Dida Volk je sodnica na gospodarskem oddelku okrožnega sodišča v Ljubljani in ena izmed zelo redkih predstavnikov oziroma predstavnic sodstva, ki veliko časa posveča tudi predavanjem in širjenju znanja s področja gospodarskih sporov, stečajev, zavarovanja terjatev, prava nepremičnin in izvršilnega prava. Z njo smo se pogovarjali o stečajih, izvršbah ter zavarovanju pred neplačniki.
V prejšnji številki TFL Glasnika smo obravnavali spremenjeni Slovenski računovodski standard št. 21 – Knjigovodske listine, današnjo številko pa namenjamo Slovenskemu računovodskemu standardu št. 22 – Poslovne knjige. Spremembe obeh standardov so povezane v delu, ki se nanaša na kontroliranje knjigovodskih listin, kar posledično vpliva na verodostojnost in resničnost poslovnih dogodkov, ki so zapisani v poslovnih knjigah. Vsekakor pa so spremembe obravnavanih Slovenskih računovodskih standardov tudi posledica elektronskega in brezpapirnega poslovanja, ki se vedno bolj uveljavlja pri poslovanju. Pri elektronskem poslovanju je še toliko bolj pomembno, da so knjigovodske listine, ki se avtomatično beležijo v poslovnih knjigah, pravilne in verodostojne. Zelo pomembno je, da se knjigovodskih listin po knjiženju v poslovne knjige ne sme več popravljati.
Dida Volk je sodnica na gospodarskem oddelku okrožnega sodišča v Ljubljani ter predavateljica na področju gospodarskih sporov, stečajev, zavarovanj terjatev, prava nepremičnin in izvršilnega prava.
TFL Glasnik:
Kako vas v vlogi predavateljice vidijo na sodišču in kako se vi sami vidite v tej vlogi?
Dida Volk:
Bolj ko sem posamezna področja zaradi predavanj naštudirala, bolj mi je to pomagalo pri delu – sojenju. Hkrati pa s sojenj prihajajo stvari, ki jih lahko povem in utegnejo preprečiti kakšen spor ali pomagati ljudem, da jim bo lažje. Pravo je vendarle generalno prišlo od ljudi in je namenjeno ljudem in temu, da jim bo lažje. In ne, da jim bo težje.
TFL Glasnik:
Trenutno se zdi zelo aktualen Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih. Ste zelo kritični do tega zakona. Zakaj?
Dida Volk:
Najprej to, da je zelo žalostno, da sploh potrebujemo ta zakon. Stanja na gospodarskem parketu ne moremo spremeniti, saj gre za posledice napak izpred dvajsetih let. Zelo rada razlagam, da je zakonodaja takrat dopuščala, da je lahko vsakdo, brez ustreznih pogojev, najbolj pa brez izobrazbe in zavedanja, kaj počne, ustanovil podjetje za takratnih 2.000 tolarjev. Zakon o preprečevanju zamud je po mojem korak nazaj v obdobje rajnke Jugoslavije, ko smo imeli marsikaj predpisanega, ko marsičesa nismo smeli in ko je bilo omejeno še tisto, kar smo smeli. Zdaj je enako. Določitev rokov omejuje načelo svobodne pogodbene volje in to smo si očitno prislužili.
V zakonu je del, oziroma definicija, v katero se nihče ne spušča, pravno pa je pomembna – vsaj kot sodnica to vidim tako. Zakon namreč definira očitno nepravičen pogodbeni dogovor, kar je zelo pomembno in spet en del na katerega smo pozabili. Gre za splošna načela obligacijskega prava in smo v zadnjih letih tako jaz kot moji kolegi, v sodbah velikokrat omenjali nekatera načela. Zdaj bo lažje soditi, ker bomo rekli "ha, to pa je očitni nepravični pogodbeni dogovor".
