Tone Stanovnik je direktor in soustanovitelj podjetja Špica International d.o.o.

TFL Glasnik:
Ste soustanovitelj in direktor družbe, ki je uspešna že več kot 20 let in se ukvarja z informacijsko tehnologijo, natančneje s sistemi za avtomatsko identifikacijo. Kaj to konkretno pomeni? Da je Špica International danes prisotna v veliki večini slovenskih podjetij pri registraciji prihoda na delo in delovnega časa, mobilnem računalništvu in črtni kodi? Od kod ideja, kje se je začelo?

Tone Stanovnik:
Začelo se je kar nekaj časa nazaj. Nedavno so me spraševali, kaj je posel mojega življenja in sem se najprej spomnil časa, da ko sem končal fakulteto, sem v resnici želel s kolegom odrinit v Ameriko, denarja pa ni bilo. Ker v Ameriki študentov brez denarja niso sprejemali, sva najprej morala narediti »finto« in sva šla najprej v Kanado in iz Kanade turistično v Ameriko.

Nekaj denarja pa je bilo treba imeti, zato sem zagrabil za prodajo Tribune in sem ugotovil, da sem dober prodajalec. Tistega decembra, tega je 23 let, sem prodal vse tekoče številke tistega meseca pa še nekaj leta stare Tribune iz arhiva. In uredniki so bili zelo veseli… Uredniki pa so bili – ne boste verjeli – nekateri danes zelo znani politiki. Tako sem jim že takrat služil pa še danes jim, saj jim plačujem kar nekaj davkov.

Mimogrede: zelo pomembno se mi zdi, da imajo slovenski podjetniki žiro račune v Sloveniji. In nazaj k vašemu vprašanju, kako se je začelo.

Avtomatska identifikacija je bila v tistih časih glede na to, da je bila moč računalnikov relativno šibka, kar zahtevna. V tistih časih sem bil v laboratoriju za razpoznavo slik in ta laboratorij je imel, recimo, nalogo razpoznati kroglo ali kvadrat, kar je terjalo od računalnika nekaj dni 'mletja'. Rekel sem si, da to ne more biti ničesar uporabnega za posel in sem profesorju predlagal, naj kupi čitalec, o katerem sem bral v zahodnih časopisih. Bil je preprost v obliki peresa. Rekel sem, da bomo dali na predmet črtno kodo… Vendar se za to niso odločili, sem pa v to naložbo šel sam. Dodal sem dekoder, ki sem ga sam naredil in je lepo šlo. Rekel sem si, da lahko s tem kaj 'ušpičimo' in smo ušpičili Špico.

TFL Glasnik:
Razvoj je nekakšna vaša mantra in mu posvečate izjemno pozornost. Ste univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, v vaši družbi je več kot 80 odstotkov zaposlenih z visoko izobrazbo, imate lastni razvojni oddelek, sodelujete z inštitutom Jožef Stefan, sami ste razvili tri lastne blagovne znamke, aktivni pa ste tudi širše – pri Gospodarski zbornici. Povejte, kakšni so vaši načrti na razvoju?

Tone Stanovnik:
Vedno je dilema, oziroma iskanje ravnovesja med stvarmi, ki trenutno nesejo posel in pa med zvezdami, v katere je treba vlagati, ker bodo jutri odigrale pomembno vlogo. Vedno pravim, da gre za življenje v dvojni krivulji. Ko v prvi krivulji uspešno opravljaš neko delo in rasteš, moraš že v zgodnji fazi začeti graditi drugo krivuljo – razvoj novega izdelka.

Ni dobro, da se to dogaja preveč na koncu, ko se začne prva krivulja ravnat, ker je takrat premalo sredstev in lahko vse skupaj potegne navzdol. Pa ne govorim samo o produktu ampak tudi o razvoju posla in o geografski ekspanziji podjetja. Težko je zagnati izvozne ambicije, ko podjetje doma zapade v težave.

Tako smo v Špici že na samem začetku začeli z izvoznimi ambicijami, saj smo gradili tudi ime Špica International – ozki v ponudbi, široki v geografskem pokrivanju in se nam to kar dobro obrestuje saj nas najdete na šestih trgih v regiji in ti trgi nam kljub temu, da Balkan ni hitro rastoč, držijo položaj. Mislim, da je Balkan speča Trnuljčica, ki čaka in menim, da je v njem veliko potenciala.

TFL Glasnik:
Kaj in kako konkretno načrtovati v vaši panogi? Kaj je za vas še izziv?

Tone Stanovnik:
Naj vam izdam tehnično skrivnost – kam se bo svet odvrtel? Pogledava v kristalno kroglo? Lahko vam povem…

Nimamo prav nobenih skritih zadev. Držim se načela: open system – is better then close system. Bolje je biti čim bolj odprt, ker pri varovanju lahko zapadeš v sistem, ki te upočasni. Naš namen je biti z novimi stvarmi čim prej na trgu, kot da zgubljamo energijo s patentiranjem. Znamo tudi to, samo to je včasih lahko zavira.

