornji tabeli (stari Predlog zakona) za primer energetskih nepremičnin. Stopnje so navedene ob predpostavki, da je bilo mišljeno, da so energetske nepremičnine obdavčene kot nepremičnine za poslovno rabo. Če bi se štele za javno dobro, bi bile seveda v starem Predlogu zakona oproščene plačila davka na nepremičnine.
Predlog zakona lahko v postopku v Državnem zboru doživi še dodatne spremembe, o čemer vas bomo seveda obveščali.
Generalna obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune izhaja iz 36. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12, 94/12, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2), v skladu s katerim morajo zaradi davčnih namenov pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev razen, če gre za plačila v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih.
Primere, v katerih zgoraj navedenih plačil ni potrebno nakazovati na transakcijske račune, natančneje določa tretji A. del Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, 24/12, 32/12-ZDavP-2E, 19/13 v nadaljnjem besedilu: pravilnik).
Sprememba pravilnika iz Uradnega lista RS, št. 101/11 je med drugim prinesla tudi spremembe 23.a člena, ki ureja izjeme od obveznosti nakazovanja na transakcijske račune, med drugim znižanje zneska plačila, katerega poslovni subjekti niso dolžni nakazati na transakcijski račun drugega poslovnega subjekta, na 50 evrov. Kasneje je bil s spremembo pravilnika iz Uradnega lista RS, št. 24/12 znesek zvišan na 420 evrov.
Naslednja bistvena sprememba 23.a člena pravilnika iz Uradnega lista RS, št. 101/11 določa subjektom iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 obveznost, da fizičnim osebam obvezno nakazujejo na transakcijski račun vse dohodke iz delovnega razmerja, razen pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Na podlagi te spremembe pravilnika bo davčnemu organu zagotovljen učinkovitejši nadzor nad izplačevanjem osebnih prejemkov in s tem povezanih davčnih obveznosti (tudi prispevkov za socialno varnost). DURS je v zadnjem času zaznal kršitve davčne zakonodaje pri izplačilu plač. Plače so bile izplačane ne da bi delodajalec davčnemu organu predložil REK obrazce. V kolikor so plače izplačane v gotovini, davčni organ zelo težko ugotovi, ali so bile plače izplačane in ali je posledično nastala davčna obveznost. Izplačilo plač (in drugih prejemkov iz 37. člena ZDoh-2) na transakcijski račun prejemnika zagotavlja transparentnost poslovanja delodajalca in posledično možnost nadzora nad izpolnjevanjem s tem povezanih davčnih obveznosti.
Obvezno nakazovanje dohodkov iz 37. člena Zakona o dohodnini na transakcijski račun pomeni za upnike prejemnikov teh dohodkov možnost učinkovitejše izvršbe. Če se sredstva zbirajo na transakcijskem računu, lahko upnik svojo terjatev poplača z enostavnim postopkom (civilne, davčne izvršbe) pri banki.
Sprememba pravilnika zasleduje učinkovito opravljanje nalog davčnega organa, še posebej davčnega nadzora in davčne izvršbe, preprečevanje dela na črno, izogibanje plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost, preprečevanju davčnih utajevanj, preprečevanju sive ekonomije, zagotavlja plačilno disciplino in konsolidacijo javnih financ, ter tako prek zmanjševanja možnosti utajevanja oziroma izmikanja plačilu davkov in preprečevanja sive ekonomije vpliva tudi na izboljšanje konkurenčnosti.
Obveznost nakazovanja ustvarja razmerje med osebo, ki je plačilo dolžna nakazati na transakcijski račun (plačnik), in osebo, ki plačilo na transakcijski račun prejme (prejemnik). V konkretnem razmerju obveznost plačnika na drugi strani za prejemnika pomeni, da le-ta plačilo prejme na transakcijski račun.
Vir: pojasnilo DURS
Davka prosto povračilo stroškov je po mnenju sodišča povračilo, ki je kot obveznost delodajalca (in pravica delavca) določena vnaprej, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata in likvidnosti družbe.
