Številka 19, letnik VI
26. maj 2015
Facebook Twitter
TFL Glasnik

V teh dneh, ko osnovnošolci zbirajo točke za vpis na želeno srednjo šolo in ko maturantje na svojem življenjskem preizkusu zbirajo točke za izbrano fakulteto, je pravi čas za vprašanje, kakšen izobraževalni sistem imamo in ali sploh daje take kadre, kot jih gospodarstvo in Slovenija potrebujeta. V današnjem TFL Glasniku se o tem sprašuje Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex.

V današnjem pravnem članku nam dr. Primož Gorkič predstavlja prispevek z naslovom "Kako do predmetov, zaseženih v kazenskem postopku?". Zakon o kazenskem postopku omogoča tako določitev trajanja začasnega zasega predmetov kot tudi vrnitev zaseženih predmetov pred koncem kazenskega postopka na zahtevo lastnika.

V prejšnji številki TFL Glasnika smo obravnavali nekaj splošnih pravil Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 15 – Prihodki iz pogodb s kupci in prva dva koraka, ki ju je, skladno z novim standardom, potrebno upoštevati pri pripoznavanju prihodkov. Danes se bomo posvetili določanju cene posla, razporeditvi pogodbene vrednosti na posamezne izvedbene obveznosti iz pogodbe in pripoznavanju prihodkov, ko podjetje izpolni svojo izvedbeno obveznost.


Vabljeni k branju!

Zlata Tavčar: Študent naj ne bo!

Zlata Tavčar

V teh dneh, ko osnovnošolci zbirajo točke za vpis na želeno srednjo šolo in ko maturantje na svojem življenjskem preizkusu zbirajo točke za izbrano fakulteto, je pravi čas za vprašanje, kakšen izobraževalni sistem imamo in ali sploh daje take kadre, kot jih gospodarstvo in Slovenija potrebujeta.

V povprečju ima generacija 20.000 otrok. Toliko približno se jih vsako leto rodi, toliko se jih šola. Če bi imela Slovenija jasno strategijo razvoja gospodarstva, ki bi bila seveda dolgoročna, ne da se spreminja vsaka štiri leta, bi vedela, katere so njene prednostne panoge, in s tem bi tudi vedela, kakšne profile kadrov potrebuje. Tako pa sistem izobraževanja in razvoja kadrov poteka popolnoma ločeno od sistema razvoja gospodarstva.

Sistem šolanja je v Sloveniji označen kot dober. Priznavajo nam, da izšolamo zelo dobre strokovnjake. A vendar naj bo popolnoma jasno: račun za to plačamo davkoplačevalci. Vse bi bilo v redu, če bi ta sistem vse to vrnil slovenskemu gospodarstvu. Žal ni tako oziroma je ravno nasprotno, ker na drugi strani ne razvijamo sistema gospodarstva, ki bi jasno postavil zahteve, kaj potrebuje, niti sistema javne uprave, ki je tudi velik odjemalec teh kadrov.

Osnovna šola
Izvirni greh se začne že v osnovni šoli: boj za točke postane neizprosen v zadnjih razredih, pritiski staršev neizmerni. Rezultat: (pre)veliko odličnjakov v zadnjih letih. Vse s ciljem, da se vpišejo na čim boljšo srednjo šolo, kar pomeni gimnazijo. Še huje je to, da to bitko dobivajo dekleta pred fanti, saj sistem zahteva pridnost in marljivost. Fantje, ki so v teh letih bolj vihravi in jim za ocene ni toliko mar, tako plačajo visok račun. V gimnazijah prevladujejo dekleta.

 

Fakulteta
Greh se nadaljuje na visokošolskem študiju. Od generacije 20.000 dijakov se jih, glej ga zlomka, kar 20.000 vpiše tudi na vse vrste visokošolskega študija! Kako je to mogoče – smo Slovenci tako genialen narod, da lahko študira cela generacija?

Seveda ne. Gaussova krivulja je neizprosna, nikoli ne laže in je temelj vseh statistik, kar velja tudi za Slovenijo na tem področju. To, preprosto povedano, pomeni, da je v generaciji lahko zgolj določen odstotek študentov in potem zgolj določen del drugih strokovnjakov in zgolj določen del zaposlenih na morda manj kvalificiranih mestih. To je dejstvo.

 

Srednja šola
Kaj smo naredili pri nas? Naprej si poglejmo srednješolski sistem. Strašanski pritisk vpisovanja na tako želene gimnazije in ne »samo« srednje ali strokovne šole je povzročil, da se je vrsta popolnoma običajnih srednjih šol z odličnimi strokovnimi programi preimenovala v gimnazije ali, še huje, spremenila svoj učni program v bolj splošnega, prilagojenega gimnazijam. Rezultat? Srednjih strokovnih šol, ki bi izšolale keramičarje, vodovodarje, mehanike strojnike idr., praktično nimamo več. Te praktične veščine so izginile iz programov. Imamo pa kup nezaposljivih novodobnih gimnazijskih maturantov srednjih strokovnih šol.

Naprej: vpisovanje na fakultete. Še vedno nekako velja, da s končano srednjo šolo nisi nič in da se moraš vpisati na fakulteto. To ti bo povečalo možnost zaposlitve, več boš zaslužil, marsikje pa velja tudi to: ne bo ti treba delati. Zadnjič mi je neka gospa pripovedovala, da so imeli družinsko slavje, najeli so posojilo, da je lahko njihova hči študirala. Ko je diplomirala, so slavili zato, ker je odlično, da ji ne bo treba delati.

 

Vpis na fakulteto
Na katere fakultete in katere vrste študija se vpiše generacija 20.000 študentov? Najprej je tu možnost fiktivnega vpisa, kar pomeni vpisovanje zaradi pridobljenega statusa študenta in določenih pravic iz tega naslova, kar je seveda absurdno in bi lahko (delno smo že) to z lahkoto odpravili. Pred približno desetimi leti se je v Sloveniji vzpostavil sistem plačljivega študija na novonastalih fakultetah različnih usmeritev in vrst. To je pomenilo, da so starši lahko študij plačali vsakomur. Na drugi strani so stroške študija te fakultete dobile pokrite iz proračuna glede na število vpisanih študentov. Rezultat? Vprašljivost kvalitete teh programov bodo na koncu lahko ocenili edino delodajalci. Samo oni lahko pri konkretnem delu teh diplomantov presodijo, za kakšno znanje gre. Na drugi strani imamo v svetu uveljavljeno ljubljansko univerzo, ki od svojih standardov v večini ne odstopa.

 

Prestižni študij
Čeprav je v zadnjih letih viden porast vpisa na tehnične in naravoslovne smeri, saj je tu zaposljivost bistveno večja, še vseeno manjka tisti pravi vzgib – povpraševanje delodajalcev. Najboljši primer je študij medicine. Tudi letos jih vpisujejo 150, a prijavljenih je skupno kar 350 kandidatov. In to najboljših dijakov, vsi odličnjaki, verjetno bo med njimi zelo veliko zlatih maturantov. Kaj se bo zgodilo? Razočaranje za 200 odličnih dijakov bo neizmerno. Absurd vsega pa je v naslednjem: mladi torej želijo študirati medicino. Da je to najprestižnejši študij, ni treba posebej poudarjati, je pa seveda to tudi eden najtežjih študijev, traja šest let, sledita mu sekundarij, specializacija ... Ocena stroška za izšolanje zdravnika znaša po podatkih Zdravniške zbornice okrog 200.000 evrov. In kaj naredimo v Sloveniji s temi ljudmi? Ne morejo se zaposliti ali pa imajo plačo v skladu s pravili za javni sektor, saj jih tja uvrščamo. Čudimo se, da gredo v tujino. Če že izšolamo tako dobre zdravnike in če jih želi ves svet, je rešitev popolnoma enostavna, če jim sami ne znamo ponuditi pravih pogojev za delo: določiti je treba določeno število let, ki jih morajo oddelati v Sloveniji, potem lahko gredo v tujino.

 

Diplomanti, ki niso zaposljivi
Na drugi strani imamo veliko število diplomantov, ki so popolnoma nezaposljivi. Znanka mi je omenila, da so imeli razpis za vzdrževalna dela. Prijavila sta se diplomirani filozof in diplomirani geograf.

Moj kolega pravnik, strokovnjak na svojem področju, mi je rekel, da mora obnoviti streho hiše. Ko je dobil ponudbo izvajalca, se je odločil, da jo bo obnovil kar sam. Bo ceneje. Še težje je s svežimi diplomanti prava. Srečni so, če lahko brezplačno delajo pri odvetnikih, še huje, po zadnjih podatkih celo njihovi starši plačujejo, da lahko delajo brezplačno, saj vendar pridobivajo znanje. A na drugi strani pokličem obrtnika, ki mi za pleskanja oken (po moji oceni ni bilo ne prav veliko dela ne materiala) da ponudbo 800 evrov, seveda s pripombo: pa brez računa, gospa.

Kaj torej delamo? Proizvajamo strukturo izobraženih ljudi, ki jih nihče ne potrebuje, na drugi strani pa imamo globoko zakoreninjen občutek, da je naša pravica, da se izobražujemo, da imamo sistem, ki nam v večini brezplačno - a to pomeni v resnici na račun davkoplačevalcev - omogoča šolanje. To je šlo v plačnem sistemu javnega sektorja tako daleč, da so s stopnjo višje izobrazbe zaposleni prejemali višjo plačo, kar je bila glavna motivacija za študij. A kdo bo delal in kdo bo kaj naredil, kar je ključno vprašanje, tega se ne vprašamo.

 

Plačljivost študija
Plačljivost študija bi povezala gospodarstvo in bodoče zaposlene. Kako? Plačljivost še ne pomeni, da lahko študirajo samo bogati. Plačljivost pomeni, da se lahko na fakulteto vpišejo najuspešnejši in najboljši, to je pogoj, šele potem je tu plačilo. In če ga talentirani, a ne najpremožnejši ne zmorejo, jim pomagajo. Kot Harvard in vse elitne univerze. Nihče pa se ne more vpisati, če ima samo denar.

Seveda bi bilo v začetku hudo. Socializem s svojimi pravicami je še močno navzoč. Predlagala bi prehodno obdobje, denimo tri leta, ob pogoju, da ko se blaginja povečuje, bi se ob neki doseženi točki začela plačljivost, seveda ob vnaprej pripravljenem programu. Ta povezava med šolanjem in gospodarstvom je seveda popolnoma konkretna. Že med študijem bi bili študentje zainteresirani za kvaliteten študij, gospodarstvo pa bi bilo take strokovnjake pripravljeno plačati. Pot do te rešitve ne bi smela biti več daleč.

 

Dobrodošli nazaj
Torej dobrodošli nazaj v svetu strokovno kvalificiranih keramičarjev, mehanikov, vodovodarjev in krovcev, ki bodo svoje delo strokovno opravljali, imeli zato narejene certifikate ali obrt in cena dela bo normalna, saj jih bo na trgu toliko, da bo med njimi obstajala normalna konkurenca.

Dobrodošli nazaj med diplomante, katerih strukturo bo narekovalo gospodarstvo, ki potrebuje vrhunske gospodarstvenike, in podjetnike v prvi vrsti, ki bodo znali voditi posel, in šele v drugi vrsti odlične inženirje, geodete, računalnikarje, strojnike, pravnike.

Dobrodošli nazaj v javni sektor, ki bo zgolj in samo odraz gospodarstva in tega, koliko si to lahko privošči. Združba strokovnjakov, ki jo gospodarstvo potrebuje, saj služijo njemu. In javni sektor v tem pomenu niso in nikoli ne bodo zdravniki, učitelji, policisti, sodniki in inšpektorji.

Predvsem pa dobrodošli v podjetništvo, kjer dokončana šola niti ni tako pomembna, pomembnejši je pogum za tveganje, sposobnost upati si, komunikativnost, samozavest in podjetnost ter veselje in zadovoljstvo ob sklenjenem poslu in zaslužku. In seveda predvsem to, da si odgovoren zase.


Foto: Barbara Reya

Kako do predmetov, zaseženih v kazenskem postopku?

dr. Primož Gorkič

piše: doc. dr. Primož Gorkič, član Katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

Zakon o kazenskem postopku omogoča tako določitev trajanja začasnega zasega predmetov, kot tudi vrnitev zaseženih predmetov pred koncem kazenskega postopka na zahtevo njegovega lastnika.

Splošno

Zaseg je po svojih učinkih omejitev posesti in s tem poseg v lastninsko pravico. Z vidika teorije kazenskega procesnega prava ima dvojno naravo.[1] Prvič, začasni zaseg predmetov je v sistemu Zakona o kazenskem postopku preiskovalno dejanje, ki ima v širšem smislu funkcijo zavarovanja dokazovanja, ker onemogoča poseganje tretjih oseb v predmete, pomembne za dokazovanje. In drugič, začasni zaseg ima naravo omejevalnega ukrepa, kadar se zasežejo predmeti, ki jih je treba odvzeti. V tej funkciji začasni zaseg predmetov zavaruje izvršitev odločb o odvzemu predmetov (npr. varnostnega ukrepa ali odvzema na podlagi 498. člena ZKP) ali odvzemu premoženjske koristi, pridobljene z ali zaradi kaznivega dejanja.

Opozorila, da ureditev začasnega zasega predmetov ni ustrezna, niso nova.[2] Izstopa zlasti neurejenost časovnih razsežnosti ukrepa, torej rokov za hrambo zaseženih predmetov, in pa pomanjkanje določne ureditve minimalnih postopkovnih  pravil, ki bi zagotovila vsaj naknadno kontradiktornost postopka pri zasegu predmetov.

Trajanje hrambe zaseženih predmetov

Pozorno branje ZKP pa pokaže, da njegovo besedilo vendarle ponuja kar nekaj možnosti določitve trajanja ukrepa in vrnitve predmetov, ki pa so – kot smo že vajeni – povsem nesistematično posejane po ZKP in nekaterih podzakonskih aktih. Določba 224. člena ZKP, ki (edina) v poglavju o začasnem zasegu govori o vrnitvi zaseženih stvari, je izrazito skopa in prav gotovo ne dovolj izčrpna. Po njej se predmeti, ki se med kazenskim postopkom zasežejo, vrnejo “lastniku oziroma imetniku” (vsekakor torej osebi, ki je upravičena do posesti predmeta), če se postopek ustavi (pravilneje: konča) in ni razlogov, da se zaseženi predmeti vzamejo. Sklepali bi, da določba pravzaprav prepoveduje, da bi  se predmeti vrnili med kazenskim postopkom. Vendar pa je namen določbe drugačen: določba zapoveduje vrnitev predmetov po koncu kazenskega postopka (ne le njegovi ustavitvi), razen če se odvzamejo, nikakor pa ne prepoveduje vrnitve predmetov med postopkom – če za zaseg ni več razlogov.

Temu v prid govorijo nekatere druge določbe ZKP. Vsaj ena posebej ureja rok hrambe zaseženih predmetov. To je 223.a člen ZKP, ki v 7. odstavku ureja roke hrambe zasežene elektronske naprave. Elektronska naprava se hrani, dokler podatki na njej niso zavarovani, a največ tri mesece od dneva “pridobitve” (torej zasega), oziroma šest mesecev, če podatkov ni mogoče zavarovati. Ti roki pa ne veljajo, če je dokaz “sama” elektronska naprava (torej: ne podatki, ki jih hrani) ali če je bila naprava uporabljena za izvršitev kaznivega dejanja (in se zato nakazuje odvzem naprave). S potekom določenih rokov (ali prej, če hramba ni več potrebna), je organ postopka (policija) dolžan osebi, ki je upravičena do posesti naprave (“imetniku” ali “lastniku” v smislu 224. člen ZKP), omogočiti, da napravo spet prevzame v svojo posest.

 

Celoten članek je dostopen za naročnike!


[1] Prim. Fišer, v K. Šugman (ur.): Izhodišča za nov model kazenskega postopka, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2006, str. 232-234; K. Šugman Stubbs in P. Gorkič: Dokazovanje v kazenskem postopku, GV Založba, Ljubljana, 2011, str. 189.

[2] Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Fišerja k odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-296/02 z dne 20.5.2004.

Prihajajoče spremembe na področju pripoznavanja prihodkov – 2.del

Vida Oder

piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja

Spremembe na področju pripoznavanja prihodkov prinaša novi Mednarodni standard računovodskega poročanja 15 – Prihodki iz pogodb s kupci (v nadaljevanju MSRP 15), IFRS 15 — Revenue from Contracts with Customers - IAS Plus (vir - spletna stran Deloitte). Pri pripoznavanju prihodkov je potrebno spoštovati pet korakov, ki jih MSRP – 15 predvideva pri pripoznavanju prihodkov:

1. identifikacija pogodbe z naročniki (kupci),
2. identifikacija izvedbenih obveznosti iz pogodbe,
3. določitev cene posla (pogodbena vrednost),
4. razporeditev pogodbene vrednosti na posamezne izvedbene obveznosti iz pogodbe
5. pripoznati prihodke, ko podjetje izpolni svojo izvedbeno obveznost.

V prejšnji številki TFL Glasnika smo že obravnavali prva dva koraka, danes se bomo posvetili še določitvi cene posla, razporeditvi pogodbene vrednosti na posamezne izvedbene obveznosti iz pogodbe in pripoznavanju prihodkov, ko podjetje izpolni svojo obveznost.

Določitev cene posla (pogodbena vrednost)

Cena posla je znesek nadomestila, ki ga podjetje upravičeno pričakuje v zameno za dobavo obljubljenih proizvodov oziroma izvedbo storitve kupcu. V primeru, da pogodba vsebuje spremenljive elemente kot so popusti, rabati, kazni in drugo, podjetje oceni ceno posla ob nastanku pogodbene obveznosti v višini pričakovane vrednosti, ali v najverjetnejši višini.

Pri določanju cene posla morajo biti upoštevani sledeči dejavniki (MSRP 15.48):

  • spremenljivost nadomestila,
  • časovna vrednost denarja,
  • nedenarna nadomestila,
  • morebitna nadomestila, plačljiva kupcu.

V ceno posla se lahko vključi spremenljivo nadomestilo samo takrat, kadar je verjetnost, da ob odpravi negotovosti, povezani z spremenljivostjo nadomestila, ne bo prišlo do občutnega znižanja prihodkov, zelo velika.

Precej bolj previden pristop pri ugotavljanju prihodkov je predviden pri prodaji ali najemu licenc in druge intelektualne lastnine. Prihodki iz tega naslova se bodo pripoznali le takrat, ko bo do prodaje oziroma uporabe dejansko prišlo.

Razporeditev pogodbene vrednosti na posamezne izvedbene obveznosti iz pogodbe

Posamezna pogodba ima lahko le eno izvedbeno obveznost ali pa jih ima več. Razporejanje pogodbene vrednosti v primeru ene izvedbene obveznosti ni problematična. Nekoliko večji izziv pa nastane, če je v pogodbi izvedbenih obveznosti več. V takšnem primeru MSRP 15 predvideva uporabo samostojne prodajne cene izdelkov oziroma storitev, ki predstavljajo eno izvedbeno obveznost. Samostojna prodajna cena je cena, po kateri bi podjetje proizvod oziroma storitev prodalo kupcu v samostojnem poslu. Kot dokaz o samostojni ceni služi primerljiva cena proizvoda ali storitve, ki jo podjetje uporabi pri prodaji enakega proizvoda oziroma storitve, v podobnih okoliščinah, drugemu kupcu. V primeru, da samostojne prodajne cene ni mogoče določiti, jo podjetje oceni na osnovi razumno razpoložljivih informacij. Za oceno samostojne prodajne cene se lahko uporabljajo sledeče metode:

  • metoda tržne prilagoditve,
  • metoda pričakovanih stroškov s pribitkom ali
  • metode preostanka, vendar le v primeru, da je samostojna prodajna cena zelo spremenljiva in negotova.

Popusti se praviloma razporejajo na vse posamične izvedbene obveznosti v okviru pogodbe. Na posamično izvedbeno obveznost se lahko popust razporedi le, če obstajajo dokazi, da se nanaša na določeno izvedbeno obveznost. Isto velja za spremembe cene posla v času trajanja pogodbe. To pa pomeni, da se morajo spremembe cene posla obračunati tudi na že izpolnjene izvedbene obveznosti. Posledica je povečanje oziroma zmanjšanje že pripoznanih prihodkov, ki se, skladno z MSRP 15.88 opravi v obdobju, v katerem se je cena posla spremenila.

Pripoznavanje prihodkov, ko podjetje izpolni svojo izvedbeno obveznost

Prihodki se praviloma pripoznajo, ko so izpolnjene izvedbene obveznosti iz pogodb s kupci. Izvedbena obveznost s kupcem je izpolnjena, ko pride do predaje proizvoda oz. storitve kupcu. Do predaje proizvoda oziroma storitve, skladno z MSRP 15.31 pride, ko je na kupca preneseno obvladovanje predmetnega proizvoda oziroma storitve. Šteje se, da je na kupca preneseno obvladovanje nad proizvodom oziroma storitvijo, ko le-ta pridobi možnost odločanja o uporabi pridobljenega in možnost prejemanja ostalih koristi, ki jih proizvod oziroma storitev prinašata.

Izvedbena obveznost je lahko izpolnjena v določenem trenutku, lahko pa se izpolnjuje v daljšem časovnem obdobju. V daljšem časovnem obdobju se izvedbena obveza izpolnjuje, če je izpolnjeno vsaj eno izmed sledečih sodil:

  • kupec hkrati prejme in porabi koristi, ki jih podjetje kot subjekt opravlja,
  • delovanje podjetja ustvarja ali povečuje sredstva, ki jih kupec obvladuje med nastajanjem ali povečevanjem,
  • delovanje podjetja ne ustvarja ali povečuje sredstev, z možnostjo alternativne uporabe za podjetje in podjetje ima iztožljivo pravico do plačila za dokončano izvajanje do določenega datuma.

V primeru, da se izvedbena obvezna izpolnjuje v daljšem časovnem obdobju, se prihodki pripoznavajo na osnovi merjenja napredka do polne izpolnitve izvedbene obveze (ugotavljanje stopnje dokončanosti). V kolikor stopnje dokončanosti ni mogoče sprejemljivo oceniti, podjetje lahko pripozna prihodke le v višini do tedaj nastalih stroškov, povezanih s sredstvom (proizvodom oz. storitvijo).

Če se izvedbena obveza izpolni v določenem trenutku, se za ugotavljanje kupčevega obvladovanja upoštevajo različni kazalniki, kot so:

  • podjetje ima sedanjo pravico do plačila za sredstvo,
  • kupec ima pravno upravičenje do sredstva,
  • podjetje je preneslo fizično posest nad sredstvom,
  • kupec ima pomembna tveganja in koristi povezane z lastništvom sredstva in
  • kupec je sredstvo sprejel.

Naj bo zaenkrat dovolj. Tema je res nova z novim izrazoslovjem. Upajmo, da se nam bo do začetka uporabe standarda vsaj nekoliko »udomačila«.

Že nekaj časa javnost in regulatorji vse več pozornosti posvečajo obdavčitvi multinacionalk. Pri tem je aktivno vlogo prevzela tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) s svojim akcijskim načrtom glede erozije davčne osnove in prelivanja dobička (BEPS). V okviru BEPS se v zvezi s poročanjem o transfernih cenah pripravljajo pomembne spremembe, na katere se morajo multinacionalke odzvati že zdaj ter pripraviti postopke in podatke za poročanje v prihodnosti.

Akcijski načrt BEPS se v več točkah ukvarja z možnostmi multinacionalk, da s prelivanjem dobičkov v države z nizko ali nično stopnjo obdavčitve znižujejo davčno breme na ravni skupine. Akcijski načrt BEPS vključuje 15 točk oziroma področij, kjer so predvidene spremembe davčne zakonodaje, davčnih sporazumov in smernic. Vsako področje je predmet posvetovanj v okviru OECD in strokovne javnosti, saj bodo imele prihodnje spremembe na področju mednarodne obdavčitve velike posledice na mednarodno poslovanje podjetij. Eno od prvih priporočil OECD se nanaša na transparentnost na področju transfernih cen in mednarodnega poslovanja. Glede na izkazan interes se utemeljeno pričakuje, da bo večina razvitih držav prevzela priporočila OECD s tega področja v svoje nacionalne zakonodaje.

V okviru 13. akcijske točke je OECD na novo opredelil dokumentacijo o transfernih cenah za povezane osebe. Del prihodnje dokumentacije o transfernih cenah za večje skupine povezanih oseb bo tudi poročanje po posameznih državah (t. i. country-bycountry report) na predlogi, ki jo je oblikoval OECD. S pomočjo tega poročila bodo multinacionalke davčnim organom držav, v katerih poslujejo, posredovale ključne ekonomske in davčne podatke o članicah skupine. Namen poročanja po posamezni državi je, da bodo davčni organi pridobili vpogled v poslovanje multinacionalke po vsem svetu.

Poročanje po posamezni državi bo dodatna obveznost za multinacionalke. Predvideno je, da bo potrebno to poročilo pripraviti in oddati kot del dokumentacije o transfernih cenah, ki trenutno v Sloveniji temelji na splošni dokumentaciji (masterfile) in posebni dokumentaciji (country-specific file).

Kdo in kdaj bo zavezan k novemu poročanju?

Glede na trenutni predlog smernic bodo k novemu poročanju zavezane vse multinacionalke z eno izjemo. Izjema bo veljala za multinacionalke, ki so imele v letu pred letom, za katerega se poroča, manj kot 750 milijonov evrov prihodkov na ravni skupine. Slednjim ne bo potrebno pripraviti in oddati dodatnega poročila. Skladno s tem OECD pričakuje, da bo oprostitev zajela med 85 in 90 odstotkov multinacionalk. Kljub temu bo poročanje zajelo multinacionalke, ki po splošnih ocenah skupno dosegajo približno 90 odstotkov vseh prihodkov na svetovni ravni. Glede na terminski plan je predvideno, da bo OECD ponovno preveril ustreznost praga za poročanje v letu 2020.

Predlog smernic OECD predvideva, da bi multinacionalke prva poročila po posamezni državi pripravila za poslovno leto, ki se bo začelo 1. januarja 2016 ali kasneje. Pri tem bo novo poročilo potrebno oddati v 12 mesecih po koncu poslovnega leta (torej v večini primerov do 31. decembra 2017 za leto 2016).

Kaj bo potrebno razkriti in komu?

S poročanjem po posamezni državi bo multinacionalka v obliki tabele razkrila ključne podatke o svojem poslovanju, ki jih bodo davčni organi lahko uporabili za splošno oceno o (ne)ustreznosti transfernih cen oziroma za okvirno identifikacijo davčnih tveganj v zvezi s transfernimi cenami. Podatki, ki jih bodo multinacionalke vključile v poročilo za vsako posamezno državo, bodo vključevali: število zaposlenih, znesek prihodkov (ločeno: s povezanimi osebami in nepovezanimi osebami), dobiček pred davki, kapital in rezerve, opredmetena osnovna sredstva (brez denarnih sredstev), davčno obveznost. Skupina bo tudi morala razkriti firme članic skupine, rezidentstvo in njihovo dejavnost oziroma funkcijo.

Multinacionalka bo poročilo oddala davčnemu organu v državi, kjer ima sedež matična družba skupine. Davčni organ bo nato poročilo po avtomatski izmenjavi podatkov posredoval davčnim organom držav, kjer posluje multinacionalka.

Namen poročanja in uporaba podatkov

Pričakuje se, da bodo davčni organi podatke v poročilu uporabili za splošno presojo politike transfernih cen glede na primerjalne kazalnike, kot na primer: marža, prihodki na zaposlenega, dobiček pred davki na zaposlenega, efektivna davčna stopnja po državi ter dobiček glede na opredmetena osnovna sredstva. Davčni organ bo tako lahko analiziral, zakaj multinacionalka nesorazmeren del prihodkov ali dobička dosega v državi, kjer ima relativno malo zaposlenih ali malo opredmetenih osnovnih sredstev. Rezultati take presoje bodo lahko razlog za poglobljen davčni nadzor ali dodatna vprašanja, pri čemer seveda ni izključena možnost napačne presoje posredovanih podatkov.

Kaj storiti?

V skladu s časovnim načrtom OECD bodo nove smernice glede poročanja po posamezni državi sprejete jeseni letos. Prvo leto, za katero bo potrebno pripraviti in oddati poročilo, pa bo leto 2016. V zvezi s tem se utemeljeno pričakuje tudi spremembe na področju slovenske davčne zakonodaje, ki predpisuje vsebino dokumentacije o transfernih cenah.

Ker gre za pomembno poročilo v zvezi s poslovanjem in davčnim položajem podjetij, je priporočljivo, da se multinacionalke že zdaj začnejo pripravljati na dodatno poročanje in pravočasno preverijo, kako in kaj bodo poročale za leto 2016. Zlasti je potrebno preveriti, kako bo potekalo zbiranje informacij in razpoložljivost podatkov, ki jih bo potrebno vključiti v poročilo. Dodatno pa tudi preveriti, kaj zbrani podatki sporočajo in kako jih bodo davčni organi v državah, kjer multinacionalka posluje, lahko interpretirali.

Vir: revija Denar – Matej Kovačič

Davčni zavezanec v dopisu navaja, da obveznost obračuna DDV nastane 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Meni, da je osnova za obračun DDV izdaja oziroma prejem računa, zato mora biti račun izdan najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Sprašuje, v kakšnem času po opravljeni storitvi mora biti izdan račun za opravljeno storitev.

V nadaljevanju pojasnjujemo:

Za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Za ostale opravljene storitve po DDV zakonodaji rok za izdajo računa neposredno ni določen, določeno pa je, da mora davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. To pomeni, da je treba DDV obračunati v rokih, določenih z ZDDV-1, in sicer ne glede na to, ali je bil račun za opravljeno dobavo izdan ali ne.

Nastanek obdavčljivega dogodka in s tem obveznost obračuna DDV Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A) določa v členih od 32. do 35. členu. To pomeni, da je glede na nastanek obdavčljivega dogodka treba obračunati DDV v rokih, določenih z ZDDV-1, in sicer ne glede na to, ali je bil račun za opravljeno dobavo izdan ali ne.

Na podlagi 81. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za opravljene dobave blaga ali storitev.

V skladu s sedmim odstavkom 81. člena ZDDV-1 nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena tega zakona, in za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES.

Za ostale dobave blaga in storitev ZDDV-1 ne vsebuje določbe, ki bi davčnemu zavezancu predpisovala rok za izdajo računa. Kljub temu pa mora davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom 85. člena ZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.

Vir: pojasnilo FURS

Kratkoročno financiranje pomeni pridobitev kratkoročnih virov financiranja za zagotavljanje kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja. Kratkoročni viri financiranja so:

  • obveznosti do dobaviteljev,
  • kratkoročna posojila,
  • kratkoročni komercialni krediti,
  • druge komercialne obveznosti,
  • druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja,
  • izdane kratkoročne vrednostnice,
  • notranje financiranje in
  • zunaj bilančno financiranje.

O kratkoročnem financiranju govorimo, kadar je ročnost posameznega vira financiranja krajša od enega leta.

Skladno s Kodeksom poslovno finančnih načel, ki so osnova za pripravo tega prispevka (v nadaljevanju Načela), kratkoročno financiranje zajema odločitve o financiranju podjetja s kratkoročnimi dolgovi in drugimi obveznostmi.

Kratkoročno financiranje se uporablja za:

  • financiranje občasnega ali sezonskega povečanja obratnih sredstev,
  • financiranje posameznih kratkoročnih poslov,
  • financiranje začasnega časovnega neskladja med prejemki in izdatki,
  • zmanjšanje povprečnih stroškov financiranja podjetja,
  • zmanjšanje vpliva drugih uporabnikov na poslovanje.

Obveznosti do dobaviteljev so vir financiranja, ki nastane, kadar se podjetje z dobaviteljem dogovori za nakupe na odprt račun, z določenim rokom plačila. Če je rok plačila dolg, je običajno za predčasno plačilo dogovorjen popust. Vsako podaljšanje rokov plačila torej pomeni povečanje stanja obveznosti do dobaviteljev in s tem povečanje tovrstnega vira kratkoročnega financiranja.

Kratkoročna posojila podjetje običajno dobi pri banki. Možno pa jih je dobiti tudi pri drugih finančnih inštitucijah ter pravnih in fizičnih osebah. Kratkoročna posojila se lahko pridobijo za posamezen namen (kratkoročno financiranje nekega posla, sezonskega povečanja zalog ...) ali za zagotavljanje kratkoročne plačilne sposobnosti v obliki premostitvenih posojil. Kratkoročna posojila so lahko odobrena in črpana v določenem znesku, za določen rok ali pa so odobrena kot okvir za določeno obdobje. Če so posojila odobrena kot okvir, jih podjetje koristi po potrebi (revolving posojila, limiti na transakcijskem računu).

Kratkoročni komercialni krediti, odobreni s strani prodajalca blaga kupcu so pomemben vir kratkoročnega financiranja pri hitro rastočih podjetjih. Prodajalec, zaradi pospeševanja lastne prodaje, proda blago na obročno odplačevanje ali na drugačno dinamiko plačila blaga v okviru enega leta. Pogoji prodaje blaga na kredit se določijo s pogodbo med kupcem in prodajalcem.

Druge komercialne obveznosti predstavljajo zlasti prejeti predujmi, varščine in podobno.

Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja so obveznosti povezane s/z:

  • stroški oziroma odhodki iz poslovanja (najpomembnejše v tej skupini so obveznosti za stroške dela in s tem povezane dajatve),
  • stroški oziroma odhodki od financiranja obveznosti iz poslovanja,
  • izplačilom dobička,
  • izdanimi čeki in tako dalje.

Najpogosteje se uporabljajo sledeče izdane kratkoročne vrednostnice:

  • menica in
  • komercialni zapisi.

Notranje financiranje predstavljajo pasivne časovne razmejitve in med letom nerazporejeni čisti dobiček.

Zunajbilančno kratkoročno financiranje je skladno z Načelom št. 7.23 tisto financiranje, ki presega kratkoročne obveznosti v bilanci stanja. Najpogostejše oblike zunajbilančnega kratkoročnega financiranja so:

  • kratkoročni poslovni najem,
  • ponovni nakup zalog,
  • zaloge v konsignaciji in
  • posredno financiranje.

Vir: portal Tax-Fin-Lex – Vida Oder

Kot smo navedli, se pri računovodski analizi lahko uporabljajo tudi razne statistične in podobne metode. Tako se lahko uspešnost meri s pomočjo različnih sodil, med katerimi so najpogosteje uporabljana:

  • metoda odplačilne dobe,
  • metoda aktualiziranega dobička na enoto naložb,
  • metoda sedanje vrednosti,
  • metoda interne stopnje donosnosti,
  • metoda interne stopnje prihranka,
  • metoda družbenih stroškov in koristi,
  • metoda neto sedanje vrednosti,
  • metoda diskontiranih denarnih tokov (sedanja vrednost),
  • druge metode.

Notranja stopnja donosa

To je pogosta metoda za merjenje uspešnosti naložbe. Njena osnovna značilnost je, da primerja pričakovano stopnjo donosa dolgoročnih naložb s stroški kapitala, ki ga bo treba za izvedbo naložb pridobiti. To metodo Mramor ponazarja s preprostim primerom. Če nekdo dobi v banki kredit po 10-odstotni letni obrestni meri in hkrati s kreditom dobljeni denar posodi naprej pod enakimi ostalimi pogoji po 12-odstotni obrestni meri in če s tem poslom nima nikakršnih stroškov, pomeni razlika med obema obrestnima merama v višini 2-odstotno neto korist od naložbe. V tem primeru 12 % pomeni notranjo stopnjo donosa, 10 odstotkov pa stroške kapitala. Iz povedanega vidimo, da moramo poznati stroške kapitala in notranjo stopnjo donosa naložbe. Po Mramorju je to tista stopnja donosa dolgoročne naložbe, ki izenači pričakovane izdatke v zvezi z naložbo s pričakovanimi prejemki, ki jih naložba ustvari. Ker nastopajo ti izdatki in prejemki, ki jih naložba ustvari, v različnih trenutkih v prihodnosti, se za določitev te diskontne stopnje (notranje stopnje donosa) uporabljajo tehnike izračuna sedanje vrednosti. Za izračun je treba najprej narediti načrt denarnih tokov, ki jih povzroči dolgoročna naložba, in nato z uporabo ustrezne tehnike sedanje vrednosti izračunati notranjo stopnjo donosa (to je tista stopnja, pri kateri se sedanja vrednost pričakovanih neto denarnih tokov od naložbe izenači z denarnim odtokom same naložbe oziroma pri kateri je vsota sedanje vrednosti denarnih tokov (pritokov in odtokov) naložbe enaka nič). Če je notranja stopnja donosa dolgoročne naložbe višja od stroškov kapitala, se naložba splača in obratno.

Neto sedanja vrednost pričakovanih donosov

To je verjetno najboljša metoda, s katero se odločamo o dolgoročnih naložbah. Izračun je podoben izračunu notranje stopnje donosa. Poznati moramo stroške kapitala in oceniti pričakovane denarne tokove. Izračunajo se lahko neto denarni tokovi ali pa tudi denarni tokovi iz poslovanja. Glede na upoštevane tokove je treba uporabiti ali strošek kapitala ali WACC. Več o tem v delih, ki obravnavajo naložbe. Ta metoda primerja vložek v naložbo s sedanjo vrednostjo njegovih pričakovanih koristi. Če so slednje višje od vložka, se naložba splača in obratno.

Druge metode

Obe prikazani metodi sta zapleteni in ju predvsem v malih podjetjih redko uporabljajo. Uporabljajo pa se enostavnejše, strokovno manj kvalitetne, druge metode. Med njimi sta pogosto uporabljani:

Računovodska stopnja donosa:

Izračuna se kot razmerje med povprečnim letnim čistim dobičkom in vrednostjo naložbe. V končni odločitvi se uporabi enaka logika kot pri prikazanem merilu notranje stopnje donosa.

Rok povračila:

Pove, v kakem roku bodo povrnjena vložena sredstva.

Vir: portal Tax-Fin-Lex – dr. Branko Mayr

Vlada nadaljuje s pravosodnimi spremembami, v zakonodajni postopek vlaga predloga sprememb kazenskega zakonika in zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Prvi med drugim inkriminira zalezovanje, drugi skuša odpraviti izogibanje prestajanja zaporne kazni iz zdravstvenih razlogov.

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je na novinarski konferenci izpostavil, da novela kazenskega zakonika posveča dodatno pozornost ranljivim skupinam. Poleg inkriminiranja zalezovanja prinaša nove varnostne ukrepe, kot je prepoved približevanja ali komuniciranja storilca z žrtvijo, torej tudi možnost prepovedi uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev za storilca. Uvaja se torej prepoved nadlegovanja prek sms sporočil, raznih komunikacijskih aplikacij in družabnih omrežij.

Na novo se kriminalizira uporabnike storitev žrtev trgovine z ljudmi (denimo prostitucija ali izkoriščanje dela) ter določa novo kaznivo dejanje pri prisilnih porokah ali prisilnih zunajzakonskih skupnostih. Predlog posega tudi v zastaralne roke. Če bo novela sprejeta, ti ne bodo tekli v času, ko bo obsojenec na begu oziroma se bo izmikal nastopu kazni. Novela nenazadnje zvišuje predpisane kazni za korupcijska kazniva dejanja, zaporni kazni pa se dodaja še obvezno denarno kazen.

Predlog med ključnimi novostmi prinaša izključitev kaznivosti izdaje uradne tajnosti v javnem interesu in zaščito žvižgačev, za kar sta se po zadnjih postopkih zoper novinarje prizadevali obe cehovski organizaciji. Tudi na ministrstvu pravijo, da s tem predlogom odgovarjajo na številna opozorila tako domače kot tudi mednarodne javnosti. Novela gre v državni zbor po redni poti.

Predlog novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij po pojasnilu ministrstva predstavlja premišljen poseg, ki zaostruje pogoje za odlog izvršitve kazni zapora, krepi pravno varnost obsojencev, hkrati pa tudi odpravlja administrativne ovire in racionalizira postopke izvajanja nekaterih nalog pravosodnih policistov. Odlog nastopa prestajanja kazni bo po novem možen le v primeru bolnišničnega zdravljenja. Bolj učinkovitemu izvrševanju kazenskih sankcij je namenjen tudi predlog nove normativne ureditve elektronske izmenjave podatkov med sodišči in upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, dodajajo na ministrstvu.

Novela uvaja učinkovito pravno varstvo pravic obsojencev v primerih pritožb zaradi neustreznih bivalnih pogojev, na potrebo po njegovi uvedbi je z nekaterimi svojimi sodbami zoper Republiko Slovenijo opozorilo Evropsko sodišče za človekove pravice, v svojih letnih poročilih pa tudi varuh človekovih pravic, dodajo na ministrstvu. Predlog novele prinaša tudi spremembe pri postopkih premeščanja obsojencev iz enega v drug zavod in pri izdelavi osebnega načrta obsojenca.

Vlada je sicer na predlog pravosodnega ministrstva sprejela še dva zakonska predloga, in sicer predlog novele zakona o izvršbi in zavarovanju ter predlog povesem novega zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena.

Vir: STA

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nameravajo v letošnjem letu pripraviti belo knjigo oziroma strokovna izhodišča za nadaljevanje sprememb na pokojninskem področju do leta 2020, je napovedala ministrica Anja Kopač Mrak. Manjše spremembe obstoječega sistema pa se obetajo še letos oziroma prihodnje leto.

Kot je po seji vlade na novinarsko vprašanje odgovorila ministrica, je že v koalicijski pogodbi in načrtu dela vlade jasno zapisano, da se v letošnjem letu pripravi bela knjiga, torej strokovna izhodišča za nadaljevanje sprememb na pokojninskem področju. Sprememba pokojninskega zakona, ki se je uveljavila leta 2013, bo učinkovala do leta 2020, zato je odgovornost vlade, da se nova reforma uveljavi do tedaj.

Ker pa ministrica meni, da je takšno reformo treba širše družbeno uskladiti, je prava podlaga zanjo predvsem bela knjiga. Ob tem Kopač Mrakova opozarja, da tudi brez širše spremembe delovnega okolja, da bo bolj prilagojeno potrebam starejših delavcev, sprememb na teh področjih ne bodo uspelo družbeno uskladiti.

A manjše spremembe obstoječega sistema ministrica napoveduje že prej. Letos bodo - kot so obljubili socialnim partnerjem - morali najti rešitev za večjo fleksibilnost med različnimi statusi, torej da bodo tudi upokojenci lahko še vedno delno na trgu dela. Prihodnje leto pa bo treba nujno odpreti tudi vprašanje invalidskega zavarovanja, "ki se ga nismo dotaknili od 90-ih let". Tam bo treba kar nekaj stvari na novo urediti, je še napovedala Kopač Mrakova.

Ministrica je komentirala tudi zahtevo varuha človekovih pravic, ki na ustavnem sodišču izpodbija tri določbe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Kopač Mrakova je, kot pravi, na nek način vesela, da je varuh to storil, in se tudi veseli presoje ustavnega sodišča. Po njenih besedah so v zakonu dejansko tri določbe, ki so usmerjene v preprečevanje zlorab, a kot pravi, ne moremo izhajati iz tega, da vsi ljudje, ki so v stiski, zlorabljajo socialno zakonodajo.

Vir: STA

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:

Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu MAJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.

Nekaj dejstev o zakonu:

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 20.5.2015 - 26.5.2015 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 4 novosti 3 novosti 1 novost 5 novosti 21 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 20.5.2015 - 26.5.2015 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 15 novosti 8 novosti 7 novosti 1 novost 31 novosti 5 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost 1 novost 3 novosti 1 novost
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 2 novosti 4 novosti 4 novosti 1 novost 14 novosti 2 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 1 novost 7 novosti 5 novosti 15 novosti 1 novost
5. JAVNE FINANCE 19 novosti 1 novost 5 novosti 1 novost
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 15 novosti 31 novosti 1 novost 6 novosti 41 novosti 3 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5 novosti 5 novosti 2 novosti 8 novosti 39 novosti 9 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 3 novosti 1 novost 4 novosti 1 novost 5 novosti 8 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 6 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 10 novosti 3 novosti 18 novosti
11. OBČINE 49 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.