Računamo pa, da bo svet v prihodnje ugotovil, da se vrednost ne skriva samo v denarju ampak predvsem tudi v času. In Špica se vse bolj ukvarja s time-managementom in menimo, da bodo ljudje vedno bolj cenili, kako svoj čas oplemenititi – kam investiraš svoj čas in čas svojih sodelavcev. Če imaš 100 tisoč ljudi pod seboj, potem je zelo pomembno, kako ti ljudje izbirajo svoje prioritete.

Drugo področje je mobilnost, saj gre vse v smeri mobilnih naprav; ne sedimo več v pisarnah, temveč smo lahko na terenu, pri strankah. Precej revolucije se bo dogajalo na tem področju. Vse bo 'zlezlo' v telefon, ki je bistveno spremenil življenje.

TFL Glasnik:
Poleg razvoja je vaše torišče dela širitev na tuje trge. Izbrali ste države bivše skupne države.

Tone Stanovnik:
Jaz osebno, kolegi pa navijajo za Zahod in je bil naš zadnji premik v Avstrijo. Na Dunaju imamo firmo.

TFL Glasnik:
Kakšni so razlogi za eno in za drugo?

Tone Stanovnik:
Jug bivše države je po moji oceni nekakšen naš domači trg. Osebno jemljem Adriatic regijo kot moj domači trg. Tam smo že nekoč bili, kot Mikrohit smo pred Špico tam aktivno razstavljali na Interbiroju v Zagrebu in tam je bila cela Jugoslavija, kot je na Cebitu v Hanovru cela Evropa z Afriko in Bližnjim Vzhodom. Zdi se mi, da je naravno, sicer pa so tam firme, ki že zelo uspešno in močno lokalno delujejo.

V Avstriji pa definitivno menimo, da velja poskusit in da imamo dobro rešitev – nekaj lepih inštalacij smo postavili v tem letu, odkar delujemo v tej državi. Moramo pa se za to tržišče še izbrusit, ker imajo zelo močno regulativo in zdaj delamo te prilagoditve. Zato bomo delo v Avstriji uporabili kot nekakšno odskočno točko za ostale države.

TFL Glasnik:
Kakšno je razmerje med dosežki na slovenskem in na tujih trgih? In, kako naprej?

Tone Stanovnik:
To razmerje ni takšno, kot si želimo. Imamo 30 odstotkov izvoza in 70 odstotkov domačega trga. Želja je doseči 50-50, kako naprej pa težko rečem. Zastavili smo kar nekaj zelo zanimivih stvari, ki se zdaj vrtijo v računalništvu: izvoz prek storitve. To nas lahko izstreli v orbito, vendar je treba imeti pravega sodelavca iz pravega testa, ker se takega posla doslej nismo šli. Resno gledamo okrog sebe, ali se nam je pripravljen pridružiti nekdo, ki morda ima orodja, ki jih zna vrtet okrog malega prsta.

TFL Glasnik:
Torej je v Sloveniji dovolj znanja, da ga lahko izvažamo. Kaj pa država, kaj kot podjetnik pričakujete od nje?

Tone Stanovnik:
Menim, da je osnovna naloga države vzpostaviti platformo, ki bo omogočala, da bodo dozorele mlade podjetniške zgodbe. Za svojo firmo v tem trenutku ne pričakujem več toliko, ker smo precej navzven usmerjeni. Za mlade pa se zdi to, kar sem povedal, pomembno. Da bodo lahko uresničevali svoje zgodbe v svojih podjetji in v tekmovanju z vrstniki po svetu. Namesto, da mečejo kocke v parlament, naj iščejo svoje zadoščenje, ko premagajo konkurente po širnem svetu.

Spomnim se, kako smo v vrtcu dali malo vode in vato na pladenjček, na to smo položili fižolčke in če je bilo dovolj svetlobe, je tisto začelo rasti. Od države potrebujemo pladenjček, vato in vodo in da dovoli, da zraste tisti tisoč cvetov, da fižolčki zrastejo do neba. Če poznate tisto pravljico.

TFL Glasnik:
Čisto za konec. Niste pozabili tudi na sebe. Mislim na vašo redno rekreacijo, ki se je spremenila v vaš način življenja in delovanja celotnega podjetja. Je način življenja tudi pogoj za uspeh?

Tone Stanovnik:
Da, seveda. Vedno, ko imamo pogovore z novimi sodelavci, jih sprašujemo po njihovih športnih aktivnosti. Bral sem pogovor z Luko Špikom, ko pravi, da se ne boji izzivov v podjetništvu, ker se je izzivov navadil v športni karieri. Delati in vztrajati, kar je v podjetništvu pomembnejše kot zgolj tehnična 'nabildanost'. V zgodovini Špice smo sponzorirali take malo zahtevnejše športe: imeli smo nekaj kolegov padalcev, ki so skakali s hribov. Zdaj sponzoriramo Benjamina Savška v kajaku na divjih vodah, za katerega smo prepričani, da bo na olimpijski igrah dosegel pomemben rezultat.

Sicer pa najdete moštvo Špice na vseh družabnih športnih dogodkih – maratoni, s kolesom na Vršič. In če se le da, sem tudi jaz zraven.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar