Na Bledu smo imeli možnost prisluhniti šejkinji Thorayi Al Awadhi, s katero smo se pogovarjali za naš portal. Vse je navduševala predvsem s preprostostjo in usklajevanjem družine in poslovnega življenja. Dejala je: "Spominjam se, da je moj oče, ki je bil velik poslovnež, zmeraj govoril, naj bom ponižna in naj spoštujem majhne ljudi in tiste, ki nimajo toliko sreče. Velike in pomembne ljudi namreč vsi spoštujejo. V to filozofijo srčno verjamem. Ne glede na to, kako uspešna poslovna ženska oziroma kako pomembna postaneš, vedno moraš ostati prijazna in ponižna. To je moja filozofija."
V današnjem pravnem članku nam odvetnik Miha Šercer predstavlja prispevek z naslovom "Novosti pri zaposlovanju tujcev". S prvim septembrom se je začel uporabljati nov Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Ta datum je bil tudi skrajni rok za implementacijo Direktive 2011/98/EU, ki ureja vprašanje zaposlovanja tujcev.
V Temi tedna objavljamo drugi del članka univ. dipl. ekon. Silve Koritnik Rakela na temo "Spremembe na področju računovodskega poročanja v letu 2016". Izbrali smo tiste, ki ne govorijo o spremembah pripoznavanja ali merjenja gospodarskih kategorij, kar bodo podrobneje uredili SRS 2016. O tem in tudi o načinu prehoda na SRS 2016 vas bomo pravočasno seznanili po zaključku javne razprave o Osnutkih SRS 2016.
Vabljeni k branju!
TFL GLasnik:
Priložnost, da smo na Bledu imeli možnost prisluhniti šejkinji Thorayi Al Awadhi, smo izkoristili za pogovor za naš portal. Vse je navduševala predvsem s preprostostjo in usklajevanjem družine in poslovnega življenja in sem jo uvodoma prosila, da našim bralcem pove svojo zgodbo.
Thoraya Al Awadhi:
Kot sem že prej omenila, prihajam iz Dubaja, iz Združenih arabskih emiratov, kjer smo po vzgoji in veri muslimani. Vsaka vera pa uči, da moramo biti zelo ponižni, zelo prijazni in prizemljeni. Ta filozofija je izjemno pomembna. Spominjam se, da je moj oče, ki je bil velik poslovnež, zmeraj govoril, naj bom ponižna in naj spoštujem majhne ljudi in tiste, ki nimajo toliko sreče. Velike in pomembne ljudi namreč vsi spoštujejo. V to filozofijo srčno verjamem. Ne glede na to, kako uspešna poslovna ženska oziroma kako pomembna postaneš, vedno moraš ostati prijazna in ponižna. To je moja filozofija.
TFL GLasnik:
Sedaj ste v poslovnem svetu že 9 let, pred tem pa ste se posvečali svoji družini.
Thoraya Al Awadhi:
Tako je. Veste, poročila sem se pri šestnajstih letih in nato z možem odšla v ZDA. Seveda v tistih časih dekletom ni bilo dovoljeno, da bi po srednji šoli odšle v Evropo ali ZDA, midva pa sva le nekaj dni po poroki odšla v Združene države, kjer sva ostala deset let. Moj mož je opravil magistrski študij, jaz pa sem diplomirala. Ko sva se vrnila nazaj, sem imela veliko možnosti za delo in dobro službo, vendar sem se odločila, da se raje posvetim vzgoji svojih sedmih otrok. Iskreno namreč verjamem, da civilizacija temelji na ljudeh. Ljudje smo tisti, ki spreminjamo stvari in jih izboljšujemo, ne gradnja stavb in podobne stvari, ampak ljudje, ki dajemo vsemu boljšo podobo, oblikujemo pravila in zakone. Za vsakega posameznika je to zelo pomembno. Ženska, pa naj bo Evropejka ali Arabka, je tista, ki vzgaja otroke. S pomočjo moža, seveda, a še vedno je mati tista, ki ji je bog namenil rojevanje in ki skrbi za vzgojo svojih otrok.
Odločila sem se, da postanem poslovna ženska in stopim v poslovne vode šele, ko otroci odrastejo. Rada sodelujem v intervjujih in na televiziji, to počnem tudi v Dubaju, vedno pa pravim, da moramo pozabiti na svojo starost, ko vstopamo v poslovni svet. Starost je dejansko le številka. Kot ženska moraš imeti velike sanje in vanje verjeti. Verjeti, da ti bo uspelo, biti prepričana v to. Če boš imela pozitiven odnos, bodo tudi ljudje okrog tebe pozitivni in te spodbujali. Sedaj tudi sama spodbujam vsako žensko.
Mladim rečem, da bodo že same po poroki ugotovile, kaj je njihova prioriteta. Tudi če je to delo, ne smejo pozabiti nameniti dovolj kakovostnega časa svojim otrokom. Ko se je moja najstarejša hči poročila, je bila na vrhuncu kariere, bila je članica parlamenta, podpredsednica organizacije Dubai Media in predsednica zelo uspešne televizijske postaje Dubai One. A ko je rodila prvega otroka, se je odločila, da za nekaj let preneha delati in svoj čas posveti otroku. Zdaj ima že drugega otroka, enomesečno deklico.
Hči mi je dejala: »Mami, ti si tako naredila. Prav zato moram ugotoviti, kaj je moja prioriteta.« To ne pomeni, da ženskam odsvetujem delo. Če imaš rada svoje delo in si želiš delati, to tudi počni, a vzemi si tudi dovolj kakovostnega časa za vzgojo otrok. Ko bodo odrasli, boš spoznala, kako je to čudovito, kako zelo te imajo radi in koliko se spominjajo. V zvezi z ljudmi, ki vstopajo v poslovni svet, pa mislim, da je treba trdo delati, a začeti moraš z majhnim. Nikoli ne razmišljaj, da si iz finančnih razlogov tega ne moreš privoščiti. Majhno podjetje lahko ustvariš tudi doma. Ampak najprej moraš, seveda, preučiti trg in ugotoviti, kaj je na voljo, kako ljudje razmišljajo, ali bo tvoj izdelek privlačen za kupce ali ne. Prav tako je treba sodelovati, majhni podjetniki ne morejo veliko narediti čisto sami, zato je treba upoštevati nasvete in si med seboj pomagati.
TFL GLasnik:
To je tudi vaša temeljna modrost. Najprej je torej treba ustvariti dobre odnose in poskrbeti za izobrazbo, nato pa na tem graditi. Navsezadnje tako izobražujete celoten narod.
Thoraya Al Awadhi:
Tako je, moji otroci bodo namreč tudi nekoč postali starši. Gre torej za kombinacijo, ne moremo reči, da sta družina in posel popolnoma ločena. Družina in posel se med seboj dopolnjujeta.
TFL GLasnik:
Ne bi se mogla bolj strinjati z vami. Sedaj pa se dotakniva še posla. Ustvarili ste nov poslovni model, razstave oziroma sejme, na katerih se je vse zgodilo. Nam lahko malce razložite?
Thoraya Al Awadhi:
Sem lastnica več podjetij, v nekaterih podjetjih sem tudi sponzorka. Idejo o podjetju, ki se ukvarja z organizacijo sejmov oziroma razstav, sem dobila pred štirimi leti in pol, čutila sem namreč, da lahko na ta način ženskam najbolje pomagam. Majhna podjetja nimajo dovolj sredstev za odpiranje trgovin in da bi jim pomagala, jih povabim na svojo razstavo, kjer se lahko ljudem predstavijo. Kar nekaj osebam, ki so se v teh štirih letih udeležile razstave, je uspelo in sedaj imajo lastne trgovine. Razstava je priložnost za spoznavanje ljudi in pridobivanje idej, kako izboljšati svoj posel in kako ga predstaviti drugim ljudem. Opažam tudi, da pomembneži ne gredo pogosto na trg, da bi ugotovili, kaj se prodaja in kaj ne. Celo jaz – če želim, na primer, kupiti blago v kakšni dobri trgovini, mi ga pripeljejo na dom, saj nimam časa in nisem pri volji, da bi hodila okrog. Razstava zato majhnim podjetjem ponuja dobro priložnost za rast.
TFL GLasnik:
Ali menite, da bi bil tovrsten poslovni model primeren tudi za Slovenijo?
Thoraya Al Awadhi:
Iskreno rečeno, vaše družbe in njenega delovanja ne poznam dovolj dobro, verjamem pa, da bi lahko takšno razstavo organizirali tudi v manjšem obsegu, na primer na ravni skupnosti. Lahko bi povabili različna podjetja, jim nekaj malega računali in priskrbeli prostor, kamor bi ljudje z veseljem prišli. Tam pa bi se lahko drug drugemu predstavili.
Sama na primer pomagam ljudem, ki se ukvarjajo z gostinstvom oziroma si tega želijo, tako, da njihovo hrano brezplačno ponujam na svojih razstavah. Drugi lahko na ta način pokusijo njihovo ponudbo. Ko se odzovejo z »Mmm, to je pa dobro«, povem, da bi lahko na primer prodajali tudi zavojčke piškotov in tako še nekaj zaslužili. Zadeve se lotevam na zelo preprost način. Navsezadnje je celo v našem delu sveta večina podjetij v lasti moških, ženske pa se trudimo prebiti v poslovni svet.
Razlog, da so ženske iz ZAE tako napredne, je velika podpora vodstva države – naših vodij, predsednika, podpredsednika. Celo žena nekdanjega predsednika šejka Zayeda, ki je leta 1971 združil arabske emirate, je sedaj uspešna poslovna ženska, ki zaseda predsedniško funkcijo, in tudi sama velika podpornica. Tudi naša predhodna voditelja, šejk Khalifa in šejk Mohamed, stoodstotno podpirata ženske v ZAE. Če je ženska kvalificirana, lahko dobi službo generalne ali finančne direktorice, predsednice podjetja ter celo službo v politiki, vladi in raznih drugih poklicih. Odlično vodstvo države je največji blagoslov za ženske v ZAE, saj nas resnično popolnoma podpira. Zato mislim, da gre prav našemu vodstvu zahvala za 80 do 90 odstotkov naše uspešnosti oziroma zaposlitev žensk. Če ne bi imeli tako dobrega vodstva, bi bili naši moški še vedno konservativni. Vodstvo je največja podpora ženskam v našem delu sveta.
TFL GLasnik:
To je res zelo zanimivo, Slovenci si namreč verjetno ne moremo niti predstavljati takšne kombinacije.
Thoraya Al Awadhi:
Verjetno res. Drugi deli arabskega sveta niso tako napredni kot ZAE, saj njihovo vodstvo ne podpira tolikšnega napredka žensk. ZAE so sicer zelo mlada država, ki obstaja le 42 let, a ženske so zelo napredne na vseh področjih. Kar se tiče plač in delovnih mest, med moškimi in ženskami ni nobene diskriminacije. Obravnavani smo enakovredno glede na svojo usposobljenost za delo.
TFL GLasnik:
Kar pravite, je res izjemno in vsekakor velika tolažba. Kot zadnje pa nam zaupajte še, kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Thoraya Al Awadhi:
Kot sem že povedala in v kar resnično verjamem, smo v ZAE, posebno v velikih svetovljanskih mestih, kakršno je Dubaj, veliko vlagali v oglaševanje, da bi postali mednarodno prepoznavni. Po celem svetu je mogoče najti ljudi, ki še nikoli niso obiskali Dubaja, pa vendar si želijo tja, saj Dubaj poznajo s televizije in raznih reklam. Zato mislim, da bi morala slovenska vlada več pozornosti nameniti oglaševanju. Imate čudovito naravo, dobro organsko svežo hrano in še mnogo več, zakaj tega torej bolj ne oglašujete? Na ta način bi Slovenija postala privlačnejša, ljudje bi jo pogosteje obiskovali in se vračali. Šele ko se ljudje vrnejo drugič ali tretjič, začnejo razmišljati o morebitnih investicijah.
Ko prvič obiščemo neko državo, je ne obiščemo z namenom investiranja, saj ne poznamo njenih pravil in zakonov. V Dubaj ljudje najprej pridejo kot turisti, nato pa se enkrat ali dvakrat vrnejo in se pozanimajo o naših pravilih, zakonih in poslih. Šele ko pridobijo vse informacije, začnejo razmišljati o investicijah. Veliko stanovanj in vil prodamo zato, ker se ljudje počutijo varno. Če človek ni prepričan, da je investicija varna, namreč ne bo investiral. Mislim torej, da bi morali Slovenci bolj oglaševati. Bom pa seveda tudi jaz promovirala Slovenijo, ko se vrnem nazaj ...
TFL GLasnik:
Najlepša hvala za to.
Thoraya Al Awadhi:
Ni za kaj, to mi je v veselje. Zelo sem vesela, da je moj govor gospe tako navdihnil. Spomnim se, da sem podobno izkušnjo doživela, ko smo z Ministrstvom za gospodarstvo odšli v Italijo. Bile smo štiri ženske iz ZAE, dvorana pa je bila polna Italijank, med njimi sta bili tudi senatorka in županja – same ženske. Ko so me spraševale in ko sem jim odgovarjala, so kar naprej ploskale. Zelo jim je bilo všeč, jaz pa sem bila kar presenečena. Osupnilo me je, ko sem spoznala, da so ženske enake na vseh koncih sveta. Ne glede na versko prepričanje in vzgojo so sanje in prepričanja enaki. Ker si mati, si mlado dekle. Sanje žensk so enake, pa naj bodo Arabke ali pa nune ali to ali ono. Vse razmišljamo podobno, vse imamo želje, želimo si spodbude, želimo nekaj početi. Italijanke niso nehale ploskati in ko sem prišla iz dvorane, so me s televizijske hiše ARY TV prosili za intervju. Seveda sem se z veseljem odzvala, razveselilo pa me je to, da so bile tudi one, tako kot vi, zelo navdušene nad idejo, da lahko vedno sodelujemo, se spodbujamo in se podpiramo na različne načine. Ženske so torej ženske, ne glede na to, kje živijo. Naše sanje, naši cilji, naši dosežki so čudoviti. In upam, da bomo naslednje leto to konferenco lahko organizirali v Dubaju. Lahko bi jo gostili v Burj Al Arabu, dubajski znamenitosti, čudovitem hotelu na plaži.
TFL GLasnik:
To bi nas zelo veselilo. Gospa Thoraya Al Awadhi, hvala za pogovor.
Thoraya Al Awadhi:
Bilo mi je v veliko veselje.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Barbara Reya
piše: odv. Miha Šercer, Odvetniška pisarna Šercer
S prvim septembrom se je začel uporabljati nov Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.[1] Ta datum je bil tudi skrajni rok za implementacijo Direktive 2011/98/EU, ki ureja vprašanje zaposlovanja tujcev.[2] Glavna novost je opustitev sistema izdajanja delovnih dovoljenj in prehod na sistem enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki se izdaja v enotnem postopku (vse na enem mestu) na upravni enoti.
Po novem se vloga za izdajo in podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo vloži na upravni enoti na območju (bodočega) prebivališča tujca. Postopek poteka tako, da upravna enota po uradni dolžnosti pozove Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, da poda soglasje k enotnemu dovoljenju. Zavod, razen za dovoljenje za sezonsko delo do 90 dni, torej ne odloča več samostojno o delovnih dovoljenjih tujcev, temveč zgolj podaja soglasje k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, ki ga po novem izdajajo upravne enote (že pred spremembo je bil od uveljavitve Zakona o tujcih (ZTuj-2) postopek enak za pridobitev modre karte EU, s katero so se v Sloveniji lahko zaposlili visokokvalificirani delavci iz tretjih držav). Zavod soglasje poda, če so izpolnjeni zakonski pogoji, določeni za izdajo posameznega soglasja. Soglasje mora zavod podati v 15 dneh. Upravna enota v tem času ne čaka nanj, temveč že začne s preverjanjem izpolnjevanja ostalih pogojev za pridobitev enotnega dovoljenja. S tem naj bi se postopek močno pospešil in naj bi bil zaključen v 30 dneh od prejema popolne vloge (prej približno 3 mesece).
Po novem zavod izdaja naslednja soglasja:
Opombe:
[1] Uradni list RS, št. 47/2015.
[2] Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343, 23.12.2011, str. 1).
piše: univ. dipl. ekon. Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj
V prvem delu prispevka smo predstavili spremenjeno sistematiko v Osnutkih SRS, danes pa bomo predstavili nekaj členov iz 8. poglavja ZGD-1, ki urejajo računovodsko poročanje. Vsi navedeni členi stopijo v veljavo s 1.1.2016. Na portalu TLF si naročniki že lahko ogledajo 22. verzijo ZGD-1. V trenutno veljavni 21. verziji so spremenjeni samo tisti členi, ki so stopili v veljavo z dnem 8.8.2015. In med njimi ni členov, ki urejajo računovodenje.
Za današnjo temo tedna je bilo na voljo precej sprememb, o katerih bi lahko pisali. Izbrali smo tiste, ki ne govorijo o spremembah pripoznavanja ali merjenja gospodarskih kategorij, kar bodo podrobneje uredili SRS 2016. O tem in tudi o načinu prehoda na SRS 2016 vas bomo pravočasno seznanili po zaključku javne razprave o Osnutkih SRS 2016. Strukturo standardov in razliko med SRS 2006 in 2016 si lahko ogledate v Excelovi tabeli.
Direktiva 2013/34/EU je v 2. členu prinesla novo "vrsto" družb, ki jih poimenuje subjekt javnega interesa. Opredelitev pojma v 4. odstavku 53. člena ZGD-1 je identična s prvimi tremi točkami iz 2. člena direktive. Tako so subjekti javnega interesa družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali kreditna institucija, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, ali zavarovalnica, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja zavarovalništvo, ali družbe, določene z drugimi zakoni.
Za razliko od direktive pa nismo opredelili, da so subjekti javnega interesa družbe, ki imajo zaradi svoje narave poslovanja, velikosti ali števila zaposlenih velik javni pomen. Zanimivo je, da je takšno opredelitev postavil tudi odbor za mednarodne računovodske standarde, ko je sprejemal Mednarodne standarde računovodskega poročanja za mala in srednja podjetja (IFRS for SMEs). Subjekti javnega interesa ne smejo uporabljati te zbirke. O tem, kako so se odločili drugje po EU in kakšne posledice ima to na poročanje in obvezo revidiranja, si lahko preberete tu.
Merila za razvrščanje družb po velikosti iz 55. člena ZGD-1 ostajajo ista: povprečno število delavcev v poslovnem letu, čisti prihodki od prodaje in vrednost aktive. Merilo število zaposlenih ostaja enako kot doslej, spremenila pa se je višina preostalih dveh meril. Z vidika računovodskega poročanja bodo mikro družbe odslej obravnavane precej drugače kot majhne družbe. Glede na nova merila za mikro družbe - bilančna vsota nižja od 350.000 evrov, čisti prihodki nižji od 700.000 evrov in povprečno število zaposlenih manj kot deset, bo v Sloveniji v tej kategoriji veliko družb. V kolikor mikro družbe ne izpolnjujejo pogojev iz 70.a člena, ki jih na kratko lahko poimenujemo poročanje zgolj po izvirnih vrednostih (ni prevrednotenj), potem veljajo zanje določbe za majhne družbe.
Družbe se prerazvrščajo, če na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja obakrat presežejo ali nehajo presegati merila. Ta člen se v praksi še vedno različno razume - preverjeno med kolegi v stroki. Avtorica tega prispevka ga razume tako, da se družbe šele v tretjem poslovnem letu prerazvrsti za namene računovodskega poročanja.
Prerazvrstitev iz majhne družbe v srednjo prinese s seboj obvezo revidiranja, prerazvrstitev iz srednje v veliko pa lahko prinese obvezo izdelave konsolidiranih poročil, v kolikor je družba del skupine. To pa niso majhne spremembe poročanja, zato morajo biti družbi poznane v naprej za posamezno poslovno leto.
56. člen ZGD-1, ki obravnava konsolidirano letno poročilo, je z novelo praktično napisan na novo. Pomembno je to, da srednjim skupinam praviloma ne bo potrebno več izdelovati konsolidiranih letnih poročil. Zakonska obveza ostaja le še za velike skupine. Praviloma smo zapisali zato, ker morajo nekatere srednje skupine vseeno sestaviti konsolidirano poročilo.
Tak primer so skupine, v kateri je ena izmed družb subjekt javnega poročanja. Tudi odvisne družbe, ki so v lasti družb iz držav članic EU in s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu in so hkrati tudi same obvladujoče družbe, niso dolžne izdelati konsolidiranega poročila. Zakon jih poimenuje izvzete družbe. Predlagamo podrobno branje tega člena družbam, ki se lahko razvrstijo med izvzete družbe glede obveze konsolidiranja. Ta izvzem prinese namreč vsaj eno drugo obvezo – objavo prevedenega letnega poročila obvladujoče družbe. Ne glede na možnost izvzetja pa mora izvzeta družba zagotoviti podatke iz konsolidiranih letnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih poslovnih poročil, če se ti zahtevajo za obveščanje zaposlenih ali njihovih predstavnikov ali če jih zahtevajo upravni ali sodni organi za svoje postopke.
V 54. členu je zapisana obvezna uporabe zbirke MSRP za konsolidirana poročila. Tako v letu 2016 lahko pričakujemo, da se bo število uporabnikov zbirke MSRP povečalo, kajti iz praktičnih razlogov družbe v skupini tudi pri samostojnih izkazih uporabijo isto zbirko.
Posledično v zbirki SRS 2016 v posameznih standardih ni členov, ki urejajo konsolidiranje. Tudi 9. točka Okvira 2016 (13. točka Uvoda SRS 2006), ki obravnava konsolidacijo, je zelo kratka. Zgolj opiše, kaj so konsolidirana poročila, in opredeli pojem odvisne in pridružene organizacije. Da, prav ste prebrali. Standardi ne uporabljajo več izraza podjetje, temveč organizacija. Če nadomestite izraz organizacija z družbo, je vsebina te točke prepis prenovljenega 56. člena ZGD-1.
Družbe, ki niso zavezane sestavitvi konsolidiranih izkazov na podlagi ZGD-1, bodo lahko izbirale, ali bodo uporabile MSRP ali pa PSR 10.
Nadaljevanje članka sledi v naslednji številki TFL Glasnika!
Državni teror je najhujša oblika terorja, iztrebki v kuverti pa so najblažja oblika reakcije na ta državni teror
Nekateri za teror države štejemo že vsako politično novico v medijih, saj je težko prenašati, kako nekateri znajo uživati z davkoplačevalskim denarjem. Ne bom našteval vseh izgub, dokapitalizacij državnih bank, ki si nato izplačajo visok regres, poceni prodaje državnega premoženja in vseh tistih obrazov, ki se nam najprej smejijo z volilnih plakatov, čez nekaj časa pa z nasmehom zagovarjajo svoje zgrešene projekte. Davkoplačevalcem počasi prekipeva. Zato me konec julija ni presenetila novica, da so na ministrstvu za finance na Vojkovi cesti v Ljubljani prejeli sumljiv paket z neznano smrdljivo vsebino, za katero se je po analizi na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izkazalo, da gre za iztrebke.
Iztrebki iz obupa
Nekateri se zaradi tega zgražajo, drugi uživajo, tretji pa na vse načine iščejo storilca, da bi pokazali, kako so uspešni in bi ga po hitrem postopku obsodili na nekaj let zapora. Tisti, ki so uničili naše poslovno okolje, pa se nam še zmeraj veselo smejijo na televizijskih ekranih.
Zame so ti iztrebki predvsem dejanje posameznika iz obupa. Posameznika, ki nima nobene možnosti v boju proti državi. Bil sem del državne uprave in vem, kakšno moč imajo posamezniki v državni upravi, sem davčni svetovalec in zastopam mnoge zavezance v davčnih postopkih in vem, na kakšno ignoranco naletimo v posameznih primerih. Pa še sam sem doživel tovrstno ignoranco. Nikomur v državni upravi pa se ne zgodi popolnoma nič, pa četudi lažejo in vlagajo krive ovadbe.
V nadaljevanju vam bom predstavil le dva primera ravnanja državnih uradnikov, pa si sami ustvarite mnenje ali je pri takih postopkih možno ostati ravnodušen.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - mag. Ivan Simič
V zvezi z vprašanji davčnih zavezancev, kako knjigovodsko in za davčen namene izkazati prihodke iz naslova neposrednih plačil (plačilne pravice, proizvodno vezana plačila, izravnalna plačila, kmetijsko okoljska plačila itd.) v obračunu dohodnine od dohodkov kmečkih gospodinjstev, ki za davčne namene ugotavljajo dohodek na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih prihodkov. Kot problematična so bila izpostavljena neposredna plačila, dejansko izplačana v letu 2014, vendar za aktivnosti, ki so se izvajale v letu 2013. Mnenje zavezancev je bilo, da bi se morala taka plačila kot prihodek upoštevati v letu, na katero se nanašajo oziroma v primeru, da se jih upošteva v letu, v katerem so bile izplačane in to leto ni enako letu, v katerem so nastali stroški, povezani s temi prihodki, da se v letu izplačila priznajo tudi s subvencijo povezani stroški.
Zakon o dohodnini za ugotavljanje davčne osnove za dohodek iz dejavnosti določa, da se davčna osnova ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, razen če ni z zakonom drugače določeno. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, razen če ni z zakonom drugače določeno. Načeloma se prihodki in odhodki ugotavljajo v skladu z računovodskimi predpisi. Ti urejajo pravila, ki omogočajo tudi v navedenih primerih glede na konkretno situacijo primerno knjigovodsko pripoznati take prihodke.
Zakon o dohodnini za primere prehoda iz pavšalnega načina ugotavljanja davčne osnove na ugotavljanje dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih ali dejanskih odhodkov nima določene posebne obravnave, zato je treba v takih primerih izhajati iz smiselne uporabe določbe drugega odstavka 49. člena, ki določa pravilo upoštevanja prihodkov in odhodkov v primerih prehodov med različnimi načini določanja davčne osnove od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti. Po tem pravilu se prihodki in odhodki pri prehodu med načini ugotavljanjem davčne osnove upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.
Računovodski servis zaradi prepozne prijave v sistem DDV moral plačati odškodnino stranki.
Dejstvo, da je svetovna gospodarska in svetovna kriza pustila velik pečat tudi na slovenskem gospodarstvu, ni novo spoznanje. So pa te posledice na rob preživetja pahnile velik del slovenskega gospodarstva. Nekateri so pri reševanju teh težav oziroma v želji po preživetju uporabili tudi etično in zakonsko nedovoljena ter nesprejemljiva dejanja. Pri tem se v zadnjem času vedno bolj izpostavlja poklic računovodje in računovodskih servisov.
Računovodja pod pritiskom
Verjetno se bo velika večina strinjala s trditvijo, da je področje računovodskih storitev v Sloveniji relativno slabo urejeno. Ureditev področja računovodskih storitev je nujna predvsem iz dveh pomembnih vidikov, in sicer se premalo zavedamo, da lahko napačne informacije, za katere je odgovoren računovodja, privedejo do napačnih strateških odločitev. Na drugi strani imamo pritiske strank ali uprav oziroma poslovodstev gospodarskih subjektov, ki računovodjo lahko prisili k podaji ali izdelavi zavajajočih računovodskih informaciji, ki imajo lahko za posledico razna oškodovanja. In prav slednje se s krizo dodatno stopnjuje, saj se nemalokrat tako računovodje kot računovodski servisi znajdejo v navzkrižju interesov, to je med željami in zahtevami naročnika oziroma delodajalca na eni strani in predpisi na drugi strani. V takih primerih se velikokrat dogaja, da če računovodski servis ne izpolni zahtev naročnika kljub dejstvu in vedenju, da so v navzkrižju s predpisi, le-ta najde novega ponudnika računovodskih storitev, ki nato izpolni njegovo zahtevo. Slednje v zadnjem času terja svoj davek.
V nadaljevanju bomo prikazali težave računovodje, ki so terjale tudi sodno ugotavljanje odškodninske odgovornosti in so na koncu imele za posledico plačilo odškodnine in sodne stroške.
Vse v dobro stranke? ali je to prav?
V praksi se velikokrat zgodi, da v računovodskih servisih za portal e-davki pri izpolnjevanju obrazca zunanja pooblastila zaradi lažje administracije odkljukamo vsa pooblastila po vrstnem redu, da bi lahko, če bo potrebno oddati kakršne koli obrazce za stranko, le-to nemoteno izvedli. Vse v dobro strank. Pri tem se pozablja dejstvo, da podelitev pooblastil pomeni tudi obveznost oziroma zavezo računovodskega servisa, da bo za stranko opravil določena dejanja, ko bodo za to izpolnjeni zakonski pogoji.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - mag. Andreja TERPOTEC
1.Uvod
Nedvomno je v času krize koristen razmislek o povezanosti rasti podjetja z zadolževanjem in njegovim vplivom na plačilno sposobnost podjetja. Lastni viri so v takih razmerah praviloma zelo omejeni, pri odločanju o zadolževanju pa se postavljajo številna vprašanja, na katera običajno ni možno hitro in enostavno odgovoriti. Na primer: Koliko se lahko podjetje zadolži? Koliko od tega dolgoročno in koliko kratkoročno? Kako bo to vplivalo na rast podjetja? Kako bo to vplivalo na tveganje v zvezi s plačilno sposobnostjo podjetja? Kako si lahko pri tem pomagamo z načelom kapitalske ustreznosti? Odgovori na ta vprašanja so posebej pomembni zato, ker poslovodstva podjetij pogosto ne upoštevajo dejstva, da je dinamiko rasti nujno prilagajati finančni moči in sposobnosti zadolževanja podjetja.
Prekomerno zadolževanje za financiranje rasti vodi v prevelika tveganja, ki se v končni fazi praviloma pokažejo v plačilni nesposobnosti podjetja. Upoštevanje možnosti smotrnega financiranja pri odločanju o rasti podjetja v pogledu povečevanja prodaje je temeljna vsebina pojma "vzdržna rast" (sustainable growth). Gre torej za rast v okviru možnosti financiranja (Higgins, 1992, str. 117). V prispevku bomo poskusili načelno odgovoriti na zgoraj zastavljena vprašanja in sicer v okviru, ki nam ga omogočajo orodja računovodske analize. Na ta način namreč dobimo temeljno izhodišče za morebitno oblikovanje podrobnejših informacij tudi s pomočjo posebnih oziroma dodatnih orodij finančne analize.
2.Kapitalska ustreznost kot pogoj ustrezne rasti podjetja
Odločitve o rasti podjetja so povezane z njegovim dodatnem zadolževanjem. Temeljno izhodišče naj bi predstavljalo načelo vzpostavljanja in ohranjanja kapitalske ustreznosti podjetja. Če tega načela ne upoštevamo,se poslabšuje finančni položaj in povečuje tveganje v zvezi s plačilno sposobnostjo podjetja. To je na kratek rok seveda možno,vendar ob predvidenem načinu izboljšanja kapitalske ustreznosti v tem obdobju.
Zato je pred odločitvami o prihodnosti potrebna analiza trenutnega finančnega položaja podjetja v pogledu morebitnega presežka ali primanjkljaja obratnega kapitala. Gre torej za analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja (Bergant, 2007, str. 141), pri čemer je treba upoštevati tudi zunajbilančni finančni položaj podjetja(Bergant,2007, str. 84).
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: portal Tax-Fin-Lex - dr. Živko Bergant
Vlada je potrdila predlog novele zakona o DDV in ga poslala v DZ. Predlog uvoznikom prinaša razbremenitve pri plačevanju DDV, vlada pa v njem predlaga tudi, da od sredine leta 2013 zvišani splošna in znižana stopnja DDV z novim letom postaneta stalnica. Vlada predlaga DZ, da zakon sprejme skupaj s proračunskimi dokumenti za 2016 in 2017.
Vlada je julija 2013 zvišala splošno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) z 20 na 22 odstotkov, znižano, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Ukrep je trenutno zapisan v zakonu o izvrševanju proračuna za čas do konca leta 2015. Če bo DZ potrdil predlagano novelo zakona, bo ta krizni javnofinančni ukrep prešel v trajnega.
Kot so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, gre za enega od ukrepov pri prizadevanjih za prestrukturiranje davčnih bremen, s katerim bi opredelili primerne in s tujino primerljive porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem, ob sočasnem zasledovanju osnovnih javnofinančnih ciljev vlade.
V GZS so lansko pomlad, ko je vlada to napovedala, opominjali, da so bile ob podpisu koalicijske pogodbe dane zaveze, da ne bo novih obremenitev gospodarstva. Na finančnem ministrstvu pa so odgovarjali, da dvig DDV ni bil nikoli predviden kot začasen, temveč kot strukturen ukrep.
Kot temeljni cilj predlagane novele vlada sicer izpostavlja poenostavitev obračunavanja in plačevanja DDV pri uvozu blaga. Tako se bo DDV pri uvozu obračunal na podlagi davčnega obračuna, in ne več kot dajatev neposredno ob uvozu blaga. Uvoznikom torej ne bi bilo treba več financirati uvoznega DDV, bodo pa po vladni oceni tudi administrativno razbremenjeni.
Novela zakona bo po načrtih uveljavljena s 1. januarjem 2016, vendar je zaradi potrebnih prilagoditev informacijskih sistemov davčnih zavezancev in davčnega organa predvideno, da se bo spremenjena ureditev za uvoženo blago uporabljala od 1. julija 2016 naprej.
Vir: STA
DZ je opravil drugo obravnavo predloga zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki določa ukinitev registrskih računov pri KDD. Ker koalicija predlaga rešitve, s katerimi bo omilila obremenitev fizičnih oseb, se mu obeta podpora. DZ bo o dopolnilih glasoval v sredo, ko bo odločal tudi o predlogu v celoti.
Predlog zakona, katerega namen je uskladitev pravnega reda z zahtevami evropskega plačilnega sistema Target 2 v delu, ki se nanaša na ureditev področja vrednostnih papirjev, predvideva tudi ukinitev brezplačnih registrskih računov, je spomnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Irena Sodin. Ker bi morali po njem lastniki vrednostnih papirjev, med njimi tudi tisti, ki so jih pridobili z lastninskimi certifikati, odpreti trgovalne račune, kar je povezano z nezanemarljivimi stroški, je koalicija predlagala dopolnilo, s katerim bi to omilili.
Dopolnilo določa, da bi pomaknili ukinitev teh računov za pravne osebe do konca septembra 2016, za fizične pa do začetka leta 2017. KDD pa nalaga, da objavi javno obvestilo o ukinitvi teh računov in o tem obvesti vse imetnike. Predvideva še oprostitev sodnih taks, ko fizične osebe svojih delnic, katerih vrednost ne bo presegala 100 evrov, pri čemer nobena ni uvrščena na borzo in od katerih imetnik od 2014 ni prejel nobenega izplačila, ne bodo prenesle na trgovalne račune, s čimer bodo prešle na sodni depozit.
Imetnikov takšnih računov je približno 280.000, od tega fizičnih oseb približno 260.000. S tem bi se jih vzpodbudilo, da se odločijo, ali bodo premoženje upravljali in odprli trgovalni račun - po ocenah ministrstva odprtje v povprečju obremeni lastnika 26 evrov, po ocenah ZL 35 evrov - ali bodo to opustili. Sodinova je poudarila, da je dopolnilo koalicije kompromis. Po njihovih podatkih je ima 82.000 imetnikov teh računov na njih med enim in 50 evrov, nekaj več kot 10.000 pa jih ima zneske med 50 do 100 evrov. Za ta del bo moral proračun sodiščem zagotoviti 300.000 evrov, na kolikor so ocenjene posledice dopolnila.
Predlogu so podporo napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah. V SDS se bodo, kot je povedala Suzana Lep Šimenko, o tem odločili tekom razprave, nasprotujejo pa mu v ZL. Ti so skupaj z nepovezanimi poslanci (NP) pripravili drugačno dopolnilo za rešitve za fizične osebe, ki pa se mu podpora ne obeta. ZL in NP želijo, da se registrski računi fizičnih oseb ne ukinejo in da njihovi imetniki ohranijo vse pravice, ki jim jih ti računi omogočajo, vključno z izplačilom dividend, sta povedala Luka Mesec (ZL) in Alenka Bratušek (NP). Tako predlagajo, da KDD do konca septembra 2016 ukine registrske račune v lasti gospodarskih družb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, medtem ko naj se za fizične osebe, ki ne bodo odprli trgovalnih računov, prenos na sodni depozit opravi brez omejitev in brezplačno.
V razpravi so se pojavljali dvomi, ali predlog zakona ohranja javnost in dostopnost delniške knjige. Sodinova je poslancem zagotovila, da to ohranja tudi ta predlog zakona.
Vir: STA
V mesecu SEPTEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 16.9.2015 - 22.9.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | 5 novosti | 1 novost |
V tem tednu izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 16.9.2015 - 22.9.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 5 novosti | 10 novosti | 13 novosti | 1 novost | 16 novosti | 13 novosti |
2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | |||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 5 novosti | 1 novost | |||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 7 novosti | 6 novosti | 3 novosti | 12 novosti | 2 novosti | ||
5. JAVNE FINANCE | 1 novost | 9 novosti | 1 novost | 16 novosti | 8 novosti | ||
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 46 novosti | 4 novosti | 7 novosti | 13 novosti | 1 novost | |
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 6 novosti | 14 novosti | 2 novosti | |
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 1 novost | 3 novosti | 7 novosti | 1 novost | ||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 1 novost | 6 novosti | 2 novosti | |||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 1 novost | 7 novosti | 2 novosti | ||||
11. OBČINE | 16 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .