Številka 1, letnik VI
8. januar 2013
Facebook Twitter
TFL Glasnik

Po krajšem premoru zaradi novoletnih počitnic se zopet vračamo med vas z novimi načrti in cilji. »V TFL Glasniku nadaljujemo z zgodbami o osebnostih izključno po kriterijih poštenosti, pokončne drže in seveda uspešnosti,« napoveduje Zlata Tavčar, urednica rubrike Pogovor, ki je za začetek novega leta strnila nekaj svojih misli in jih predstavila v tokratni številki. »Pravijo, da spadajo naši intervjuji v TFL Glasniku med zanimive in brane. Res je, da sogovornike izbiramo zelo preudarno in glavni kriterij ni le uspešnost, ampak dejstvo, da je bila ta dosežena na pošten način in z veliko mero etike in morale, kar se lahko z leti take drže odraža v ugledu teh osebnosti. Vse te lastnosti se vsako leto zlijejo na našem dogodku Najuglednejši strokovnjak, ki vedno prinese prave zmagovalce, zanimive poslušalce in odmevnost v širšem prostoru.«

V prejšnji številki TFL Glasnika smo na kratko povzeli nekaj osnovnih informacij o enotnem kontnem okviru za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne oseb zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, ki je začel veljati z začetkom letošnjega leta. Danes se bomo bolj podrobno posvetili spremembam, ki jih morajo upoštevati gospodarske družbe.

Vabljeni k branju!

Zlata Tavčar: Slovenski Monti

Zlata Tavčar

Pravijo, da spadajo naši intervjuji v TFL Glasniku med zanimive in brane. Res je, da sogovornike izbiramo zelo preudarno, glavni kriterij ni le uspešnost, ampak dejstvo, da je bila ta dosežena na pošten način in z veliko mero etike in morale, kar se lahko z leti take drže odraža v ugledu teh osebnosti. Vse te lastnosti se vsako leto zlijejo na našem dogodku Najuglednejši strokovnjak, ki vedno prinese prave zmagovalce, zanimive poslušalce in odmevnost v širšem prostoru.

Seveda bomo intervjuje nadaljevali tudi letos, in sicer do počitnic. Kljub veselju, ki ga ob tem čutim, pa imam določene pomisleke. Ko smo se pred letom in pol tega lotili, je bilo predstavljanje pozitivnih osebnosti iz vseh sfer (javna uprava, šolstvo in seveda podjetništvo) nekaj, kar je sporočalo družbi o njenih pozitivnih glasnikih, ki jih premore. Lahko bi rekli, da so bila ravnanja teh osebnosti zanimiv korektor družbe, ki naj bi bila v svojih temeljih urejena in delujoča. Tudi okrogle mize strokovnjakov so prinašale taka sporočila. Ko pa zdaj gledam stanje v naši državi, ni več tako. Ko so porušeni temelji dostojanstva, morale, pravičnosti, ko ne deluje pravna država, ko gospodarstvo sploh nima tiste vloge, ki bi jo moralo imeti, ko gre za samo sprenevedanje, ko ni vizije in optimizma, potem na žalost tudi intervjuji in okrogle mize izgubijo svoj pomen. Tovrstni korektor je premalo. Komu sploh vse to govorimo? Že prepričanim?

Zlata Tavčar

 

Kaj narediti?

O demokraciji in tem, da česa boljšega še nismo odkrili, ne gre izgubljati besed. O morali vladajočih prav tako ne gre razpravljati. O tem, da bi kdo sestopil z oblasti ob vseh, tudi na sporen način pridobljenih privilegijih, verjetno tudi ne. Če pustim ob strani ulico in proteste, vznikle iz elementarnega nezadovoljstva posameznika, je to zagotovo prvi pravi korak. Kaj potem sploh še ostane?

Nova vlada – novi voditelji: izobraženi, pokončni, z veliko energije, mlajši. Na intervjujih smo gostili skorajda vse. Dr. Robert Golob je s svojo izjavo povedal ključno:

»Ključ je vedno v ljudeh. A žal v Sloveniji vedno trčimo ob nomenklature, ki so bistven problem vsega. Vse delujejo bolj kot ne po sistemu negativne kadrovske selekcije. Zato je edina možnost, da se stvari premaknejo naprej, v tem, da najdemo dovolj veliko kritično maso ljudi, ki lahko vzpostavijo svoj ceh svobodno in samostojno mislečih. Tega v obstoječih strankah nisem zasledil.

Hočem povedati, da imamo takšne ljudi v javnem sektorju, tudi v zdravstvu, tudi v sociali, vendar ti ljudje delujejo sami zase in so običajno samo glas vpijočega v puščavi, ves sistem pa deluje proti njim. Sami ga ne bodo nikoli premaknili.

Imamo pozitivne ljudi, najti jih je treba in jim omogočiti, da opravijo svoj del naloge. To je največji izziv za naprej. Če želiš obrniti duha nacije, tega ne boš storil samo z gospodarstvom – v vladi so od dvanajstih resorjev le trije za gospodarstvo.«

Moj kandidat je tudi Simon Mastnak. Pa še Jani Soršak, dr. Jurij Žurej in mag. Ivan Simič (če nam ga bodo Srbi sploh še kdaj vrnili). Pa dr. Miro Cerar za moralno avtoriteto, tudi dr. Igor Šoltes. In zagotovo še kdo. To so popolnoma konkretni ljudje, operativno sposobni, z izjemnim znanjem na svojem področju, menedžerskimi sposobnostmi, ki bi zelo hitro postavili stvari na pravo mesto. Seveda je to tehnična vlada ali slovenski Monti v paketu. Ljudje bi hitro videli in razumeli te spremembe, saj bi bile v dobro vseh. Za tak scenarij bi potrebovali sestop obstoječe politike, kar je nerealno. Trojica iz Bruslja je zagotovo slabša opcija. Govori se tudi o namerah OECD in IMF, da zbereta skupino izobraženih in uspešnih mladih Slovencev (ta pogoj je zelo pomemben), zaposlenih v tujini, ki pridejo kot tehnični Monti in odgovarjajo zgolj njim. Ta ideja mi je všeč. Vsi telefoni se prekinejo, ni več povezav z elitami v Sloveniji. Seveda bi bilo bolje, da bi se organizirali sami, a doslej smo dokazali, da še z lastnino ne znamo ravnati, kaj šele z oblastjo, kjer sta potrebna velika mera etike in morale ter širši pogled na razvoj in blagostanje države in vseh ljudi.

Ali pa skupina, ki sem jo navedla prej. To bi sicer lahko imenovali sami, ampak še vedno bi obstajal potencialni problem »telefonov«, zato ne vem, komu bi ta skupina v resnici odgovarjala. Ljudstvu? Prenovljenim političnim strankam? Nekako tako bi bilo dobro, ampak tega mehanizma trenutno še ni videti.

Zlata Tavčar

 

Dobrodelnost

Eden od vidnih izrazov težav, ki me je zmotil v mesecu decembru, je bil izjemen razmah dobrodelnih prireditev. V osnovi vse lepo in prav. Vendar sem odločno proti zaradi načina, kako se to dogaja v Sloveniji, saj se izkorišča težka situacija prizadetih, zato ker niso vzpostavljene osnove blagostanja države in zadovoljstva ljudi. Najprej bi morali vzpostaviti zelo trdne osnove za blagostanje, ki se ga da zgolj in samo z delovnim mestom, ki ga človek ima. To mu daje dostojanstvo. Dobrodelnost pa pride potem nekje na vrhu, ko si že zelo bogat, takrat je čas in prostor za to. Ampak pred tem mora biti vse tisto. Pri nas pa smo popolnoma zmešali vse skupaj. Videti je, kot da je zgolj in samo dobrodelnost osnovna stvar. Mediji so o tem poročali, politiki je ustrezalo. A v bistvu gre za navadno sprenevedanje. Predstavljajte si, kako mora biti ljudem, ki pomoč sprejemajo. Seveda so je veseli, o tem ni dvoma, zlasti vsi tisti, ki jim je zares težko in so se znašli v hudi stiski. Vendar sem popolnoma prepričana, da bi vsak rajši sam delal in poskrbel zase in za svoje bližnje. Njihova samozavest in samopodoba ter dostojanstvo so popolnoma na tleh. Da bomo to kot družba kdaj popravili in da bodo vzpostavljeni pogoji za zadovoljstvo in srečo, ki si ju seveda mora ustvariti vsak sam, se bojim, bodo potrebna leta.

 

Zlata Tavčar

Dostojanstvo in delovno mesto

To pa je ključno. In edina stvar, ki je pomembna. Osebno zadovoljstvo in sreča sta v prvi vrsti rezultat lastne sposobnosti urediti si življenje tako, da ti dobra samopodoba in samozavest omogočita doseganje ciljev. Delovno mesto je ključni cilj za svobodo in zadovoljstvo. Na žalost je besednjak o podjetjih, užitku pri kreativnosti v podjetju, veselju do ustvarjanja in seveda posledično zaslužka, delu in procesih dela, zadovoljnih zaposlenih in uspešnih lastnikih izginil. Izginil je predvsem iz strategije države, ki na tem področju sploh ne ve, kaj dela. Odganja tuje investitorje, z obstoječo delovno zakonodajo preprečuje zaposlovanje, z zapletenimi postopki na vseh področjih odganja vse tiste, ki želijo tvegati v podjetništvu, in predvsem ne kaznuje kršiteljev, če naštejem samo nekaj težav. Namesto da bi se zahvalila vsakemu podjetniku posebej, saj so podjetniki danes edina kategorija, ki tvega, ki zaposluje, ki plačuje davke in ki v resnici zagotavlja to osebno srečo in zadovoljstvo posameznika, ki delovno mesto ima.

Zato bomo kljub vsemu povedanemu v našem TFL Glasniku še vedno objavljali uspešne zgodbe in pisali o uspešnih osebnostih, in to zgolj po opisanih kriterijih poštenosti, pokončne drže in seveda uspešnosti. Morda dobimo v tem času nazaj temelje države, ki jih pogrešamo. In potem bomo lahko spet začeli postavljati pogoje za še več uspešnih in zadovoljnih ljudi. Naši intervjuji bodo spet zgolj tisti pravi korektiv, kar bi tudi morali biti in kar je tudi njihov namen.

Zlata Tavčar

Enotni kontni okvir – spremembe za gospodarske družbe

Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije (v nadaljevanju enotni kontni okvir), je Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo sprejel 29. avgusta 2012. Objavljen je bil v Uradnem list RS,št. 78/2012, veljati pa z začetkom letošnjega leta.

Kot smo zapisali že v prejšnji številki TFL Glasnika, sta enotni kontni okvir in priporočeni kontni načrt pripravljena na osnovi dosedaj veljavnega kontnega okvira in priporočenega kontnega načrta za gospodarske družbe. Sprememb za gospodarske družbe zato ni veliko, razen tistih, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve Slovenskih računovodskih standardov. Gre predvsem za spremembe, ki se nanašajo na računovodenje bioloških sredstev in pospravljenih kmetijskih pridelkov, pa tudi za spremembe, ki se nanašajo na nov način plačevanja davščin. V nadaljevanju povzemamo spremembe po razredih in skupinah kontnega okvira.

V razredu 0 – Dolgoročna sredstva, se spremembe kontnega okvira in kontnega načrta nanašajo na evidentiranje bioloških sredstev in umetniških ter drugih predmetov kulturne oziroma zgodovinske vednosti, ki se ne amortizirajo. Spremembe v okviru skupinah kontov so:

• 04 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva, kjer se po novem biološka sredstva evidentirajo na dveh priporočenih kontih 043 – Biološka sredstva – večletni nasadi in 044 – Biološka sredstva – osnovna čreda. Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti, ki so se doslej evidentirala na kontu 044, se skladno z novim priporočenim kontnim načrtom evidentirajo na kontu 046. Dodan je nov konto 048, kjer se evidentirajo umetniška dela in drugi predmeti kulturne in /ali zgodovinske vrednosti, ki se ne amortizirajo.

• 05 – Popravek in oslabitev vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev je skupina kontov za evidentiranje popravkov vrednosti in oslabitev. Spremenjeni priporočeni konti načrt predvideva dva konta za evidentiranje popravkov vrednosti bioloških sredstev in sicer 053 za popravek vrednosti večlentnih nasadov zaradi amortiziranja in 054 za popravke vrednosti osnovne črede zaradi amortiziranja. Za popravek vrednosti vlaganj v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti se namesto konta 054 po novem uporablja konto 056. Dodan je še konto 058 za evidentiranje oslabitev vrednosti bioloških sredstev.

V razredu 2 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) in kratkoročne pasivne časovne razmejitve se spremembe nanašajo na evidentiranje prispevkov iz naslova plač. Spremembe priporočenega kontnega načrta so v skupinah kontov:

• 25 – Kratkoročne obveznosti za plače je skupina, kjer se po novem izkazujejo tudi prispevki na bruto plače, ki so se doslej izkazovali v skupini 26. Novi priporočeni kontni načrt predvideva dve možnosti: vsi prispevki se lahko izkazujejo v na kontu 252 – Kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno varnost po vrsti prispevkov, ali pa se obveznosti za prispevke iz bruto plač izkazujejo na kontu 253, obveznosti za prispevke izplačevalca pa na kontu 258.

• 26 – Obveznosti do državnih in drugih inštitucij – kot že rečeno se v tej skupini ne izkazujejo več prispevki na bruto plače, ki bremenijo delodajalca.

V razredu 4 – Stroški so dodani konti za ločeno izkazovanje amortizacije bioloških sredstev, nekoliko spremenjeno pa je tudi evidentiranje rezervacij za zaslužke zaposlencev. Dosedanji način evidentiranja je povzročal kar nekaj težav in različnega razumevanja glede izkazovanja tovrstnih rezervacij v izkazu poslovnega izida. Spremembe se nanašajo na sledeče skupine kontov:

• 43 – Amortizacija – v skupini kontov je dodan nov priporočeni konto 436 – Amortizacija bioloških sredstev.

• 44 – Rezervacije – v skupini je črtan priporočeni konto 443 - Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi.

• 47 – Stroški dela - dodan je konto 479 – Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Stroški tovrstnih rezervacij vsebinsko sodijo med stroške dela. Med stroški dela jih je potrebno izkazovati tudi v izkazu poslovnega izida.

Razredu 6 – Zaloge proizvodov, storitev, blaga in nekratkoročnih sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo sta dodani dve novi skupini kontov:

• 61 – Zaloge pridelkov (pospravljenih) iz bioloških sredstev po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, kjer se izkazujejo vsi pospravljeni pridelki iz bioloških sredstev, za katere je znana poštena vrednost. Pospravljeni pridelki se praviloma evidentirajo po pošteni vrendosti. Posledično se takoj pripoznajo s takšnim vrednotenjem povezani prihodki oziroma odhodki. Predvidenih je več kontov, glede na vsebino biološkega sredstva (pospravljeno žito, poljščine,…).

• 62 – Zaloge pridelkov (pospravljenih) iz bioloških sredstev po nabavni vrednosti – ta skupina kontov je namenjena evidentiranju tistih pospravljenih pridelkov iz bioloških sredstev, za katere poštena vrednost ni znana. Nabavna vrednost takšnih pridelkov je njihova proizvodna vrednost, ki pa je odvisna od izbrane metode vrednotenja. Ker pa tudi tovrstne zaloge ne smejo biti vrednotene višje od iztržljive vrednosti, priporočeni kontni načrt predvideva posebni konto za popravke vrednosti.

• 63 – Proizvodi so dodani konti za evidentiranje zalog bioloških sredstev živine in perutnine za zakol in poseben konto za druga biološka sredstva, ki so zaloge.

• 65 – Obračun nabave blaga je razširjena za dva priporočena konta in sicer za konto 652 – Carina in druge uvozne davščine od blaga ter 653 – DDV in druge davščine od blaga.

V razredu 7 – Odhodki in prihodki se spremembe nanašajo predvsem na evidentiranje prihodkov in odhodkov iz naslova bioloških sredstev, prihodkov in odhodkov iz naslova prevrednotovanja sredstev ter evidentiranja drugih finančnih odhodkov in ostalih odhodkov. Po skupinah kontov so spremembe sledeče:

• 70 – Poslovni odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida) - dodan je nov konto 704 – Odhodki iz vrednotenja bioloških sredstev in pospravitve kmetijskih pridelkov.

• 72 – Prevrednotovalni poslovni odhodki – skupina kontov je na novo definirana tako, da se ločeno evidentirajo prevrednotovalni poslovni odhodki v vzezi z:

- neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi (konto 720),

- zalogami (konto 721),

- oslabitvami poslovnih terjatev (konto 722),

- odpisi poslovnih terjatev (konto 723),

- kratkoročnimi sredstvi, razen s finančnimi naložbami (konto 724) in

- stroški dela (725).

• 75 – Drugi finančni odhodki in ostali odhodki – pri kontih denarnih kazni in odškodnin je po novem jasna definicija, da gre le za tovrstne odhodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki in dodana sta dva nova priporočena konta 754 – Donacije in 758 –Negativne evrske izravnave.

• 76 – Poslovni prihodki je skupina kontov, kjer je dodan konto 764 – Prihodki iz vrednotenja bioloških sredstev in pospravitve kmetijskih izdelkov. Na tem kontu se evidentirajo prihodki ob nastanku dogodka (pospravitev izdelka, skotitev živali) ali pa za prevrednotenje bioloških sredstev na dan bilanciranja po njihovi pošteni vrednosti.

• 78 – Drugi finančni prihodki in ostali prihodki - v tej skupini kontov gre za vsebinsko podobne spremembe kot na strani odhodkov. Pri odškodninah in kaznih je dodana definicija, da gre le za tovrstne prihodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki. Dodana sta dva nova prihodkovna konta 784 – Donacije in 788 – Pozitivne evrske izravnave.

V razredu 9 – Kapital, dolgoročne obveznosti (dolgovi) in dolgoročne rezervacije za gospodarske družbe ni posebnih sprememb. Edina sprememba se nanaša na evidentiranje kapitalskih deležev in kapitalskih vlog skupina kontov 90 – Vpoklicani in začetni kapital ter ustanovne vloge, za katere je v novem priporočenem kontnem okviru predviden le en konto 901- Osnovni kapital – kapitalski deleži in kapitalske vloge (doslej sta bila dva konta 901 in 902).

Zavezanci lahko od 1. 1. 2013 dalje ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb in opravijo priglasitev v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek.

Zavezanci, ki želijo ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, so dolžni to priglasiti, pri čemer niso dolžni vlagati vlog za podaljšanje načina ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za vsako obdobje, temveč se domneva, da želijo na ta način ugotavljati svojo davčno osnovo, če do določenega roka ne predložijo obvestila o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Za uporabo sistema poenostavljenega ugotavljanja davčne osnove je določena zgornja meja prihodkov v višini 50.000 evrov, ki se ugotavljajo v skladu s pravili o računovodenju, ter višina normiranih odhodkov v višini 70 % davčno priznanih prihodkov. Davčna osnova se ugotavlja na podlagi davčno priznanih prihodkov in normiranih odhodkov. Dejanski stroški, davčne olajšave in davčna izguba se ne priznajo. Davčno obdobje je v tem primeru koledarsko leto. Spremljanje oziroma tekoče preverjanje izpolnjevanja pogojev je obveznost davčnega zavezanca.

Zavezanci, ki dve zaporedni davčni obdobji ne izpolnjujejo pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo ugotavljati davčno osnovo v skladu s splošnimi pravili tega zakona za celotno davčno obdobje, ki sledi tema dvema davčnima obdobjema.

Zavezanci, ki začnejo poslovati na novo, lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov v prvem in, če so začeli poslovati v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega obdobja, tudi v drugem davčnem obdobju, če davčnemu organu v roku, predpisanemu z zakonom, ki ureja davčni postopek, priglasijo, da bodo ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Z novelo Zakona o dohodnini - ZDoh-2L, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 94, dne 10. 12. 2012, se uvaja cedularna obdavčitev dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki ga zavezanec ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti. To pomeni, da se skladno s 135.č členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12 in 94/12) v tem primeru dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčuje cedularno po proporcionalni davčni stopnji v višini 25 % od davčne osnove in se ne všteva več v letno davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni. Tako plačana dohodnina se šteje za dokončni davek.

V nadaljevanju je pojasnjena davčna obravnava dohodka iz oddajanja premoženja v najem, doseženega po 1. 1. 2013, ki ga zavezanec ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti. To pomeni, da bo dohodek iz oddajanja premoženja v najem, ki bo izplačan od 1. 1. 2013 dalje, ne glede na obdobje, na katerega se navedeni dohodek nanaša, obdavčen na način kot je pojasnjen v nadaljevanju.

Uvodoma je treba poudariti, da je skladno s 5. členom ZDoh-2 zavezanec rezident Republike Slovenije zavezan za plačilo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki ima vir v Republiki Sloveniji, kot tudi od tistega, ki ima vir izven Slovenije.

Zavezanec, ki je nerezident Republike Slovenije, pa je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, ki imajo vir v Republiki Sloveniji.
ZDoh-2 v prvem odstavku 12. člena določa, da ima dohodek od nepremičnine in pravic na nepremičnini, vključno z dobičkom iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, ki je v Sloveniji, vir v Sloveniji.

Pri določitvi vira dohodka iz oddajanja premoženja v najem se upošteva tudi 5. točka 10. člena ZDoh-2. Ta določa, da ima dohodek vir v Sloveniji, če je dohodek izplačala ali ji je bil zaračunan, oseba, ki je rezident po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali poslovna enota nerezidenta po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in sicer obresti, dohodek iz prenosa premoženjske pravice in dohodek iz oddajanja premoženja v najem, razen, če je dohodek izplačala poslovna enota izven Slovenije in se v skladu s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove, ki pripada poslovni enoti izven Slovenije.

ZDoh-2 v III.5.1 poglavju določa, kaj se po tem poglavju šteje za oddajanje premoženja v najem, kaj se šteje za dohodek iz oddajanja premoženja v najem, kateri dohodki iz oddajanja premoženja v najem so oproščeni plačila dohodnine ter davčno osnovo.

Talenti so naše prednosti, so veščine srca in telesa, ki pridejo na dan brez posebnega napora, ko stvari delujejo brez učenja. Izvor besede talent seže v obdobje antike in je pomenil enoto za vrednost. Kar danes pomeni vir ustvarjanja, je pred tisočletji pomenilo denar. V ekonomskem jeziku uspeha je za življenje z visoko dodano vrednostjo potrebno čim prej odkriti svoj zaklad, ga razviti in kar najhitreje unovčiti.

Talent je vsak zaposleni, ki prinaša nadpovprečno vrednost podjetju. Vsak uspešen posameznik, ki tudi v prihodnje kaže nadpovprečni razvojni potencial. Pri programu razvoja talentov se ukvarjamo z identifikacijo talentov in obetavnih kadrov za prevzem odgovornejših delovnih mest, s sistemom nasledstva, načrtovanjem karier, določanjem ključnih delovnih mest, predvidevanjem potreb po talentih, mentorstvom in akcijskim učenjem. Z dobrim programom razvoja talentov, ki je usklajen s poslovno strategijo, celotna organizacija napravi korak naprej.

V podjetjih iščemo osebe, ki imajo talente za določene poslovne aktivnosti oz. osebnostne lastnosti, ki jih potrebujemo pri delovnih aktivnostih. Najpomembnejša znanja za uspešnost posameznega podjetja v zahtevnih ekonomskih razmerah globalizacije so odločno upravljanje in vodenje spremembe, strateško razmišljanje, učinkovito komuniciranje z ljudmi ter analiziranje in konstruktivno reševanje problemov. To so tudi najpomembnejše odlike talentov.

Talent lahko definiramo kot specifično naravno sposobnost ali zmožnost posameznika. V podjetju je pomembno, da prepoznamo in izkoristimo posameznikove prednosti in talente. S tega vidika je talent lahko vsak vzorec razmišljanja, čustvovanja ali vedenja, ki ga lahko v podjetju produktivno uporabimo. Npr. če ste intuitivni, je to vaš talent, če ste tekmovalni, je to vaš talent, če ste empatični, je pa empatija vaš talent. V različici nalog v podjetju lahko uporabimo zelo različne vrste talentov.

Praktične izkušnje so pokazale, da številne organizacije vlagajo precej sredstev in dela v izbiro najprimernejših kadrov. Ko pa jih zaposlijo, se z njimi nihče več sistematično ne ukvarja ali se ukvarja na napačen način. Posledice so znane – imajo odlične sodelavce, njihovi delovni rezultati pa so pod pričakovanji. Razlog za to je preprost: ne znajo jih ustrezno voditi, motivirati, nagrajevati. Tako njihovi največji potenciali in talenti kljub ustreznim izbirnim postopkom ostajajo neizkoriščeni. Veliko odličnih sodelavcev takšno delovno okolje tudi hitro zapusti.

MOTIVIRANJE TALENTOV

Štiri temeljna izhodišča, na katerih temelji učinkovit sistem motiviranja zaposlenih (talentov), so:
1. Bistvo motivacije je menjalni odnos. Nekaj, kar je pomembno organizaciji, zaposleni menjajo za nekaj, kar je pomembno njim. Motivacija je odvisna od pravičnosti menjalnega razmerja.

2. Motivacija je situacijsko pogojena. Je izključno posledica ustreznega ravnanja z njimi pri delu (vodenja, nagrajevanja). Ni nekaj, kar ljudje prinesejo s seboj na delovno mesto.

3. Različne ljudi motivirajo različne stvari. Način motiviranja, ki je nadpovprečno učinkovit pri nekaterih posameznikih, utegne biti pri drugih povsem neuporaben.

4. Ključno vlogo pri motiviranju igrajo vodje. Za motivacijo niso odgovorni kadrovska služba, psihologi v organizaciji ali predsednik uprave, temveč neposredno nadrejeni.

Pred vodji vseh nivojev je izjemno zahtevna naloga – najti in zadržati talente. Naslednja poslovna štiri leta bodo definitivno »leta bitk za talente«. Najdite ter prepoznajte in obdržite jih v vašem podjetju.

Kratkoročno dezinvestiranje je nasprotni proces od kratkoročnega investiranja. Za kratkoročno dezinvestiranje se podjetje odloči, kadar določenih sredstev ne potrebuje več, opusti posamezno dejavnost ali zaradi finančnega prestrukturiranja.

Dezinvestiranje se lahko izvede kot:

  • znižanje višine denarnih sredstev,
  • odprodaja kratkoročnih finančnih naložb,
  • izterjava terjatev iz poslovanja in znižanje njihove višine,
  • znižanje ravni zalog,
  • odprava časovnih razmejitev.

Dezinvestiranju običajno sledi tudi definanciranje, saj se dobljena denarna sredstva iz naslova dezinvestiranja ostalih kratkoročnih sredstev lahko znižajo tako, da se poravnajo obveznosti, vrnejo dolgovi, ali pa kot skrajna možnost, zniža lastni kapital.

Obveznosti se praviloma poravnavajo po vrstnem redu zapadlosti v plačilo. Kadar se izvede kratkoročno dezinvestiranje in je denarnih sredstev več, kot je potrebno za likvidnostno rezervo, je vrstni red plačila obveznosti odvisen od stroškov, ki jih obveznosti prinašajo.

Sredstva, ki jih podjetje pridobi s kratkoročnim dezinvestiranjem, se lahko uporabijo za dolgoročno investiranje, vendar je pri tem potrebno paziti, da se ne poruši finančno ravnotežje. Zelo pomembno je, da se dolgoročno investirana sredstva ne financiranjo s kratkoročnimi viri, saj bi to ogrozilo dolgoročno plačilno sposobnost podjetja.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je predstavilo nova predpisa s področja odpadkov, in sicer osnutek uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki ter operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki. Predstavili pa so tudi stanje odlaganja odpadkov na slovenskih odlagališčih. Minister Franc Bogovič je ob tem poudaril pomen ravnanja z odpadki.

Pri reševanju problematike odpadkov so se na ministrstvu posvetili predvsem priložnostim na področju črpanja kohezijskih sredstev, je pojasnil Bogovič. Ob tem je dejal, da je Slovenija za to področje v minulih šestih letih počrpala 50 milijonov evrov iz proračuna EU, lani dodatnih slabih 50 milijonov evrov, za naslednja tri leta pa ostaja še 450 milijonov evrov.

"V naslednjih treh letih tako lahko zavrtimo cikel investicij v vrednosti od 700 do 800 milijonov evrov. To priložnost je treba izkoristiti," je poudaril.

Ministrstvo je doslej pregledalo stanje na vseh odlagališčih odpadkov po Sloveniji in naredilo načrt, katera odlagališča bodo še primerna za odlaganje odpadkov v nekaj naslednjih letih in katera za nadaljnja desetletja.

Bogovič je poudaril pomen ravnanja z odpadki. Povedal je, da je bilo to področje eno od prioritetnih, s katerimi se je začel ukvarjati že v začetku svojega mandata.

Treba je bilo naredit pregled obstoječe in načrtovane infrastrukture ravnanja z odpadki, razmisliti kaj narediti z odlagališči in kako zmanjšati količino odpadkov, ki se oddajajo na odlagališčih, ter povečati recikliranje oz. ponovno uporabo odpadkov. Država ima na tem področju pomembno vlogo, saj mora zagotoviti zanesljivost in stalnost sistema ravnanja z odpadki, je dodal.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič pa je zatrdil, da odpadki predstavljajo za potrošnike in gospodarstvo breme, obvezo in obenem poslovno priložnost. V trenutnih razmerah je treba tudi to področje natančno regulirati, a obenem ustvariti okolje, kjer bodo imela podjetja boljše pogoje, je prepričan.

"Področje ravnanja z odpadki je področje, kjer je lahko tudi znotraj gospodarstva veliko nasprotujočih si mnenj," je sklenil.

Uredba o komunalnih odpadkih sicer določa pravila ravnanja s komunalnimi odpadki, vključno z obveznostmi izvirnega povzročitelja komunalnih odpadkov, pa tudi vrste in najmanjši obseg dejavnosti ter nalog, ki morajo biti zagotovljene v okviru obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na področju komunalnih odpadkov. Določa tudi oskrbovalne standarde in normative ter tehnične in druge ukrepe za opravljanje teh javnih služb.

Uredba določa vzpostavitev in nadgradnjo ustrezne infrastrukture na občinski ravni za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov ter uvaja dodatne možnosti in spodbude za ločevanje odpadkov na izvoru, ob sočasnem omejevanju mešanih komunalnih odpadkov.

Uredba zato predstavlja ukrep za doseganje cilja v zvezi s povečanjem priprave za ponovno uporabo in recikliranja komunalnih odpadkov ter ukrep za doseganje ciljev ločenega zbiranja in/ali predelave/recikliranja odpadkov, kot so odpadna embalaža ter odpadne baterije in akumulatorji.

Uredba tudi določa, kateri komunalni odpadki so predmet obdelave in kakšen je obseg dejavnosti javne službe obdelave podatkov ter kateri komunalni odpadki so predmet odlaganja in kakšen je obseg dejavnosti javne službe odlaganja odpadkov.

Uredba zato skupaj z uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ki določa obveznosti glede centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, vključno z minimalnim oskrbovalnim standardom za tak center, obveznosti glede obdelave mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem in obveznosti glede odlaganja odpadkov (mejne vrednosti, prepovedi), predstavlja ukrep za zagotovitev postopnega zmanjševanja količine biorazgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih.

V predpisih o odpadkih trenutno ni določene nobene izjeme od obvezne uporabe javne službe obdelave komunalnih odpadkov in obvezne uporabe javne službe odlaganja komunalnih odpadkov, določene pa so nekatere izjeme od obvezne uporabe javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.

Z uredbo o komunalnih odpadkih se v te izjeme ne posega, pač pa se uvaja nova izjema, in sicer, da lahko izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz dejavnosti zagotovijo obdelavo vseh svojih komunalnih odpadkov, razen mešanih komunalnih odpadkov, tudi v skladu z uredbo o odpadkih.

To pomeni, da jih lahko oddajo tudi drugemu zbiralcu ali izvajalcu obdelave, pri čemer pa morajo zaradi upoštevanja cilja v zvezi s povečanjem ponovne uporabe in recikliranja komunalnih odpadkov za te odpadke zagotoviti pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje.

Vir: STA

Z novim letom začenja na ravni EU veljati več novosti na področju davkov. Te naj bi po eni strani z izboljšanimi orodji za sodelovanje med članicami omogočile državam, da poberejo več davkov. Spremembe na področju davka na dodano vrednost (DDV) pa naj olajšale poslovanje za podjetja v sedemindvajseterici.

Z novim letom začnejo v članicah unije veljati nova pravila, s katerimi bo zaživela direktiva o upravnem sodelovanju na področju davkov iz leta 2011. Ta naj bi okrepila sposobnost davčnih organov za pobiranje davkov.

Direktiva namreč postavlja zakonske temelje za tesnejše sodelovanje in boljšo izmenjavo podatkov med davčnimi upravami v EU. Ena njenih ključnih novosti je, da je z njeno uveljavitvijo v sedemindvajseterici konec bančne tajnosti. Članica EU namreč drugi na njeno zahtevo ne more več zavrniti določene informacije o davčnih zavezancih z izgovorom, da ne more poseči v tajnost podatkov finančnih ustanov. Gre za izmenjavo informacij, ki so dokazano relevantne za izvajanje davčne zakonodaje posamezne članice.

Direktiva pokriva vse davke z izjemo DDV, carin, trošarin in socialnih prispevkov, ki jih ureja druga evropska zakonodaja o upravnem sodelovanju. Določila o izmenjavi informacij pokrivajo tako fizične kot pravne osebe ter tudi druge pravne entitete. Direktiva poleg tega z različnimi novimi določili pospešuje in izboljšuje obstoječe mehanizme za izmenjavo informacij, vključno z možnostjo sodelovanja davčnih organov iz več članic v preiskavah na terenu v posamezni članici.

S 1. januarjem 2015 pa bodo začela veljati pravila o samodejni izmenjavi informacij o petih kategorijah prihodkov, med katerimi so tudi prihodki od zaposlitve, pokojnine in prihodki od lastništva nepremičnin. Šele na podlagi poročila Evropske komisije, ki naj bi bilo pripravljeno do julija 2017, in v naslednjem koraku tudi novega zakonodajnega predloga pa bi se lahko ta seznam razširil tudi na prihodke od kapitalskih dobičkov in licenčnin.

Evropska komisija je sicer decembra razgrnila tudi načrt kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za zajezitev davčnih utaj in izogibanja davkom, ki naj bi članicam EU pomagali zaščititi davčne prihodke in izterjati več milijard evrov. Izguba zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom v EU po navedbah komisije vsako leto znaša okoli 1000 milijard evrov.

Administrativni razbremenitvi podjetij pa so namenjena nova evropska pravila na področju DDV, ki začenjajo veljati z novim letom. S 1. januarjem morajo namreč vse članice unije začeti izvajati drugo evropsko direktivo o poenostavitvi, modernizaciji in usklajevanju pogojev za izdajanje računov v zvezi z DDV iz leta 2010.

Prva ključna novost je enakovredna obravnava pisnih in elektronskih računov. Članice tako ne bodo smele več zahtevati predpogojev za elektronske račune, kot je elektronski podpis, dovoljeno pa bo tudi elektronsko shranjevanje računov. Podjetja bodo tako lahko izbirala rešitev, ki jim najbolj ustreza, skupni prihranki s tega naslova pa se ocenjujejo v višini do 18 milijard evrov letno.

Druga pomembna novost je, da lahko članice malim podjetjem z letnimi prihodki pod dvema milijonoma evrov omogočijo, da DDV prijavijo in plačajo po plačani realizaciji in ne že ob izdanem računu. To naj bi pripomoglo k izboljšanju denarnega toka in olajšalo breme zaradi plačilne nediscipline.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi/novi čistopisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu JANUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

EKO-LEX, od 1.1.2013 - 8.1.2013 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 6 novosti 5 novosti 4 novosti 2 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 1.1.2013 - 8.1.2013 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 10 novosti 2 novosti 6 novosti 2 novosti 22 novosti 14 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost 1 novost 3 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 3 novosti 1 novost 2 novosti 2 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9 novosti 8 novosti 8 novosti
5. JAVNE FINANCE 5 novosti 5 novosti 5 novosti 11 novosti 10 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 18 novosti 5 novosti 21 novosti 3 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9 novosti 5 novosti 10 novosti 3 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 4 novosti 2 novosti 14 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 2 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 4 novosti 3 novosti 19 novosti
11. OBČINE 63 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.