TFL Glasnik:
Nedavno smo bili priče neformalnemu pogovoru, ki je izzvenel v svojevrsten izziv, saj ste trdili, da se je gospodarska rast v Sloveniji začela že v zadnjem kvartalu leta 2013. Lahko za bralce TFL Glasnika pojasnite, kaj ste imeli v mislih, oziroma kako utemeljujete to smelo trditev?

Branko Šušterič:
Imamo sistem izračunov, ki se je izkazal že eno četrtletje prej, saj smo v napovedi zgrešili za zgolj 0,07 odstotka. 30. avgusta 2013 smo po objavi podatkov za BDP v drugem četrtletju napovedali za tretje četrtletje kvartalni BDP pri 9 milijardah in 120 milijonih. Po objavi 30. novembra 2013 je znano, da je ta 9 milijard in 114 milijonov, kar je 6 milijonov napake v napovedi pri 9 milijardah. Tudi prej se je že dogajalo, da so bile naše napovedi natančnejše tako od Umarjevih kot od nekaterih drugih napovedovalcev. Imamo sistem, ki preverja nekatere indikatorje, in že avgusta smo zapisali, da bo gospodarski padec BDP v letu 2013 manj kot dva odstotka – bliže poldrugemu odstotku. Drugi so takrat povečevali negativne napovedi, celo do 2,4 odstotka. V scenariju za izračun dokapitalizacije bank (bančne luknje) je bila v izračunu upoštevana celo napoved o 3,1 odstotka padca. To je bila svojevrstna manipulacija, ker so bili decembra, ko so bili obremenitveni testi objavljeni, znani podatki za devet mesecev.

Mi smo, naj spomnim, avgusta napovedali, da bo padec BDP med 1,5 in dvema odstotkoma. Konec decembra je Karmen Hren iz statističnega urada v Sobotni prilogi Dela dejala, da bo padec BDP v letu 2013 najverjetneje okoli 1,5 odstotka. To pa so številke, ki so precej precej nižje od tistih uradno napovedanih Umarjevih ali Banke Slovenije, ki sta napovedovala okoli 2,4 odstotka, napovedi iz EU so bile celo še nekoliko slabše.

TFL Glasnik:
Zakaj tako?

Branko Šušterič:
Že med letom smo opozarjali, da gospodarstvo deluje bolje, kot je splošni vtis med ljudmi. Vtis je bil slab še zlasti zato, ker se je razširjalo veliko slabih novic in so ljudje imeli slabši občutek, kot je dejansko stanje. Kmalu po začetku leta se je začel kazati izredno velik plačilnobilančni presežek – glede na našo velikost je bil relativno večji, kot ga ima Nemčija, kar je bilo prvo znamenje, ki je kazalo, da v odnosu s svetom delujemo dobro ne glede na notranje probleme. To je bila posledica relativno solidnega izvoza in precej zmanjšanega uvoza. Jeseni se je začel povečevati tudi uvoz, in sicer do neke normalne ravni, izvoz pa je še naprej naraščal. To je bilo že v prvi polovici leta nekakšno prvo znamenje, da Slovenci ustvarjamo presežek, ki bo po nekaj mesecih prišel v Slovenijo.

TFL Glasnik:
Obstajajo kakšne številke?

Branko Šušterič:
Številke so pač statistični podatki. Gre za to, da so napovedi govorile o 1,3-milijardnem presežku, mi pa smo aprila oziroma maja napovedali, da bo večji: da bo okoli dve milijardi. Podatki iz novembra kažejo še bolj optimistično sliko, saj je v enem letu do septembra presežek tekočega računa dosegel 2,4 milijarde evrov oziroma 6,8 odstotka BDP, kar je slabih pet odstotnih točk več kot septembra lani. To so za slovensko gospodarstvo relativno velike številke in velik uspeh.

Ljudje si ne predstavljajo, kaj pomenijo vse tiste številke, ki jih v javnost pošiljajo statistika in uradne institucije. Obrat oziroma točka preloma v neki časovni vrsti podatkov se oblikuje dalj časa. Najprej moramo biti boljši, kot je trimesečje prej, potem pa glede na najnižjo točko v istem letu beremo primerjave, ki se nanašajo na 12 mesecev nazaj. Zgodi se nam, da si iz tega enega objavljenega števila, ki je še negativno, ne znamo predstavljati obrata, ki se je zgodil že pred nekaj meseci, kar se na grafu dobro vidi (glej spodaj). Decembra 2012 smo doživeli močan padec, ki se je nadaljeval januarja 2013. Zaradi teh nizkih osnov za primerjavo bomo imeli v zadnjem lanskem in letošnjem prvem četrtletju z veliko verjetnostjo gospodarsko rast.

Na grafu lahko lepo vidimo, da je že četrtletni nominalni produkt tretjega četrtletja (Q3) večji od predhodnega Q2 (zelena puščica povezuje dva stolpca z modrimi vrhovi), rdeči del teh dveh stolpcev, ki upošteva tudi inflacijo, pa je približno enak. Vijolična krivulja povezuje produkt Q3 s produktom Q3 pred enim letom. Na sliki vidimo, da je bil lanski (2013) nominalno že večji, realno (rdeči del stolpca) pa 0,6 odstotka manjši. Z rumeno je označen stolpec, koliko BDP bi morali narediti v zadnjem lanskem četrtletju, da bi se tehnično končala recesija v Sloveniji.

Posebno na točki preloma so lahko te številke zelo zelo zavajajoče. Lepše jih je mogoče prikazati grafično kot takole z besedami, večina teh številk pa je objavljena tekstovno oziroma so ubesedene. Zato nastanejo potem pri ljudeh precejšnje težave s predstavo o tem, kje smo v določenem trenutku. Če bi imeli pred seboj graf, bi bilo vsem precej bolj jasno, kaj se dogaja. To je bil razlog, da so bili ljudje bolj panični in so manj trošili, kot bi lahko, zlasti v drugi polovici leta je bilo veliko nepotrebne negativne psihoze.

Nekaj stvari se je med tem drastično izboljšalo tudi pri državljanih. Masa plač v zasebnem sektorju je bila štiri odstotke višja kot na najnižji točki, ki je bila februarja. Če govorimo glede na najnižjo točko, potem se je tudi zaposlenost povečala, ker je februarja delalo v zasebnem sektorju 423.420 ljudi, oktobra pa že 430.999. Februar 2012 je bil nekakšna prelomna (najnižja) točka, vsi uradni podatki pa so govorili za en kvartal nazaj ali celo eno leto nazaj, čeprav so se stvari že premikale na bolje. Mediji, ki imajo rajši slabe novice, so vedno povzeli ugotovitev, da je minus. Ko je bila ničla, so povzeli, da je za 12 mesecev za nazaj negativno.

TFL Glasnik:
To je izjemno natančen pogled, torej bi morali tako gledati, da bi dobili pravo sliko?

Branko Šušterič:
Da, sicer dobimo neko čudno sliko in ne opazimo, da postaja pozitivni prehod čedalje močnejši. Naša prva ocena o tem, koliko moramo narediti v Q4, da bi bili pozitivni, da bi objavili rast in tehnični konec recesije, je bila, da bi morali imeti 8,85 milijarde evrov produkta. Ker zdaj vemo, da je bila inflacija v letu 2013 izjemno nizka, bo nominalno zadostovalo že 8,78 milijarde evrov. Da bo to mejo mogoče doseči, kaže še cela vrsta drugih dobrih podatkov: trgovina je bila novembra rahlo pozitivna in vse več primerjav za dvanajst mesecev nazaj je pozitivnih. Tudi prihodki storitev so dva odstotka višji. Gradbeništvo je več kot 20 odstotkov pozitivno! Zato bo Slovenija v zadnjem kvartalu tehnično izšla iz recesije.

TFL Glasnik:
Kaj torej napovedujete v prihodnje? To sprašujem ob rob ocenam iz EU in drugim ocenam, da ostajamo v recesiji. So res krive le napačne interpretacije podatkov?

Branko Šušterič:
Po naši oceni Slovenija v letu 2014 ne bo v recesiji, če se nam zunanje, mednarodno gospodarsko okolje ne bo drastično spremenilo, o čemer močno dvomim. Že zdaj lahko z veliko verjetnostjo napovemo, da bomo dva kvartala pozitivni, kar pomeni, da so bile nekatere ocene napovedovalcev (Umar, EK) napačne, a ne vem, zakaj. Predvsem Umarjeva v jesenski napovedi. Najprej so bili ob istih podatkih, ki jih gledamo tudi mi, v začetku leta 2013 bolj optimistični, nato pa so se odločili za drugačno, napačno interpretacijo. Umar ima žalostno zgodbo z napovedmi, ker je njihova standardna deviacija napovedi v vsem obdobju objavljanja napovedi tako izjemno visoka, da kaže na izjemno slabe napovedi.

TFL Glasnik:
To je ključno, saj ni samo statistika zaradi statistike, temveč so to napovedi, ki so pomembne za investitorje, politike, tiste, ki nas opazujejo, in ne nazadnje za klimo v državi. Ali lahko potem pričakujemo rast v vseh štirih četrtletjih 2014?

Branko Šušterič:
To je predolgo časa. Realno gledano so vse dolge napovedi tako kot denimo pri vremenu popolna špekulacija. Finančno-matematična znanost ne dovoli tako dolgih napovedi pri tako kratki zgodovini zbranih podatkov. Ljudje želijo neko napoved, a mi nikoli ne želimo iti predaleč: le nekaj mesecev.

TFL Glasnik:
Potem vas bomo ponovno prosili za napoved ob koncu drugega kvartala.

Branko Šušterič:
Takrat bomo vedeli, kaj se je dejansko dogajalo v prvem četrtletju. Za zdaj je bilo dovolj podatkov le za ugotovitev, da je najhujšega konec, da je bilo dno najverjetneje v prvi polovici leta 2013 in da so bile mnoge črnoglede napovedi zgrešene. Tudi napovedi o številu brezposelnih, ki ni zraslo na več kot 130.000, ampak je ostalo pri 124.000, kar pomeni, da je število enako, kot je bilo na začetku leta 2013, zaposlovanje na novo pa se je povečalo za 12,1 odstotka.

Zanimivo nam je tudi, da trgovina ne stagnira več, kar pomeni, da ljudje s prihodki, ki jih imajo, nekako shajajo, kar spet pomeni, da bi se lahko domače povpraševanje prebujalo. Kupna moč je še vedno realno slabša kot pred leti, nominalno pa ne več. Zato menim, da je kar nekaj podatkov, ki kažejo, da v tem letu ne bo tako slabo. Kar pa zadeva to, da sta EU in Umar jeseni zniževala napovedi za leto 2014, je odvisno tudi od svetovnih razmer v tem letu, konec leta 2013 in začetek leta 2014 sta vsekakor boljša od njunih napovedanih rezultatov.

Verjetno gre tudi za psihološko vprašanje za trge, na katerih kotirajo slovenske obveznice. To pozitivno presenečenje, da bomo imeli rast v letu, ko so nam vsi napovedovali padec, pomeni, da se bodo s tem nekatere stvari le spremenile. Od obrestnih mer naprej, saj bi dva podatka o rasti BDP znižala ceno našega zadolževanja v tujini, najverjetneje pa tudi spremenila bonitetno oceno Slovenije.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si