»Delo je temelj vsega delovanja družbe in tudi osnova za preživetje, dostojanstvo ter zadovoljstvo posameznika. In kaj smo iz njega naredili?« se sprašuje avtorica tokratnega prispevka Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex.
»Tega prispevka ne pišem zaradi minulega praznika dela, pač pa zaradi sporočil, ki jih poslušamo vsak dan, zaradi pravil igre, ki so popolnoma napačna, in predvsem zaradi načina razmišljanja in odnosa do dela in podjetništva, ki ga imamo v Sloveniji,« je še dodala.
»Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), t. i. sistemska slaba banka, je po nekaj več kot treh letih od svoje ustanovitve končno postala operativna« sklepa glede na zapise v medijih Peter Merc, ki nam v članku predstavlja temo z naslovom Primež "slabe banke"- priložnost za odvetnike in notarje?
Današnjo temo tedna smo namenili pregledu zakonskih določil, ki se nanašajo na izplačilo regresa, obračun dohodnine in obveznosti za plačilo prispevkov.
Vabljeni k branju!
Verjamem, da bi mi F. G. Lorca dopustil tole malo parafrazo svoje velike poezije, morda predvsem zato, ker je delo tisti temelj in strast, ki poganja blaginjo družbe, tako kot poezija Lorce polni naša srca in duše ter prinaša notranji mir.
Delo je temelj vsega delovanja družbe in tudi osnova za preživetje, dostojanstvo ter zadovoljstvo posameznika. In kaj smo iz njega naredili? Tega prispevka ne pišem zaradi minulega praznika dela, pač pa zaradi sporočil, ki jih poslušamo vsak dan, zaradi pravil igre, ki so popolnoma napačna, in predvsem zaradi načina razmišljanja in odnosa do dela in podjetništva, ki ga imamo v Sloveniji.
Delo zaposlenih
Vsa delovna zakonodaja je naravnana tako, da poleg zelo visoke obdavčitve prek 60 odstotkov, ki jo plačujeta tako delodajalec (v nadaljevanju bom rajši uporabila izraz podjetnik) z davki in prispevki kot delavec z dohodnino, podjetniku ne dopušča nobene možnosti enostavnega najemanja in odpuščanja zaposlenih. Zakaj ne? Zakaj je to taka težava? Podjetnik je vendarle tisti, ki prevzema celotno tveganje: on je vložil svoj kapital v podjetje, on pridobiva posle, on skrbi, da je delo dobro organizirano, in on je tisti, ki izbere ekipo, jo ustrezno plača, navsezadnje je on tisti, ki državi plačuje davke. Ko sklepa posel, se mora zavedati, da mora zaslužiti toliko več, da bo lahko plačal davek na dodano vrednost, vse davke in prispevke na plače, in če bo ustvaril dobiček, tudi davek na dobiček. Namenoma uporabljam ta izraz, čeprav vemo, da je pravilno davek na dohodek pravnih oseb. Tu tiči vsaj polovica problema.
Delo upokojencev
Zares ne vem, zakaj ne bi mogli tisti upokojenci, ki to želijo, delati. Določen segment je takih, ki imajo posebne kvalifikacije, so strokovnjaki. V razvitem svetu jih v podjetjih imenujejo za senior konzultante ali kaj podobnega, saj so s svojim znanjem in izkušnjami zelo dragoceni za podjetje ali pa so mentorji mlajšim, ki jih, mimogrede, nikakor ne ogrožajo pri pridobivanju njihove zaposlitve. A zadeva ni tako preprosta. Nekdo, ki je izpolnil pogoje za pokojninsko dobo in začel prejemati pokojnino ter bi želel dodatno delati, lahko dela le toliko, da zasluži 6300 evrov na leto, za vse, kar je več, se mu delno odvzame pokojnina. Kje je tu logika? Če želi delati, naj vendar dela, za opravljeno delo pa naj plače davke – takole okoli 25 odstotkov bi popolnoma zadostovalo. Nikakor pa nikomur ne bi smeli odvzeti dela pokojnine, saj so bili vsi prispevki že plačani in gre tu za kršitev ustavno pridobljene pravice.
Dodatno delo
Pričakovali bi, da če želi nekdo delati dodatno, za plačilo, ki ga dobi, plača določen davek. Enostavno, dovolj bi bilo do 25 odstotkov, tak znesek bi vsi plačali, saj vedo, da je državi nekaj treba dati. Pričakovali bi tudi, da to problematiko ureja zakon o obdavčitvi dodatnega dela ali bi bil naziv nekaj podobnega. Pri nas pa to ureja zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno! To pove vse – torej negativni, kaznovalni pristop do dela. Imamo nastavek, da želijo vsi goljufati, in namesto da bi bili veseli, da so poskrbeli zase, da delajo in seveda od tega plačajo tudi primerno visok davek, jih rajši že v začetku zasujemo z vrsto zapletenih pravil.
Delo študentov
To kategorijo dela smo tako obdavčili, da ne vem prav natančno, kaj je hotel zakonodajalec s tem povedati. Zdaj je tako, da če podjetnik najame študenta za denimo 100 evrov, mora podjetnik plačati na ta znesek še 33,74 odstotka dajatev, študent pa mora od prejetih 100 evrov odvesti še 15,5 odstotka dajatev in dobi 84,5 evra neto. Stopnja obdavčitve med 84,5 in 133,74 evra znaša torej več kot 58 odstotkov.
Dejstvo je, da so delodajalci zaradi nemogoče delovne zakonodaje najemali študente zato, ker so bili nižje obdavčeni, in predvsem zato, ker so jih lahko odpustili, ko jih niso več potrebovali. A zdaj so študenti kaznovani, ker delovna zakonodaja ni urejena.
Delo samostojnih podjetnikov
Zdaj je gonja proti njim, ker z njimi podjetniki sklepajo dogovor o delu, ki je po vsebini dejansko enak kot delovno razmerje. V čem, hudiča, je problem? Vprašajmo se, zakaj je tako – zakaj podjetniki rajši sklepajo dogovor s samostojnim podjetnikom, namesto da nekoga redno zaposlijo. Zato vendar, ker je delovna zakonodaja taka, da podjetnika kaznuje dvakrat: z višjo obdavčitvijo v rednem delovnem razmerju in, če je projekt končan denimo po osmih mesecih, ker ne more enostavno odpustiti delavcev, ker jih ne potrebuje več! Da, za to gre: podjetnik je tisti, ki nosi vso odgovornost – do podjetja in do sebe kot dobrega gospodarja. Zato mora imeti vzvode, da lahko tako deluje. A kar je najpomembnejše: vsak s. p. je prevzel odgovornost za to, da bo delal, plačeval svoje davke in predvsem – da si bo našel delo!
Delo podjetnika
In za to gre. Podjetnik bi moral biti središče vsega. Je edini v družbi, ki prevzema odgovornost, a ne le formalno. Če sprejme napačno odločitev, lahko njegovo podjetje propade. Predvsem pa podjetnik išče delo. Išče posle, znati se mora pogajati in pridobiti posel. To je ključno in to je najtežje. Potem lahko delo zagotovi delavcem. Podjetnikova odgovornost je, da skrbi za podjetje. Če zanj dobro skrbi, potem je vse v redu. V podjetju je zagotovljen posel, je delo, so plače in je dobiček, je razvoj, seveda ob poštenem in etičnem poslovanju. Ni njegova odgovornost, da skrbi za delavce. Seveda je jasno, da bo vsak dober podjetnik imel okoli sebe odlično ekipo, saj brez nje tudi dobrega podjetja ne bi imel. V takih podjetjih so zaposleni kreativni in zadovoljni ljudje, sindikat ni potreben.
Če smo močno zgrešili model privatizacije nekoč skupne lastnine ob začetku naše države, pa potem omogočili tajkunom z lahko dostopnimi krediti lastniške prevzeme, ki so se v večini končali tako, da gredo zdaj nekoč uspešna podjetja v stečaj ali pa v roke novim lastnikom, ki imajo denar za njihov nakup, smo na začetku. Na začetku razumevanja podjetništva, lastnine, dobička, odgovornosti in tveganja. In dolžnosti države, da takoj vzpostavi tako okolje, da bo podjetništvo ključno in osnova za blaginjo vse družbe. Delovna zakonodaja je ena od temeljev. Enostavna, s primerno obdavčitvijo, z možnostjo odpustitve slabega delavca ali pa tistega, ki ga podjetnik ne potrebuje več, ker nima dela zanj. Predvsem pa taka, da ne bo treba iskati obvodov, ki sem jih zgoraj naštela le nekaj.
Dolgoletni socializem je v generacije vnesel prepričanje, da so država in »drugi« odgovorni za to, da dobimo delo. In mi čakamo. Redno končamo šolo, končamo fakulteto in čakamo na zaposlitev. Potem se jezimo, ker zaposlitve ni. Ja kdo ti pa lahko da zaposlitev? Samo in edino podjetnik, tisti, ki si upa tvegati – ustanovi podjetje, ker ima idejo in energijo, ker zna skleniti posel in ker hoče zaslužiti. Da, dobiček. Ne vem, zakaj ne bi tega povedali naglas. Še v nazivu zakona o njegovi obdavčitvi si tega nismo upali.
Spoštovani Lorca, dovoli še enkrat … Tveganje, ki te ljubim, tveganje. Odgovornost, ki te ljubim, odgovornost. Lastnina, ki te ljubim, lastnina. Uspeh, ki te ljubim, uspeh. Podjetništvo, ki te ljubim, podjetništvo.
Foto: Barbara Reya
piše: Peter Merc
Glede na zapise v medijih v zadnjih tednih bi lahko sklepali, da je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), t. i. sistemska slaba banka, po nekaj več kot treh letih od svoje ustanovitve končno postala operativna. Kot ena izmed članic v konzorciju lastnikov Pivovarne Laško je v sredini aprila dosegla dogovor o prodaji svojega deleža novemu lastniku, nizozemski pivovarni Heineken. Še nekaj dni prej je ameriški investicijski banki Bank of America Merrill Lynch v paketu prodala terjatve do podjetij Protej in skupine ACH, Elana, Polzele in Adrie Airways, v začetku meseca maja pa se pričakuje formalno zaključen postopek prisilne poravnave Cimosa, po katerem sledi postopek prodaje.