Če delodajalec med letom svojim zaposlenim ne izplačuje najvišjega zneska povračila za malico, ker načrtuje, da bo to razliko izplačal v decembru, če mu bodo to dopuščale okoliščine in jo zaposlenim prikazal kot neke vrsto božičnico, to pomeni, da bo tako izplačilo v celoti obdavčeno kot dohodek iz zaposlitve in bo strošek delodajalca višji tako za dohodnino kot za socialne prispevke. Podobno velja za izplačilo regresa, če je to opravljeno po 1. juliju tekočega leta, razen če izplačevalec ne dokaže likvidnostnih težav v prvi polovici leta.
Iz omenjene sodbe številka I U 29/2012 z 2. oktobrom 2012 izhaja, da je večja trgovska družba zaposlenim na dan 4. decembra 2009 izplačala »poračun prehrane«. Podlaga za izplačilo je bil sklep uprave, ki je odločil, da se zaposlenim ob koncu leta, če bodo to dopuščali poslovni rezultati, ekonomika poslovanja, likvidnost in solventnost družbe, izplača razlika povračil stroškov prehrane med delom do zneska, določenega z uredbo vlade. Določeno je bilo izplačilo le dela razlike do zneska po uredbi. Do povračila tega zneska so bili upravičeni vsi delavci, ki so bili v družbi zaposleni na dan 30. novembra 2009.
Odločitev davčnega organa je bila, da obravnavano izplačilo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini ne predstavlja povračila stroškov za prehrano med delom, temveč drugo izplačilo, ki ima značaj dohodka iz zaposlitve – božičnice oziroma dohodka, izplačanega na podlagi delovne uspešnosti podjetja, ki se zaposlenim običajno izplačuje v decembru. Pri povračilu stroškov za prehrano med delom gre za povračilo stroškov, ki delavcu nastajajo sproti, vsak dan, ko je prisoten na delu in praviloma je delodajalec te zneske dolžan delavcem plačevati tekoče, mesečno in v višini, ki je vnaprej določena kot obveznost delodajalca in pravica delavca. Dodaten argument davčnega organa, da je šlo za priložnostni prejemek, je dejstvo, da je bilo izplačilo zaposlenim naloženo na kartico, pogojevanje izplačila s poslovno uspešnostjo družbe in izplačilo delavcem, ki so bili zaposleni na dan 30. novembra 2009. Od dodatnega izplačila teh zneskov je davčni organ zavezancu naložil plačilo akontacije dohodnine in vse prispevke za socialno varnost.
Sodišče je potrdilo odločitev davčnega organa in v sodbi zapisalo, da izplačilo glede na namen, čas, obdobje in način ne ustreza formalni opredelitvi kot povračilu stroškov za prehrano. Prehrana med delom se tudi v primeru povračila stroškov delavcem zagotavlja tekoče z mesečnimi izplačili. Višina povračila stroška mora biti vnaprej določena, kar zagotavlja iztožljivost izplačila, česar v zadevnem primeru ni bilo. Delavci so pravico do razlike pridobili šele na podlagi sklepa uprave 2. decembra 2009, ki je služilo kot podlaga za izplačilo zneskov. Povračilo stroškov je bilo sprejeto za nazaj, kar je v nasprotju z ureditvijo povračila navedenega stroška, ki terja določitev višine povračila za vnaprej in s tem pravico delavcev v tej višini. Davka prosto povračilo stroškov je po mnenju sodišča povračilo, ki je kot obveznost delodajalca (in pravica delavca) določena vnaprej, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata in likvidnosti družbe. Kasnejša dodatna izplačila nad vnaprej določeno višino povračil, ki jih Zakon o delovnem razmerju in kolektivna pogodba dopuščata, pa se z davčnega vidika ne morejo obravnavati kot povračilo stroškov iz 44. člena Zakona o dohodnini.
Vir: revija Denar
Glede na svoje predhodnike je ZJN2-UPB5 ohranil večino določb, namenjenih podizvajalcem. Vsebuje namreč definicijo pojma podizvajalec, ki »je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba, in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila«. (15. a točka 1. odst. 2. člena).
Da je bila problematika podizvajalcev, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, resna in je ne kaže podcenjevati, potrjujejo že vse predhodne spremembe zakonodaje s področja javnega naročanja, ki so usmerjene v zagotavljanje večje pravne varnosti sodelujočih podizvajalcev v razmerju do ponudnikov (svojih naročnikov). Takšnim prizadevanjem sledi tudi zadnja novela ZJN2-UPB5, ki že v uvodnem prvem členu, v katerem je opredeljena vsebina zakona, navaja, da so poleg obveznih ravnanj naročnikov v tem zakonu urejena tudi obvezna ravnanja ponudnikov in podizvajalcev pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj. Na ta način je tudi pravno-formalno poudarjena vloga podizvajalcev, ki jo dejansko izvajajo v postopkih javnega naročanja. Poleg tega pa je načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki tudi v ZJN2-UPB5 ohranjeno in naročniku prepoveduje, da bi od ponudnika zahteval, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce, ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni določeno drugače (2. odst. 7. člena).
Novela je nekoliko dopolnila že uveljavljena pravila, ki poskušajo zagotavljati spoštovanje plačilne discipline izvajalcev do svojih podizvajalcev in v ta namen zahtevajo obvezna ravnanja vseh sodelujočih subjektov v postopkih javnega naročanja, ki vključujejo udeležbo podizvajalcev. Zato so v tem prispevku sistematično prikazane zahteve zakona, ki jih morajo na eni strani spoštovati naročniki in ponudniki, na drugi strani pa tudi zahteve, ki terjajo določena ravnanja od podizvajalcev. Vključeno tudi z določbo, s katero se je želelo odpraviti nepravičen položaj dejanskih izvajalcev (podizvajalčevih podizvajalcev), ki so se v praksi velikokrat pojavljali, vendar njihov status zakonsko ni bil urejen.
Vir: revija Denar
V času sodobnega poslovanja se prevzemi oziroma nakupi podjetij ali deležev podjetij začnejo s skrbnim pregledom ciljnega podjetja.
Prevzem definiramo kot pridobitev določenega deleža lastninskih pravic v prevzetem podjetju, ki pridobitelju (prevzemnemu podjetju) daje zadosten delež glasovalnih pravic (kontrolni delež), da lahko z uresničevanjem upravljavskih upravičenj iz kontrolnega deleža vpliva na poslovanje prevzetega podjetja (BERTONCEL, 2005, 13).
Faze prevzemnega procesa so običajno:
- izbira ciljnega podjetja,
- proučitev razpoložljivih informacij o ciljnem podjetju (javno objavljeni podatki, podatki iz informacijskega memoranduma, če podjetje prodajajo obstoječi lastniki, itn.),
- pogajanja z obstoječimi lastniki glede možnosti prevzema,
- priprava nezavezujoče ponudbe,
- priprava pisma o nameri,
- podroben skrbni pregled,
- ocenitev ciljnega podjetja,
- priprava zavezujoče ponudbe,
- nadaljnja pogajanja z obstoječimi lastniki,
- pridobitev potrebnih soglasij za prevzem ciljnega podjetja,
sklenitev posla.
Skrbni pregled ciljnega podjetja opravi prevzemnik oziroma kupec podjetja sam ali pa naroči izvedbo v usposobljeni organizaciji.
Skrbni pregled se običajno opravi tudi pri pripojitvi ali spojitvi.
Skrbni pregled je lahko delen na podlagi javno dostopnih podatkov o ciljnem podjetju. Delni skrbni pregled se običajno opravi pred podpisom pisma o nameri. Po podpisu pisma o nameri pa se opravi popolni skrbni pregled ciljnega podjetja.
Namen skrbnega pregleda je, da prevzemniku poda vse potrebne informacije o ciljnem podjetju za pripravo prevzemne ponudbe. Prevzemnik na podlagi poročila o skrbnem pregledu pridobi celovito sliko o podjetju. Ugotoviti je treba prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ciljnega podjetja. Ugotoviti je treba tudi vse nepravilnosti, ki so zajete v predstavitvah podjetja in vse skrite napake in obveznosti, ki niso razkrite.
Skrbni pregled je tudi podlaga za oceno vrednosti ciljnega podjetja.
Glavni segmenti skrbnega pregleda so:
- pravni skrbni pregled,
- finančni skrbni pregled,
- davčni skrbni pregled,
- kadrovski skrbni pregled,
- okoljevarstveni skrbni pregled,
- skrbni pregled informacijske tehnologije,
- skrbni pregled organizacijske kulture,
- skrbni pregled poslovanja:
- proizvodnja,
- logistika,
- razvoj in raziskave,
- nabava,
- trženje,
- prodaja itd.
Posamezni segmenti se med seboj prepletajo in med njimi ni jasne ločnice, pomembno pa je, da se skrbni pregled organizira tako, da se pregledajo področja poslovanja (BERTONCEL, 2005, 54 in 55).
Ministrstvo za finance je objavilo besedilo predloga zakona o davku na nepremičnine, ki ga je potrdila vlada. Po oceni se bo v državni proračun v letu 2014 nateklo 183 milijonov evrov, po koncu triletnega prehodnega obdobja pa 197 milijonov evrov letno. Prihodki občin naj bi ostali vsaj na enaki ravni kot doslej. Ministrstvo na finance ocenjuje, da bo skupni prihodek iz naslova tega davka v prvem letu veljavnosti, v letu 2014, znašal 375 milijonov evrov. Ob upoštevanju polovične delitve med državo in občinami bi tako prihodek državnega proračuna znašal 187,5 milijona evrov.
Ker pa je predvideno triletno prehodno obdobje, v katerem bo davek v celoti prihodek proračuna, občine pa bodo prejele enak znesek, kot so ga leta 2012 obračunale za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - skupno 192 milijonov evrov -, bo treba občinam zagotoviti razliko. Tako je predviden priliv v državni proračun v letu 2014 183 milijonov evrov. Predlog proračuna za leto 2014, ki je v DZ, predvideva 205 milijonov evrov priliva iz naslova tega davka. Minister za finance Uroš Čufer je dejal, da je še dovolj možnosti za zagotovitev razlike, tako da proračuna ne bo treba popravljati.
Z letom 2015, ko se bo davek za stanovanjske nepremičnine obračunaval od celotne posplošene vrednosti (ne le od 85 odstotkov te vrednosti, kot bo veljalo za leto 2014), ministrstvo pričakuje 197 milijonov evrov letnega prihodka v državni proračun. Zaradi zagotavljanja potrebne razlike občinam bodo proračunski prihodki še dve leti okoli pet milijonov evrov nižji, po izteku prehodnega obdobja, z letom 2017, pa je predviden priliv 197 milijonov evrov. Občine naj bi torej v prvih treh letih prejele enak znesek, z letom 2017 pa bi, če bi ostale pri v zakonu določenih stopnjah, nižji prihodek imelo 60 občin. Občine bodo lahko že z letom 2015 stopnje za svoj del davka zvišale ali znižale za do 50 odstotkov. S tem bi si po navedbah ministrstva lahko zagotovile vsaj enak obseg prihodkov.
Davčni zavezanci bodo lastniki nepremičnin, v primerih finančnega najema lizingojemalci, v primerih služnosti imetniki služnosti, v primerih neprofitnega najema pa najemniki. Davčna osnova bo celotna ocenjena vrednost nepremičnine, kot jo je ugotovila geodetska uprava, z izjemo stanovanjskih nepremičnin v prvem letu veljave davka, ko bo davčna osnova 85 odstotkov ocenjene vrednosti. Davčna stopnja za stanovanjske nepremičnine, v katerih zavezanec biva ali jih daje v odplačni (tržni ali neprofitni) najem, bo 0,15 odstotka, za nerezidenčne 0,50 odstotka. Za stanovanjske nepremičnine, ocenjene nad 500.000 evrov, bo davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečana za 0,25 odstotne točke.
Za zaščito najbolj socialno ogroženih zavezancev je predvideno, da bodo prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka plačevali polovico nižji davek na stanovanjske nepremičnine. Invalidi na invalidskih vozičkih bodo zaradi potrebe po večjem stanovanjskem prostoru po predlogu plačevali 30 odstotkov nižji davek. Za poslovne in industrijske nepremičnine je predlagana stopnja 0,75 odstotka, med temi za energetske objekte 0,40 odstotka.
Kmetijski objekti bi bili obdavčeni po stopnji 0,30 odstotka, druge stavbe - stavbe za javno rabo in drugo splošno rabo - pa po stopnji 0,50 odstotka. Kmetijska zemljišča bi bila obdavčena z 0,15-odstotno stopnjo, gozdna zemljišča pa z 0,07-odstotno stopnjo. Za kmetijska in gozdna zemljišča, ki po dejanski rabi niso trajni nasadi, je predvidena zgornja meja obdavčitve, in sicer za takšna kmetijska zemljišča 20 evrov na hektar, za gozdna pa pet evrov na hektar.
Za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo je predlagana stopnja 0,75 odstotka, za zemljišča za energetsko rabo stopnja 0,40 odstotka ter za zemljišča za gradnjo stavb in druga zemljišča 0,50 odstotka, razen za zemljišča, ki pripadajo stanovanjskim nepremičninam, za katere se določa stopnja 0,15 odstotka. Za stavbe, ki so nelegalne gradnje, se bo osnovna stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, povečala za trikrat. Davka se ne bo plačevalo za kulturne spomenike in sakralne objekte ter neplodna zemljišča, varovalne gozdove in gozdne rezervate. Neobdavčene ne bodo tudi nepremičnine za konzularna predstavništva ter nepremičnine v lasti mednarodnih organizacij in institucij EU, javno dobro in gospodarska javna infrastruktura (ceste, železnice, vode).
Občine bodo lahko letom 2015 davčne stopnje v svojem delu davka zvišajo ali znižajo za polovico. Stopenj pa ne bodo smele znižati občine, ki so v prejšnjem letu iz proračuna prejemale izravnavo. Poleg tega občine ne bodo smele spreminjati stopenj za nelegalne gradnje. Stopenj za kmetijska in gozdna zemljišča, stavbe za javno rabo in za nepremičnine za namene obrambe ne bodo smele povečati.
Lastniki nepremičnin bodo glede na predlog zakona do 1. februarja 2014 prejeli obvestila s podatki o nepremičninah, posplošeni tržni vrednosti, davčnih stopnjah in o izračunanem davku na nepremičnine. Zoper odločbo o odmeri davka bo dovoljena pritožba skladno z zakonom o davčnem postopku. Če se bo pritožba nanašala na katerega od podatkov v registru nepremičnin (med njimi tudi o posplošeni tržni vrednosti), bo geodetska uprava ugotavljala, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo podatkov. Če bo podatke spremenila, bo davčna uprava te podatke upoštevala pri odmeri davka v naslednjem letu.
Vir: STA
Vlada je sprejela predlog novega energetskega zakona. Gre za nov sistemski zakon za področje energetike, med drugim se z njim v slovenski pravni prenaša tretji energetski sveženj, odpravlja tudi očitke ustavnega sodišča glede stroškov priključevanja in omrežnin, je pojasnil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Kot je na novinarski konferenci pojasnil Omerzel, so cilji in podporni stebri zakona zanesljiv elektroenergetski sistem, brezogljična družba in konkurenčna energetika.
Pri prilagajanju evropskemu pravnemu redu so sledili ciljem, da je notranji trg električne energije popolnoma liberaliziran, gre v smeri, da je trg orientiran na končnega uporabnika, kar pomeni cenejšo energijo v Sloveniji. Drugi del prilagajanja evropski zakonodaji je po ministrovih besedah področje reguliranja trga, samostojnost in neodvisnost regulatorja, medtem ko je tretji del povezan z izvajanjem javnih gospodarskih služb - gre za distribucijski in prenosni sistem ter operaterja distribucijskega sistema.