Prej pa, ko smo rekli, da nekaj ni skladno z načeli, smo bili na tankem ledu. Kakšna pogodba bi bila lahko nična, a je bilo težko speljat, sploh na prvi stopnji. Klima ni šla v to smer. Velikokrat sem pri pogodbah (veliko delam na gradbenih sporih) zlasti pri podizvajalskih pogodbah, naletela na klavzulo, "plačal ti bom, ko bo meni investitor plačal". Skladno z opredelitvijo očitno nepravičnega pogodbenega dogovora, bi bila takšna pogodba zdaj nična. In za tako pomembno definicijo skorajda nihče sploh ne ve, njen namen pa je 'očistit' pogodbe, ker ničnost lahko uveljavlja kdorkoli. Zato zakon daje posebno procesno legitimacijo določenim združenjem – na gospodarski zbornici ali drugim cehovskim združenjem, ki lahko vlagajo določene tožbe zoper take pogodbe, ki so nastajale v letih, ko so močnejši stiskali šibkejše.
Takšne pogodbene klavzule so nastajale zaradi očitne nesorazmernosti pogodbenikov. Kar se je pozabljalo, oziroma se je pozabljalo vseh tistih deset ali koliko načel iz začetka obligacijskega zakonika. In prav ta načela bi moral imeti vsak pred seboj. Večini ni bilo logično; delno zaradi neznanja, še največ pa zaradi krutega gospodarskega parketa, kakršen je bil – brez kakršnih koli načel in zaradi klime, kakršna je posledično nastala. Sodišča so pri tem samo en del, en kamenček v tem mozaiku. Skupaj bi morali delovati, da bi se vrnili na neko raven.
TFL Glasnik:
Pomembno področje vašega ukvarjanja je tudi zavarovanje pred neplačniki. Sami ste na nedavnem kongresu govorili o neznanju podjetnikov, o nepoznavanju prava. Kaj menite in kaj bi svetovali, kako se pred tem zaščititi?
Dida Volk:
Z znanjem predvsem. Pa tudi z zavedanjem o tem, kaj podjetniki znajo in česa ne. Moramo vedeti, da bi morali imeti vsi gospodarstveniki od s.p.-ja do malega podjetja, pokrita vsa področja delovanja, žal pa je ponavadi tako, da imajo le velika podjetja to možnost pokritosti: ekonomsko, davčni vidik, da ne govorim o računovodskem. To je edino 'pokrito' področje, ki ga vsi nekako pokrivajo z raznimi servisi. Vendar je pri nas tako, da nihče ni pripravljen ničesar spreminjati, če te nekje ne čaka nekdo, ki ti bo preprečil, da greš naprej. Zelo rada razlagam, oziroma primerjam gospodarsko obnašanje in urejanje tega vprašanja s prometom in kaznovanjem v prometu. Sama sem hiter voznik in sem hitro vozila. Vendar so me 'uredili'. Zdaj se vozim čisto normalno. Res.
TFL Glasnik:
Zdaj preidiva k tistemu znanemu vprašanju in idejam o tem, kaj storiti, da podjetnik po stečaju ne bi imel pravice več delat.
Dida Volk:
Da ne bi smel biti poslovodja – lastnik me ne skrbi, to je lahko vsak. Po zakonu imamo odškodninsko odgovornost urejeno v insolvenčnem zakonu. Ta odgovornost je čudovito urejena – praktično ni možnosti, da izgubiš tožbo.
TFL Glasnik:
Zakaj ne vlagajo tožb, če je vse tako urejeno?
Dida Volk: Moramo vedeti, da gre za odškodninsko odgovornost. Na kratko: prvi del zakona mehko ureja pravila, oziroma govori o tem, kar bi že vsak moral vedeti in znati, postavlja pravila skrbnega poslovanja in nalaga poslovodstvu in nadzornim svetom določena pravila ravnanja, ko gre kaj narobe. Že v tej povezavi si lahko odškodninsko odgovoren. Za to, da ne vlagajo tožb, sta dva glavna razloga. Problem stroškov, kar je moč urediti in bi na koncu plačala država. Po drugi strani pa velja: "kaj bomo vlagali tožbe, če ni vplačila v maso". Sledi sicer izvršba, ki pa je neuspešna, ker ta, ki naj bi plačal, ničesar nima. Torej gre za problem kompleksne ureditve, zato bi bilo zelo prav zavarovati odgovornost poslovodij in slehernega. Iz tega zavarovanja bi, glede na situacijo, kakšno imamo, poplačali terjatev. Vprašanje je seveda tudi zavarovalnic in tega, kdo bi vse to zavaroval. Načeloma pa to ni tako kislo jabolko, da vanj ne bi ugriznili.
TFL Glasnik:
Kaj pa osebno premoženje?