Omenjene transakcije, v katerih je DUTB igrala ključno vlogo, dokazujejo da DUTB s postopnimi koraki uresničuje svoj mandat, usmerjen v razdolževanje in prestrukturiranje realnega sektorja. Kot je mogoče razbrati iz Kratkega poslovnega poročila DUTB za leto 2014, je DUTB že odprodala za nekaj manj kot 12 odstotkov svojega premoženja2. Preostanek premoženja mora prodati do konca leta 2017, ko se izteče njena zakonsko določena življenjska doba.
Po nedavno sprejetem novem Zakonu o bančništvu (ZBan-2)3 se v kratkem pričakuje tudi sprememba Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank4 kot krovnega zakona, ki ureja delovanje DUTB. Novela ZUKSB bo med drugim najverjetneje podaljšala življenjsko dobo DUTB. Kljub morebitni spremembi, ki bo vsekakor vplivala na dinamiko odprodaje premoženja, pa se smiselno postavlja vprašanje, kako bo prodaja tako velike količine premoženja v razmeroma kratkem času vplivala na trg.
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) (Uradni list RS, št. 21/2013 do 78/2013) v 131. členu določa, da mora delodajalec delavcu izplačati regres za letni dopust najmanj do višine minimalne plače (trenutno 790,73 EUR). ZDR-1 torej določa minimalno višino regresa, ne pa tudi maksimalne. V kolikor veljavna kolektivna pogodba, notranji akt podjetja ali pogodba o zaposlitvi določa višji znesek regresa od zakonskega minimuma, je delodajalec dolžan spoštovati obravnavana določila in delavcu izplačati višji znesek regresa za letni dopust. Izjema od navedenega pravila so družbe v državni lasti, ki morajo tudi v letu 2015 upoštevati priporočila Slovenskega državnega holdinga in izplačati regres največ v višini minimalne plače.
Skladno z 2. odstavkom 131. člena ZDR-1 je rok za izplačilo regresa najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. 3. odstavek 131. člena ZDR-1 dopušča možnost, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi kasnejši rok izplačila regresa, če je delodajalec nelikviden, vendar je skrajni rok 1. november tekočega koledarskega leta.
4. in 5. odstavek 131. člena ZDR-1 vežeta pravico do izplačila regresa za letni dopust na pravico do izrabe letnega dopusta in delovni čas. Če ima delavec pravico do izrabe le dela letnega dopusta, se tudi regres izplača v sorazmernem delu. Enako velja za primer, da ima delavec sklenjeno pogodbo s krajšim delovnim časom, razen, če gre za krajši delovni čas skladno s 67. členom ZDR-1. Gre za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu in imajo pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delali polni delovni čas.
Kakšne so davčne obveznosti in obveznosti plačila prispevkov od izplačanega regresa za letni dopust?
Pri izplačilu regresa za letni dopust za leto 2015 na tem področju ni sprememb. Vsa izplačila regresa so obdavčena z dohodnino, skladno z določili 2. točke 1. odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 23/2015), ki določa, da je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja. Akontacijo dohodnine obračuna in plača izplačevalec regresa istočasno z regresom.
Akontacija dohodnine se, skladno z določili 5. odstavka 127. člena ZDoh-2, obračuna od celotnega izplačila dohodka po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, deli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev. Dvanajstina dohodka, v tem primeru regresa za letni dopust, se upošteva pri izračunu osnove za izračun povprečne stopnje dohodnine. Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25 % skladno z določili 6. odstavka 127. člena ZDoh-2.
Prispevkov za socialno varnost do višine 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji ni treba plačati. Za izplačan regres, ki presega to velikost, pa se skladno z določili 3. alineje 5. odstavka 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) (Uradni list RS, št. 5/1996 do 26/2014) prispevki za socialno zavarovanje obračunavajo in plačujejo. Tudi prispevke je dolžan obračunati in nakazati izplačevalec regresa. V kolikor se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov ter poračun plačanih prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.
Skladno z objavo Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna plača februarja 2015 znašala 1.515,98 EUR. Prispevke za socialno varnost je, do naslednje objave povprečne plače predpreteklega meseca, treba obračunati in plačati od zneska, ki presega 1,061,19 EUR, kar je 70% povprečne plače predpreteklega meseca.
Čisto na koncu naj še pojasnimo obravnavo stroškov za letni dopust z vidika davka od dohodkov pravnih oseb. Na podlagi 5. odstavka 35. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 23/2015) se regres za letni dopust prizna kot odhodek v obračunanem znesku.
Lahko bi že skoraj rekli, da je vsesplošno znano, da v davčnih inšpekcijskih nadzorih davka po 68. členu oziroma po 1. januarju 2014 po 68.a členu ZDavP-2 davčni organ ne priznava poslovanja z gotovino. Tudi če imate pisne izjave prič, ki potrjujejo vaše trditve o prejetem darilu, posojilu in podobno, to praviloma nima nobenega vpliva na dokaze.
No, to pa ne velja le v omenjenih postopkih. Enak problem je imela tudi davčna zavezanka, ki ji ni bilo priznano zmanjšanje osnove za davek na kapitalski dobiček. Eden od razlogov je bilo ravno plačevanje gradbenih storitev z gotovino. Ker gotovinskih plačil ni z ničemer dokazala, se ji je osnova za kapitalski dobiček povečala tudi za znesek od nepojasnjenih gotovinskih plačil.
Dokazovanje plačanih stroškov
V primeru, ki bo opisan, je bila dne 11. decembra 2014 izdana sodba vrhovnega sodišča številka X Ips 20/2013. Davčna zavezanka je v letu 2006 kupila zemljišče s stanovanjsko stavbo, ki jo je adaptirala in prodala v letih 2008 in 2009. Od šestih na novo ustvarjenih stanovanjskih enot jih je prodala pet. Pri zniževanju davčne osnove za odmero davka na kapitalski dobiček je sodišče kot sporno izpostavilo naslednje:
- prejeti računi za adaptacijo nepremičnine niso izdani na ime davčne zavezanke (nekaj jih je bilo izdanih na njeno ime, vendar ne vsi),
- dela v lastni režiji ni mogoče šteti kot naložbo oziroma strošek,
- davčna zavezanka ni uspela dokazati, da je plačala storitve izvajalcem (trdila je, da jih je plačala z gotovino).
Prejeti računi za adaptacijo nepremičnine
V zvezi z računi, ki niso bili izdani na ime davčne zavezanke, temveč na njenega sina in na družbo C, davčni organ praviloma zavzame stališče (o tem je izdanih tudi nekaj pojasnil s strani DURS), da se stroški po takih računih ne priznajo, saj le-ti morajo glasiti na davčnega zavezanca, ki mora hkrati dokazati tudi plačilo prejetih računov. Sodišče je glede tega nekoliko manj strogo in pritrjuje davčni zavezanki, da zakon ne postavlja zahteve, da mora imeti davčni zavezanec račun na njegovo ime in ne predvideva, da se plačilo stroška dokazuje izključno z računom. Listinska dokumentacija ima v davčnem postopku zaradi ekonomičnosti postopka sicer prednost, vendar pa dokazovanje v davčnem postopku ni izključno listinsko. Davčni zavezanec lahko zaradi pomanjkanja listin predlaga drugo dokazno sredstvo. Če je to dokazno sredstvo v konkretnem primeru ustrezno in primerno za dokazovanje, dokazni predlog pa ustrezno substanciran, se ga pri ugotavljanju dejstev upošteva. Če bi davčna zavezanka dokazala, da je sama plačala račune, ki glasijo na njenega sina in družbo C (npr. izpisi z osebnega računa), bi ji sodišče ta plačila upoštevalo, vendar tega ni uspela dokazati.
Dela v lastni režiji ni mogoče šteti kot naložbo oziroma strošek
V praksi davčni zavezanci (fizične osebe) večkrat sprašujejo, kako naj dokažejo strošek lastnega dela. Seveda se nikakor ne strinjajo s tem, da njihovo lastno delo ne povečuje nabavne vrednosti in s tem ne zmanjšuje davčne osnove. Velikokrat so zavezanci pri gradnji hiše oziroma njeni adaptaciji poleg lastnega dela deležni tudi pomoči sorodnikov ali prijateljev, pri čemer se prav tako lahko upravičeno pojavi vprašanje, kako dokazati vrednost te pomoči. O tem so bile že izdane naslednje sodbe:
- sodba vrhovnega sodišča številka X Ips 349/2011 z dne 31. maja 2012,
- sodba upravnega sodišča številka I U 1807/2009 z dne 5. oktobra 2010 in
- sodba upravnega sodišča številka U 1701/2010 z dne 12. julija 2011.
Enako vprašanje se pojavlja pri davčni zavezanki, ki so ji pomagali sorodniki in prijatelji, vendar ne more dokazati nastanka tega stroška, ne njegove višine niti plačila. Dejstvo je, da lastno delo in delo sorodnikov in prijateljev zvišuje vrednost nepremičnini, zaradi česar je davčna zavezanka pri prodaji dosegla višjo ceno, vendar pa, ker tega dela oziroma storitev ni plačala, se tako delo ne more priznati kot strošek, ki povečuje nabavno vrednost, je zaključilo sodišče.
Zavezanka ni uspela dokazati, da je plačala storitve izvajalcem
Davčna zavezanka je prejela račune za izvedena dela na svoje ime, vendar ni uspela dokazati, da je prejete račune tudi plačala. Iz njenega transakcijskega računa plačila niso bila razvidna. Svojo trditev, da jih je plačala z gotovino, ni dokazala. V primeru nedokazanih plačil po računih, ki jih je prejela od izvajalcev na svoje ime, pa ni mogoče povečati nabavne vrednosti nepremičnine. Za upoštevanje stroškov, ki povečujejo uporabno in s tem tudi nabavno vrednost nepremičnine, je bistveno plačilo davčnega zavezanca. Pri zniževanju davčne osnove od dobička iz kapitala gre za izjemo od osnovnega pravila, zato je dokazno breme na davčnem zavezancu, ki mora dokazati, da je zaračunane stroške tudi plačal, kar pa davčni zavezanki ni uspelo.
Vir: revija Denar - Nevenka Simić Mićunović
Pravico do odpravnine ima tudi delavec, ki mu preneha delovno razmerje za določen čas. Vsak delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas in se mu ta predčasno prekine zaradi določenih razlogov, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev pravico do odpravnine. Če je odpravnina skladna z Zakonom o delovnih razmerjih, je tudi oproščena plačila dohodnine in prispevkov skladno z določbo 11. točke 44. člena Zakona o dohodnini.
S spremembo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je bilo z 79. členom omenjenega zakona določeno, da ima pravico do odpravnine tudi delavec, ki mu preneha delovno razmerje za določen čas. Omenjeni člen vsebuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za izplačilo take odpravnine, in tudi način izračuna odpravnine.
Pomembno je, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.
Delavcu ob izteku pogodbe odpravnina ne pripada, če:
- gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
- gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom in
- če delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe za določen čas.
Poleg tega delavcu odpravnina ne pripada, če je bila pogodba sklenjena pred 12. aprilom 2013, saj pred tem datumom še ni veljal prenovljeni ZDR-1, ki je uveljavil tovrstne odpravnine.
Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, znaša odpravnina 1/5 osnove iz prejšnjega stavka.
Ko je enkrat odpravnina izračunana, se zastavi vprašanje njene obdavčitve. Zakon o dohodnini ima od 1. januarja 2014 spremenjeno določbo 11. točke 44. člena. Ta določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, vendar največ do višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.
Iz tega izhaja, da je tudi izplačilo odpravnine pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pod predpisanimi pogoji oproščeno plačila dohodnine in posledično tudi prispevkov. Pri tem ne gre spregledati, da to ne velja za vse tiste pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki se enostavno iztečejo.
Vir: revija Denar - Tanja Kaltnekar
Za lažje razumevanje knjigovodskega računa (konto) prikazujemo ključne kontne teorije. Kontnih teorij je več vrst. Obravnavamo samo najpomembnejše.
Personalistične kontne teorije so nastale s pojavom dvostavnega knjigovodstva. Njihov namen je pojasniti medsebojne odnose med konti, ki obravnavajo isto ekonomsko kategorijo. To dosežejo tako, da konte, ki prikazujejo isto ekonomsko kategorijo, istovetijo z osebami, katerih poslovanje, manipulacija, razpolaganje in podobno se prikazuje na teh kontih. Pravzaprav se korespondenca med konti obravnava kot odnos med konti v smislu prejemanja in dajanja. Pod vplivom teh teorij se posamezne strani konta imenujejo v dobro oziroma v breme (kredit oziroma debet). Osnovno pravilo pojasnjevanja vpisov poslovnih dogodkov na konte, kot odnose med osebami, se glasi: »Kdor prejema, ta dolguje, in kdo daje, ta terja.«
Glede na kriterij deljivosti kontov pa so personalne teorije lahko teorije enega ali dveh nizov kontov.
Pri teorijah ene vrste kontov velja, da so konti nedeljivi in izražajo knjigovodsko celoto. Knjigovodski konto pomeni osebo trgovca. Gospodarska organizacija je zapostavljena. Obstaja eno pravilo evidentiranja za vse konte. Od tod naziv ”teorija enega niza kontov”. Iz te teorije izhajajo izrazi v breme in v dobro.
Pri teoriji dveh vrst kontov se konti delijo na dve skupini. Prvo sestavljajo konti lastnika. Tukaj so konti kapitala in vsi konti poslovnega izida. V drugi skupini so konti premoženja, vključno s konti terjatev in obveznosti.
Materialistične kontne teorije so se razvile kot protiutež personalističnim teorijam. Želijo odstraniti njihove slabosti in najti objektivna merila pojasnjevanja evidentiranja na kontih. Njihova osnovna značilnost je, da namesto osebnosti konta poudarjajo poslovno spremembo kot rezultat gibanja aktive in pasive. To gibanje je vedno kvantitativno enako in enkrat povzroča pozitivno, drugič pa negativno spremembo. Temelj teorije so ekonomske kategorije, izkazovane na kontih. Teh teorije je veliko. Delimo jih v dve skupini:
- statične kontne teorije,
- dinamične kontne teorije.
Vir: portal Tax-Fin-Lex – dr. Branko Mayr
Tradicionalni stroškovni sistemi uporabljajo dvostopenjsko razporejanje stroškov na stroškovna mesta in stroškovne nosilce. Ključno vprašanje razporejanja je izbira primerne osnove za razporeditev posrednih (splošnih) stroškov. Posredni stroški so tisti stroški, ki se nanašajo na več stroškovnih nosilcev in jih ob njihovem nastanku ne moremo neposredno pripisati stroškovnim nosilcem. Izbrana osnova naj bi bila kar najbolj v smiselni povezavi s stroški, ki jih je treba deliti, saj lahko napačno izbrana osnova pripelje do napačnih obračunov stroškov po stroškovnih mestih in/ali stroškovnih nosilcih. Najbolj tradicionalne osnove, ki se uporabljajo za delitev posrednih stroškov, so na primer neposredni stroški (dela, materiala ali skupni neposredni stroški), delovne ali strojne ure, količine proizvedenih proizvodov ter prihodki (predvsem pri ocenjevanju dobička posameznih delov podjetja se pogosto dogaja, da enote, ki imajo več prihodkov, pokrivajo večji delež posrednih stroškov uprave).
Slabost teh tradicionalnih osnov je, da velikokrat ne odražajo prave vzročno-posledične povezave med stroški, ki jih je treba deliti, in izbrano osnovo, kar lahko privede do nevarnosti, da učinkom pripišemo netočne stroške, posledično pa to lahko pomeni tudi sprejemanje napačnih poslovnih odločitev. Metoda, ki to slabost skuša odpraviti, je metoda z razporejanjem stroškov na podlagi dejavnosti (ABC metoda). Ideja ABC metode je preprosta: proizvodnja izdelkov zahteva dejavnosti; le-te trošijo prvine poslovnega procesa, zato povzročajo stroške.
Tradicionalni stroškovni sistemi so bili razviti že v 19. stoletju. Do 80-ih let 20. stoletja ni bilo posebnih pomislekov pri njegovi uporabi. Značilnosti takratne proizvodnje so bile: večji del stroškov so predstavljali stroški materiala in dela, proizvodni programi so bili precej nerazvejani, posrednih stroškov je bilo malo in zato tudi napačno izbrane osnove pri razporejanju stroškov niso bistveno vplivale na izračun stroškovnih cen. Pridobivanje informacij o stroških je bilo takrat še drago, zato so bolj zahtevne metode analiziranja stroškov težko upravičile relativno visoke začetne naložbe za njihovo uporabo. Danes podjetja proizvajajo precej širši nabor proizvodov, neposredni stroški dela predstavljajo le majhen delež v celotnih stroških, procesi so vedno bolj avtomatizirani, razvoj informacijskih sistemov omogoča uporabo tudi bolj zahtevnih stroškovnih sistemov, globalna konkurenca pa je povzročila, da so napake, nastale zaradi napačnih ocen stroškov (ki so temeljile na uporabi slabih stroškovnih sistemov) postale za podjetja zelo drage. Nekje v 80-ih letih prejšnjega stoletja se je postopoma začela uveljavljati ideja ABC metode (Drury 2010, 340).
S pomočjo ABC metode lahko podjetje razmeroma natančno določi stroške posameznih dejavnosti, potrebnih za proizvodnjo nekega proizvoda ali opravljanja storitve in tako pomaga pri naslednjih odločitvah poslovodstva:
- opredeliti in opustiti tiste proizvode in storitve, ki so nedobičkonosni in zmanjšati cene tistim, ki so precenjeni (namen določanja ali optimiziranja portfelja proizvodov in storitev)
- opredeliti in opustiti proizvodne ali storitvene procese, ki se izkažejo za neučinkovite in spremeniti proizvodne metode tako, da bomo z istim proizvodom ali storitvijo dosegali večje donose (namen reinženiringa procesov).
- ABC metoda se uporablja za potrebe odločanja znotraj podjetja. Od tradicionalnega stroškovnega sistema se razlikuje v treh smereh (Garrison et al. 2010, 308):
- tako proizvajalni kot neproizvajalni stroški se lahko pripišejo na stroškovne nosilce, vendar le na podlagi ustrezne vzročno – posledične povezave;
- nekateri proizvajalni stroški so lahko izključeni iz ugotavljanja stroškovnih cen proizvodov;
- uporablja se več stroškovnih bazenov splošnih stroškov, za vsakega se za prenašanje stroškov na stroškovne nosilce uporabi svoj koeficient dodatka, povezan z ugotovljenimi dejavnostmi in povzročitelji stroškov.
Neproizvajalni stroški in ABC metoda
V tradicionalnem stroškovnem sistemu neproizvajalnih stroškov ne razporejamo na stroškovne nosilce, ampak jih obravnavamo kot odhodke obdobja. Vendar je veliko neproizvajalnih stroškov v resnici tudi del stroškov proizvodnje, prodaje, distribucije in servisnih dejavnosti določenega proizvoda. Na primer, prodajna provizija zastopniku, stroški dostave, stroški popravil izdelkov v garanciji – vse te stroške znamo povezati s posameznimi proizvodi. Splošni stroški, ki jih razporeja ABC metoda, so torej proizvajalni in neproizvajalni, pomembno je le, da jih povzročajo dejavnosti, potrebne za izdelavo določenega proizvoda.
Proizvajalni stroški in ABC metoda
V tradicionalnem stroškovnem sistemu so vsi proizvajalni stroški, razporejeni na proizvode, tudi tisti, ki jih proizvodi sami po sebi ne povzročajo. Nasprotno pa ABC metoda na stroškovne nosilce ne razporeja dveh vrst splošnih proizvajalnih stroškov: (1) splošnih stroškov, ki sicer nastajajo v proizvodnih objektih, vendar niso neposredno odvisni od same dejavnosti, npr. plače varnostnikov, zavarovanje proizvodnega objekta, amortizacija zgradbe; ABC metoda te stroške obravnava kot odhodke obdobja; (2) stroški neizkoriščenih kapacitet se v tradicionalnem sistemu pripišejo na proizvode, kar ob manjšem obsegu proizvodnje od načrtovanega povzroči večji koeficient dodatka splošnih stroškov na manjšo osnovo in s tem večjo stroškovno obremenitev proizvodov; ABC metoda proizvode obremeni le s stroški kapacitet, ki jih le-ti tudi (u)porabljajo
Stroškovni bazeni, povzročitelji stroškov in ABC metoda
Podjetja so včasih za razporejanje splošnih stroškov uporabljala enega (za celotno podjetje) ali več (po posameznih oddelkih) koeficientov dodatkov, vsem pa je bilo skupno, da so kot osnovo uporabljali neposredne delovne ure, strojne ure ipd. ABC metoda kot dejavnost določa vsak dogodek, ki povzroči porabo neke prvine. Stroški, ki jih lahko pripišemo posamezni dejavnosti, tvorijo stroškovni bazen. Za vsako posamezno dejavnost določimo povzročitelja stroškov, s pomočjo katerega potem razporejamo stroške stroškovnega bazena na proizvode. Povzročitelji stroškov so lahko količine posameznih dejavnosti (transaction drivers), npr. število izstavljenih računov kupcem, ali pa so izražene s časom, ki je bil potreben za izvedbo določene dejavnosti (duration drivers), npr. čas, ki je bil potreben za pripravo računov kupcem.
Celoten članek si lahko preberete na našem portalu.
Vir: revija Poslovodno Računovodstvo - mag. Nataša Pustotnik
Poslanske skupine SMC, DeSUS, SD, ZaAB in ZL so v DZ vložile zakonska predloga, s katerima želijo med drugim zaostriti pogoje pri kandidiranju za poslanca ter omogočiti odpoklic župana. Po besedah Lilijane Kozlovič (SMC) predloga podajajo, da bi dvignili raven politične kulture v državi.
S predlagano novelo zakona o volitvah v DZ bi določili, da za poslanca ne more biti izvoljen posameznik, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Izvolitev po besedah Kozlovičeve ne bi bila mogoča, dokler bi imel posameznih takšno kaznivo dejanje vpisano v kazenski evidenci. Spremembe po besedah Kozlovičeve predlagajo, ker so prepričani, da posameznik, ki je obsojen za omenjena kazniva dejanja, nima "več javnega zaupanja in mu ne moremo poveriti opravljanja javnih funkcij, saj taka oseba niti v lastnih zadevah ne spoštuje temeljnih pravil v družbi".
Novelo zakona o volitvah v državni zbor so po besedah poslanke pripravili tako, da so sledili načelu sorazmernosti in ob upoštevanju ureditev v drugih državah, v primeru da bi se izkazala potreba, da se kakšne stvari uredijo drugače, pa so to pripravljeni storiti. Za njeno sprejetje je sicer v DZ potrebna dvotretjinska večina. Novela po besedah Kozlovičeve uvaja tudi nekatere rešitve, s katerimi uresničujejo odločbe ustavnega sodišča. Med drugim naj bi invalidom omogočili nemoten dostop do vseh volišč in uporabo glasovalne naprave ter zapolnili pravno praznino pri glasovanju po pošti. Z novelo želijo povečati tudi zastopanost posameznega spola na kandidatni listi, in sicer s sedanjih 35 na 40 odstotkov.
Drug zakonski predlog, novela zakona o lokalni samoupravi po besedah vodje poslanske skupine ZaAB Janija Möderndorferja določa pogoje za prenehanje funkcije občinskega svetnika in župana ter možnost odpoklica slednjega. Županu ali občinskemu svetniku naj bi med drugim prenehal mandat, če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Za odpoklic župana pa novela zakona o lokalni samoupravi določa, da se ga odpokliče, če se za to odločijo volivci na glasovanju. Zahtevo za izvedbo glasovanja mora podpreti določen odstotek volivcev, ki je različen glede na velikost občine, glasovanje pa ne sme biti izvedeno prvo ali zadnje leto v županovem mandatu. Po besedah Möderndorferja bo možnost odpoklica župana "preprečila marsikatero nepotrebno vstajo, saj bo na ta način lahko izražena volja", da se začne postopek za odstavitev župana.
Po besedah vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše gre pri obeh predlogih za manjše spremembe, zato so se v omenjenih strankah tudi odločili, da predlagajo, da jih DZ sprejema po skrajšanem postopku. Jurša sicer pri obeh novelah pričakuje kar nekaj razprave, pa tudi morebitno sodno presojo. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je prepričan, da sprejem obeh novel, za kateri upa, da ju bosta podprli tudi SDS in NSi, ne bo "dokončna zmaga politike, s katero bi si lahko ta povrnila sloves, ki bi ga morala imeti". Ta sloves si bodo morali po njegovih besedah politiki povrnit sami, brez sprememb zakonodaje. Sam sicer ocenjuje, da gre pri uvedbi možnosti odpoklica župana za "tektonske spremembe".
Po oceni Mateja Tašnerja Vatovca (ZL) obe noveli nakazujeta pomembne spremembe v političnem prostoru, pri čemer je spomnil, da so si v stranki že prej prizadevali za možnost odpoklica župana. Po njegovi oceni gre pri tem za majhen, a pomemben korak k demokratizaciji dela občin.
Vir: STA
Začela se je javna obravnava novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, katere namen je implementacija določb evropske direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. Besedilo je objavljeno na portalu e-demokracija, pripombe pa je mogoče posredovati do 15. maja, piše na straneh ministrstva za javno upravo.
Kot so zapisali, nudenje podatkov za ponovno uporabo pomeni, da se javnost s podatki ne le seznani, temveč da ima možnost surove podatke javnega sektorja tudi nadalje obdelati in analizirati. To lahko pripomore ne le h gospodarski rasti, spodbuditvi inovacij in ustvarjanju novih delovnih mest temveč tudi h krepitvi participativne demokracije, preglednosti, odgovornosti in večji učinkovitosti javnega sektorja, menijo na ministrstvu.
Poleg tega omogoča tudi večji nadzor javnosti nad delovanjem organov javnega sektorja in nad njihovim spoštovanjem pravnega reda. Posledica takega nadzora je tudi zmanjševanje zlorab in nepravilnosti ter racionalnejša poraba javnega denarja. Na ministrstvu kot primer navajajo spletno aplikacijo Supervizor, pri kateri gre za ponovno uporabo podatkov uprave za javna plačila. Po mnenju ministrstva je bistvenega pomena, da organi podatke, ki jih zbirajo, dajo na voljo za ponovno uporabo gospodarskim akterjem, novinarjem, nevladnim organizacijam, raziskovalcem itd.
Spremembe direktive iz leta 2013 naj bi še dodatno spodbudile ponovno uporabo podatkov javnega sektorja, ki je bila v Sloveniji omogočena prvič leta 2005 z implementacijo določb evropske direktive iz leta 2003 v zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Cilj zakona je skladno z določbami direktive spremeniti tudi pravila za zaračunavanje ponovne uporabe informacij ter na področju kulture v režim ponovne uporabe vključiti tudi muzeje, knjižnice in arhive. Poleg tega je namen je dodatno spodbuditi proaktivno spletno objavo prosto-dostopnih baz podatkov v odprtih, strojno-berljivih formatih, še piše na spletnih straneh ministrstva.
Vir: STA
- Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS d.d., iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za refinanciranje obstoječega dolga DARS d.d. (ZPKROD), objavljeno v Uradnem listu RS št. 30/2015 z dne 30.4.2015, velja od 1.5.2015
- Dogovor o določitvi meril in kriterijev za plačilo vrednotenja preizkusov znanja iz Nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2014/2015, objavljeno v Uradnem listu RS št. 29/2015 z dne 28.4.2015, velja od 29.4.2015
- Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, objavljeno v Uradnem listu RS št. 29/2015 z dne 28.4.2015, velja od 29.4.2015
- Socialni sporazum za obdobje 2015–2016, objavljeno v Uradnem listu RS št. 29/2015 z dne 28.4.2015, velja od 5.2.2015
- Pravilnik o razvidu visokošolskih zavodov in zagotavljanju podatkov za eVŠ, objavljeno v Uradnem listu RS št. 29/2015 z dne 28.4.2015, veljati začne 13.5.2015
- Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 31/2015 z dne 4.5.2015, velja od 5.5.2015
- Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 30/2015 z dne 30.4.2015, veljati začne 15.5.2015
- Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 28/2015 z dne 24.4.2015, velja od 1.5.2015
- Hierarhija pravil revidiranja informacijskih sistemov, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 28/2015 z dne 24.4.2015, velja od 25.4.2015
- Pravila poslovanja KDD, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 28/2015 z dne 24.4.2015, veljati začne 9.5.2015
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), redni postopek, EPA 475-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor, skrajšani postopek, EPA 483-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi, skrajšani postopek, EPA 482-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o živinoreji, skrajšani postopek, EPA 484-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (ZICPES-B), redni postopek, EPA 474-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozu nevarnega blaga (ZPNB-D), redni postopek, EPA 476-VII
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu MAJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
- Veljati je začel 22.3.2003. Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 9 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov: ZDIJZ-A, ZDavP-1B, ZInfP, ZDIJZ-B, ZDavP-2, ZDIJZ-C, ZDIJZ-D, Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja ... ter Odločba o delni razveljavitvi ....
- V postopku javne obravnave je novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, katere namen je implementacija določb evropske direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja.
- Državni zbor je do danes pripravil 2 uradni prečiščeni besedili zakona.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 24-900/2003, stran 2786.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 29.4.2015 - 5.5.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 2 novosti | 2 novosti | 8 novosti | ||
V tem tednu izpostavljamo:
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo Predlog Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin. Pripombe in predloge sprejemajo do 28.5.2015.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 29.4.2015 - 5.5.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 9 novosti | 5 novosti | 8 novosti | 1 novost | 20 novosti | 1 novost |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 4 novosti | 6 novosti | ||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 5 novosti | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 4 novosti | 4 novosti | 2 novosti | 6 novosti | |||
| 5. JAVNE FINANCE | 4 novosti | 27 novosti | 2 novosti | 6 novosti | |||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 11 novosti | 43 novosti | 1 novost | 6 novosti | 24 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 7 novosti | 4 novosti | 1 novost | 4 novosti | 24 novosti | 1 novost | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 5 novosti | 2 novosti | |||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 21 novosti | 3 novosti | 3 novosti | 1 novost | |||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 3 novosti | 6 novosti | 4 novosti | ||||
| 11. OBČINE | 72 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.