Ključna zadeva je prenos tretjega energetskega svežnja, s čimer se odpravlja vse, kar je Evropska komisija državi očitala - ob tem je minister spomnil, da imamo zaradi nepravočasnega prenosa tožbo komisije. Tako se zdaj urejajo skupna pravila notranjega trga tako na področju elektrike kot plina. Nova pravila predvsem krepijo konkurenco na trgu, pravice potrošnikov oz. odjemalcev ter neodvisnost nacionalnega regulativnega organa, hkrati pa povečujejo zanesljivost oskrbe.
Na področju obnovljivih virov predlog zakona sledi konceptu in energetski politiki EU. Zaradi zagotavljanja bolj dolgoročno vzdržne podporne sheme je potrebno dati vladi večja pooblastila pri odločanju o tem, katere tehnologije in v kakšnem obsegu se bodo spodbujale, da se zasleduje cilje akcijskih načrtov za obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije ter da se sprejmejo potrebne odločitve glede virov za podporno shemo.
Na področju energetske učinkovitosti so najpomembnejše novosti na področju stavbenega sektorja, kjer so možni tudi izjemni prihranki, in pri doseganju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Vsi ukrepi so usmerjeni v spodbujanje večje energetske učinkovitosti na vseh področjih.
Osnovni cilj urejanja področja distribucije toplote in drugih energetskih plinov je zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe s toploto (in hladom) in drugimi energetskimi plini iz zaključenih omrežij. Predlog zakona v luči naravnega monopola distributerjev ureja zaščito odjemalcev tako glede oskrbe kot tudi glede pogodbenih obvez in določanja cen.
S predlogom novega zakona se odpravljajo tudi očitki ustavnega sodišča glede stroškov priključevanja kot javne dajatve in strošek določitve omrežnine, je navedel Omerzel. "Ustavno sodišče je očitalo, da to v prejšnjem zakonu ni bilo regulirano, z novim zakonom to urejamo, tako da tega očitka ni več," je poudaril.
Omerzel je izpostavil še dva segmenta predlaganega zakona. Prvi je povezan z ranljivi odjemalci - riziko neplačevanja nase prevzemajo distributerji, hkrati pa je ranljivim odjemalcem zagotovljena neprekinjena dobava energije. Drugi segment pa je koalicijska zaveza o cenejši električni energiji. "S tem ko smo za distribucijski in prenosni sistem zagotovili brezplačno služnost, bo celoten sistem energije v Sloveniji optimiziran, zmanjšali se bodo stroški in s tem razbremenilo gospodarstvo," je dejal.
Gospodarstvo je namreč največji porabnik energije, nanj odpade 50 odstotkov celotnega energetskega kolača, po 25 odstotkov si delita javna uprava in gospodinjstva. "V največji meri razbremenjujemo slovensko gospodarstvo. Tu je bil narejen velik korak naprej," je poudaril minister in navedel, da k temu najbolj pripomorejo nižje omrežnine. Na področju energetske politike predlagani zakon uvaja nove strateške dokumente kot so Energetski koncept Slovenije in Državni razvojni energetski načrt.
Glede očitkov sindikata energetike, da predlagani zakon z njimi ni bil v celoti usklajen, je minister Omerzel odvrnil, da so se z vsemi deležniki intenzivno pogajali in pogovarjali, s sindikatom pa da so imeli vse teme usklajene. Minister je prepričan, da ni razloga, da bi govorili o kakršnikoli stavki v energetiki. Sindikat energetikov je namreč v sredo napovedal, da bodo uporabili vsa sredstva, ki so sindikatu na voljo, če bo šel predlagani zakon v tej obliki skozi parlamentarno sito.
Sindikat energetikov je sicer zmotila delitev sredstev z naslova omrežnine med distributerji in sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja (SODO). Predlog zakona namreč predvideva, da SODO dobi 30 odstotkov oz. 30 milijonov evrov letno. "Prepričan sem, da do stavke ne bo prišlo," je še dejal minister Omerzel in ocenil, da bi bila stavka, če bi do nje prišlo, zelo "nekorektna".
Vir: STA
- Pravilnik o pogojih prevoza, hrambe ter načinu ravnanja z zaseženimi in odvzetimi gozdnimi lesnimi sortimenti oziroma lesom in lesnimi proizvodi, objavljeno v Uradnem listu RS št. 85/2013 z dne 18.10.2013, velja od 19.10.2013
- Pravilnik o usposabljanju o fitofarmacevtskih sredstvih, objavljeno v Uradnem listu RS št. 85/2013 z dne 18.10.2013, velja od 19.10.2013
- Odredba o spremembi izobraževalnih programov gimnazije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 85/2013 z dne 18.10.2013, velja od 19.10.2013
- Splošni akt o zaščiti otrok in mladoletnikov v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo, objavljeno v Uradnem listu RS št. 84/2013 z dne 14.10.2013, veljati začne 29.10.2013
- Zakon o ratifikaciji Protokola h Konvenciji o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) (MPMCPB), objavljeno v Uradnem listu RS (mednarodne) št. 14/2013 z dne 14.10.2013, veljati začne 29.10.2013
- Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu, objavljeno v Uradnem listu RS št. 85/2013 z dne 18.10.2013, velja od 19.10.2013
- Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 85/2013 z dne 18.10.2013, veljati začne 2.11.2013
- Pravilnik o trženju semena žit, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 85/2013 z dne 18.10.2013, veljati začne 1.1.2014
- Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ali izoliranih škodljivih organizmov iz uvoza, ki predstavljajo nevarnost za vnos in širjenje škodljivih organizmov, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 85/2013 z dne 18.10.2013, veljati začne 2.11.2013
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-A), EPA 1538-VI
- Predlog zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr), nujni postopek, EPA 1543-VI
- Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini - Dopolnjen predlog zakona (ZDoh-2M), EPA 1385-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD-E), EPA 1545-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A), EPA 1547-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-E), redni postopek, EPA 1546-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1C), redni postopek, EPA 1544-VI
- Predlog zakona o ratifikaciji Spremembe in Druge spremembe Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (MPCVO-A), ratifikacija, EPA 1539-VI
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu OKTOBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 3 spremembe in dopolnitve: z novelo ZIPRS1314-A, Zakonom o štipendiranju (ZŠtip-1), novelo ZIPRS1314-B ter novelo ZIPRS1314-C.
- Namen zadnje novele, ki velja od 9.10 2013, je zagotoviti pravno podlago za sklepanje poslov začasnega prenosa dolžniških vrednostih papirjev.
- Državni zbor uradnega prečiščenega besedila zakona še ni pripravil.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 104-3990/2012, stran 11368. Veljati je začel 25.12.2012.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 16.10.2013 - 22.10.2013 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 3 novosti | 1 novost | 4 novosti | 3 novosti | 2 novosti |
V tem tednu izpostavljamo:
- V Uradnem listu št. 85/2013 z dne 18.10.2013 je bil objavljen Pravilnik o pogojih prevoza, hrambe ter načinu ravnanja z zaseženimi in odvzetimi gozdnimi lesnimi sortimenti oziroma lesom in lesnimi proizvodi.
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je 16.10. 2013 objavilo Odlok o načrtu za kakovost zraka Mestne občine Ljubljana, dne 15.10.2013 pa Osnutek Uredbe o dopolnitvi Uredbe o stanju površinskih voda.
- Evropska komisija je predlagala spremembo sistema EU za trgovanje z emisijami v letalskem prometu (STA novica: Bruselj za spremembe pri trgovanju z emisijami v letalskem prometu).
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 16.10.2013 - 22.10.2013 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 8 novosti | 2 novosti | 1 novost | 12 novosti | 14 novosti | |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 4 novosti | 1 novost | 14 novosti | ||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 5 novosti | 3 novosti | 1 novost | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 4 novosti | 4 novosti | 8 novosti | 10 novosti | |||
| 5. JAVNE FINANCE | 1 novost | 14 novosti | 4 novosti | 5 novosti | 11 novosti | 38 novosti | |
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 8 novosti | 29 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 26 novosti | 7 novosti | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 3 novosti | 4 novosti | 8 novosti | 14 novosti | 2 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 2 novosti | 2 novosti | 3 novosti | 2 novosti | |||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 2 novosti | 5 novosti | ||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 5 novosti | 4 novosti | 8 novosti | ||||
| 11. OBČINE | 24 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.