Dida Volk:
Saj ga nimajo! To je problem. Govorim iz prakse. Nimajo nič! Vsaj formalno ne, oziroma so že poskrbeli, vendar je zelo težko karkoli dokazovat. Mislim, da ne moremo ustvariti avtomatične možnosti, da nekomu preprečimo poslovodstvo v novem podjetju po tem, ko je prejšnje šlo v stečaj. Tak avtomatizem bi bil možen le v primeru, ko bi bila za prejšnje podjetje ugotovljena odškodninska odgovornost. Ne moreš človeka brez sodišča in ugotovljene odgovornosti ustaviti; ugotavljanje odškodninske odgovornosti pa je, kot sem že povedala, odlično urejeno.
TFL Glasnik:
Gospodarska kriza je prinesla in bo še prinesla več stečajev. Drži kritika, da so stečajni postopki predolgi, da upniki niso dovolj zaščiteni, da je preveč cenilcev. Premalo je možnosti, da se ohranjajo zdrava jedra. Kako bi vi zasnovali in reševali to problematiko?
Dida Volk:
Bistvo je, da za moje pojme ne bi smeli potekati stečaji zoper tiste subjekte, ki so brez premoženja. To je edina napaka. Stečajni postopek je na nek način odličen zakon, ki rešuje vsa področja in v to se ne bi spuščala. Osnovni problem tega zakona je, da v startu ne definira sistema, da je stečaj možen samo zoper subjekte, ki imajo premoženje. Pred leti sem preverjala, kako je to urejeno na področju osebnega stečaja v državah članicah EU. Vse imajo neki sistem, in to celo pri osebnem stečaju, da je treba izkazat neko premoženje, seznam upnikov ter povedat, da bodo poplačani vsaj 10-odstotno. Skratka, premisliti bi morali o tej bistveni napaki v naši zakonodaji.
Namesto tega imamo ureditev po kateri je možen zaključek stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, kar pomeni, da se ugotavljanje, da ni premoženja, prenese v fazo že začetega stečajnega postopka. Vse se suče tako, da je samo sebi namen, nekateri pri tem celo zaslužijo. Država pa z novelo celo ureja možnost, da vsi, ki so brez premoženja, dobijo še brezplačno pravno pomoč, kar je ena največjih katastrof! Pojdite gledat, koliko brezplačnih pravnih pomoči je bilo odobrenih, in vsaka stane več kot 3.000 evrov za vsak stečajni pravni subjekt, ki še svinčnika nima, ima pa prijavljenih terjatev tudi za nekaj sto tisoč evrov. To je predrago! Po drugi stani pa poglejte, koliko stanejo vsi ti ljudje, ki na enem takem stečaju delajo. Teh stečajev se moramo znebiti.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Na podlagi drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/2008) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji dne 26.7.2011 sprejel Slovenski računovodski standard 22 – Poslovne knjige, ki je bil objavljen v Uradnem listu 80/2011, veljati pa začne s 1.1.2012. Slovenski računovodski standard 22 (v nadaljevanju SRS 22), tako kot SRS 21, skladno z 2. točko Uvoda v SRS ni obvezen. Tudi v tem primeru gre bolj za pravila skrbnega računovodenja.
Spremembe SRS 22 dejansko pomenijo korak naprej pri upoštevanju sodobnih trendov elektronskega poslovanja. Dejstvo je, da gre pri računalniško podprtem računovodenju bolj ali manj za aplikativno podprto elektronsko spremljanje poslovnih procesov. Posledica posameznih elektronskih procesnih dejanj so brezpapirne poslovne listine, ki jih je mogoče tudi izpisati na papir. Poslovne listine, ki predstavljajo nastanek poslovnega dogodka so knjigovodske listine, ki se praviloma avtomatično zapisujejo. Zapisujejo se na osnovi v naprej določenih procedur in knjižnih matrik, ki posamezni vrsti poslovnega dogodka, ki ga odraža določena knjigovodska listina, določi konte na katere se takšen poslovni dogodek istočasno zabeleži v glavni knjigi in pomožnih knjigah.
Poslovne knjige so, skladno z določili SRS 22.1., povezane knjige, kartoteke in podatkovne zbirke s knjiženimi poslovnimi dogodki, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke ali dohodke in so razvidni iz knjigovodskih listin. So knjigovodski razvidi, ki so posledica ustaljenega knjigovodskega urejanja in obdelovanja podatkov.
Pomembne spremembe SRS št. 22 – Poslovne knjige so:
Poslovne knjige so namenjene zbiranju in zagotavljanju podatkov, ki so osnova za pripravo informacij o stanju in gibanju sredstev in obveznosti do njihovih virov, stroških, odhodkih in prihodkih, prejemkih in izdatkih ter poslovnem izidu in finančnem položaju poslovnega subjekta. V poslovne knjige je potrebno sproti vnašati začetna stanja in spremembe, ki jih povzročajo poslovni dogodki. SRS 22.21 dopušča uporabo različnih metod in tehničnih naprav, ki pa morajo omogočati kontroliranje vnosa, hrambe in uporabe podatkov. Način vodenja poslovnih knjig jim mora zagotavljati naravo in pravno moč javnih listin.
Skladno z določili SRS 22.22. morajo biti vnosi v glavno knjigo in pomožne knjige izvedeni tako, da je razvidno časovno zaporedje vpisov poslovnih dogodkov v poslovne knjige (dnevnik knjiženja) in spremembe sredstev in obveznosti do njihovih virov, združene po ustreznih kontih.
V primeru računalniško vodenih poslovnih knjig mora aplikativna podpora omogočati enkratni vnos podatkov in ustrezno beleženje v pomožne knjige in glavno knjigo. Vnos lahko pomeni pripravo knjigovodske listine (račun, blagajniški izdatek, plačilni nalog, …), ki ima, kot smo že zapisali, v ozadju zapis kontov, na katere se listina beleži. Avtomatizirano beleženje poslovnega dogodka mora biti definirano za pomožne knjige in glavno knjigo. Poročila iz računalniško vodenih poslovnih knjig pa morajo zadostiti zahtevam SRS 22.
Če davčni organ ugotovi, da je davčni zavezanec odbijal vstopni DDV po računih, ki jih je prejel od osebe, ki ni identificirana za DDV, davčnemu zavezancu odvzame pravico do odbitka vstopnega DDV. Pri svoji odločitvi se davčni organ nasloni na določbe ZDDV-1. V praksi so tudi primeri, ko so zavezanci prepričani, da je njihov dobavitelj identificiran za DDV, kajti nobena okoliščina ne kaže na to, da ni identificiran. Ne tako dolgo nazaj je Sodišče Evropske skupnosti v zadevi Dankowski (sodba številka C-438/09 z dne 22. decembra 2010) zavzelo stališče, da davčni zavezanec lahko odbija vstopni DDV tudi po računih, prejetih od osebe, ki ni identificirana za DDV. Samo dejstvo, da se dobavitelj ni identificiral za DDV, čeprav bi se moral, ne omogoča prepovedi odbitka vstopnega DDV kupcu, ki je identificiran za DDV.
Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1) opredeljuje odbitek DDV v členih 62 do vključno 72. Če poenostavimo, ima pravico do odbitka DDV davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, in ki:
V 4. odstavku 67. člena ZDDV-1 najdemo določbo, da davčni zavezanec ne sme odbiti DDV, ki je izkazan na računu, ki ga je izdala oseba, ki DDV po ZDDV-1 ne bi smela izkazati, in to ne glede na to, če je izdajatelj računa ta DDV plačal. Kot oseba, ki mora plačati DDV, je med drugim z 9. točko 1. odstavka 76. člena istega zakona določena vsaka oseba, ki na računu izkaže DDV. Tako na primer tudi oseba, ki ni identificirana za DDV, pa ga izkaže na računu.
Večna dilema, ki se poraja lastnikom podjetij pri investicijskih vlaganjih in financiranju trajnih obratnih sredstev, je, ali za financiranje podjetja uporabiti dražji lastni kapital v obliki dokapitalizacije ali pa le-te financirati prek tujih cenejših kreditov in posojil. V teoriji in praksi financiranja podjetja obstajajo merila za določanje sestave kapitala v podjetju, vendar glede na dejstvo, da so obresti davčno priznan odhodek, se podjetja raje odločajo za dolžniško financiranje. Tem spodbudam pa zmanjšujejo moč neposredni in posredni stroški finančne stiske in prezadolženosti, kar se trenutno, v časih nelikvidnosti in stagnacije potrošniškega povpraševanja, dogaja v podjetjih z visokim deležem dolžniškega kapitala. V primeru povezanih podjetij pa je potrebno upoštevati tudi davčno zakonodajo, saj le-ta s svojimi določbami omejuje višino posojil ter s tem višino davčno priznanih stroškov obresti.
Pri odločanju o financiranju in izbiri ustrezne finančne strukture, se upoštevajo temeljne kategorije financiranja, kot so:
Z davčnega vidika je bistveno, iz katerih virov se financira podjetje, saj se pri posojilojemalcu z rastjo tujih dolžniških virov financiranja povečujejo stroški obresti, ki so odbitna postavka pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Za davčne zavezance ima z davčnega vidika dolžniško financiranje prednost pred lastniškim financiranjem, zato imajo povezane osebe pogosto interes, da namesto, da bi vložile kapital v povezano osebo, osebi zagotavljajo denarna sredstva z odobravanjem posojil in pri tem izkoriščajo davčni ščit obresti.
Planiranje, načrtovanje ali predračunavanje je eden od osnovnih pristopov pri urejenem poslovanju podjetja. Računovodsko predračunavanje, sestavljanje računovodskih predračunov in vsa pojasnila v zvezi s tem opredeljuje Slovenski računovodski standard (v nadaljevanju) SRS 20.
Največkrat podjetja izdelujejo predračunske računovodske izkaze za notranje potrebe, v skladu s standardom pa tudi revizor pri svojem revizijskem pregledu zahteva vpogled v računovodske predračune. Podjetje v pravilniku o računovodstvu opredeli vsebine, oblike, metodiko sestavljanja in roke dokončanja računovodskih predračunov.
Poslovni načrt je lahko dan v vpogled na izrecno željo ali zahtevo zunanjim uporabnikom, predvsem pa nadzornemu svetu podjetja, ob večjih investicijah ga zahtevajo banke, ob dodelitvi državnih pomoči pa tudi država.
Večina podjetij na trgu se poleg opravljanja svoje glavne dejavnosti ukvarja tudi s poslovanjem s finančnimi naložbami. Finančne naložbe spadajo med finančne instrumente podjetja, praktično povedano pa so to pogodbe, na podlagi katerih nastane finančno sredstvo enega podjetja in hkrati finančna obveznost drugega podjetja oz. je njen kapitalski inštrument.
Finančne naložbe prinašajo dve vrsti donosov, in sicer letne donose od podjetij, v katere so naložbe naložene (obresti in/ali dividende) ter donose od njihove odsvojitve oziroma kapitalske dobičke.
Vrednotenje finančnih naložb v veliki meri vpliva na ugotovitev poslovnega izida, s tem pa tudi na ugotovitev davčne osnove za plačilo davka od dohodka pravnih oseb. Davčne posledice so odvisne predvsem od razvrstitve finančnih naložb v posamezne skupine - način razvrščanja je opredeljen v SRS 3 in MRS 39.
Tako se finančne naložbe merijo in prevrednotijo na tri načine:
DZ je sprejel novelo zakona o gospodarskih družbah, s katero se bo solastnikom insolventnih podjetij onemogočilo ustanavljanje novih podjetij. Potrdil je tudi zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb.
Novelo zakona o gospodarskih družbah je pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS). Njen temeljni cilj je preprečiti ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb osebam, ki so bili družbeniki, delničarji z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem ali člani poslovodstva ali nadzornega organa družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja oz. so imele takšen status v družbi največ dve leti pred tem.
Omejitev ustanavljanja, nadziranja in vodenja družb bo prenehala po 10 letih od zaključka tistega od začetih postopkov, na podlagi katerega je začela veljati, določa novela zakona, ki jo je DZ sprejel s 65 glasovi za in štirimi proti.
Ob tem novela zakona uveljavlja t.i. obrnjeno dokazno breme, saj bo osebo sankcija doletela že po samem zakonu, lahko pa bo pred pristojnim sodiščem v nepravdnem postopku sama dokazala, da ni vplivala oz. ni mogla vplivati na poslovanje družbe, nad katero je začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja.
DZ je s 65 glasovi za in enim proti podprl še zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Matevžem Frangežem (SD).
Zakon razrešuje problematiko, ki jo je povzročil leta 1999 sprejeti zakon o finančnem poslovanju podjetij, s tem ko je uzakonil izbris podjetij iz sodnega registra brez likvidacije. Z njim se bodo začasno prekinili vsi postopki, povezani z izbrisom podjetij, družbenik pa bo imel možnost, da sodišču predlaga odpust obveznosti.
Njegovi upniki bodo na drugi strani lahko pred sodiščem dosegli spregled pravne osebnosti, s tem pa poplačilo svojih terjatev iz osebnega premoženja solidarno odgovornih družbenikov. Če bo sodišče pritrdilo ugovoru, bo dolžnik še naprej plačeval upniku svoje obveznosti, če odgovornost ne bo dokazana, pa bo dolžnik tega razbremenjen.
Vir: STA
DZ je sprejel novelo zakona o poroštvih države za financiranje gospodarskih družb, s katero se bo omogočilo izdajo poroštev za zavarovanje kreditov ne le za investicije v razvojne projekte temveč tudi za obratna sredstva. Spremembe zakona je pripravila vlada v okviru ukrepov za ponoven zagon gospodarstva.
Državna poroštva bi morala biti dopustna tudi za kredite za obratna sredstva, saj so nekatera podjetja investicijski cikel zaključila pred ali med gospodarsko krizo, zato so sedaj soočena s pomanjkanjem likvidnosti za financiranje obratnih sredstev, je v torek popoldne predlagane spremembe zakona pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.
Nekatere gospodarske panoge pa so zaradi gospodarske krize tako prizadete, da ne morejo same zagotavljati potrebnih začetnih obratnih sredstev za financiranje dejavnosti, je dodala.
Z novelo zakona, ki ga je DZ danes sprejel soglasno s 75 glasovi za, bo mogoče državna poroštva dodeliti ne le za investicije, kar omogoča že veljavni zakon, temveč tudi za financiranje obratnih sredstev. Od skupne zakonske kvote ene milijarde evrov se bo 750 milijonov evrov namenilo za poroštva za investicije, 250 milijonov evrov pa za obratna sredstva. Pri slednjih lahko poroštvo krije 60 odstotkov glavnice, pri investicijah pa še naprej 75 odstotkov.
Ker pa so poroštva za obratna sredstva še posebej tvegana, se z novelo zakona uvaja dve dodatni varovalki: institut pooblaščenca, ki bo izvajal finančni nadzor in potrjeval vse finančne transakcije v času trajanja projekta, ter zahtevo po zavarovanju državnega poroštva s strani vodstva oz. lastnika podjetja v višini najmanj 50 odstotkov.
DZ je soglasno s 75 glasovi za sprejel tudi novelo zakona o finančnih konglometarih, s katero se v slovenski pravi red prenaša evropsko direktivo, ki posega na področje pristojnosti evropskih nadzornih organov. Z namenom izboljšanega sodelovanja med nacionalnimi nadzornimi organi in organi unije se med drugim določa nova vloga skupnega odbora evropskih nadzornih organov. Nadzorni organi iz Slovenije, ki opravljajo nadzor nad osebami v finančnem konglomeratu, bodo morali z njim sodelovati ter upoštevati njegove smernice.
Vir: STA
V mesecu OKTOBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 19.10.2011 - 25.10.2011 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 1 novost | 3 novosti |
V tem tednu posebej izpostavljamo:
Če želite učinkovito spremljati zakonodajo na področju varstva okolja in rabe naravnih virov in biti sproti obveščeni o vseh novostih s področja ekologije, ki so v pripravi ali pa so bile ravnokar objavljene, imamo za vas na voljo naročniški paket Eko-Lex.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 19.10.2011 - 25.10.2011 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 5 novosti | 9 novosti | 6 novosti | 2 novosti | 10 novosti | 6 novosti |
2. UPRAVNO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | ||||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 4 novosti | 10 novosti | ||||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 3 novosti | 1 novost | 2 novosti | 12 novosti | |||
5. JAVNE FINANCE | 8 novosti | 3 novosti | 8 novosti | 3 novosti | |||
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 8 novosti | 25 novosti | 1 novost | 2 novosti | 9 novosti | 4 novosti | |
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 7 novosti | 7 novosti | ||
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 5 novosti | 1 novost | 4 novosti | ||||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 5 novosti | ||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 3 novosti | 4 novosti | |||||
11. OBČINE | 46 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .