»Ženskega podjetništva ni. Je samo uspešno ali neuspešno podjetništvo. Dogovarjam se lahko samo uspešno ali neuspešno, dobro ali slabo, bodisi z moškimi bodisi z ženskami, kar velja za področje naročnikov, dobaviteljev, poslovnih partnerjev in predvsem zaposlenih.« To je le nekaj misli na temo včasih prevelikega poudarka na to, kaj je žensko in kaj je moško, namesto da bi se uspeh pripisoval vztrajnosti, pogumu, talentu in jaso zastavljenim ciljem, ki niso odvisni od spola. Svoj pogled na omenjeno dilemo nam v današnji rubriki Pogovor predstavlja direktorica družbe Tax-Fin-Lex d.o.o. Zlata Tavčar.
V današnji številki TFL Glasnika vas bomo na kratko spomnili na vsebino poslovnega poročila. Poslovno poročilo morajo, skladno z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe, pripraviti vse srednje velike in velike kapitalske družbe, dvojne družbe ter tiste in tiste majhne kapitalske družbe, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na borzi.
Poslovno poročilo je namenjeno celoviti predstavitvi poslovanja. Biti mora pošten prikaz poslovanja, ki vsebuje uravnoteženo in celovito analizo razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja.
Vabljeni k branju!
Ko so me pred nekaj leti povabili v oddajo o ženskem podjetništvu, sem rekla, da tega ni. Je samo uspešno ali neuspešno podjetništvo. Predvsem so pomembni ljudje. Dobri ali slabi, pošteni ali nepošteni, sposobni ali nesposobni, uspešni ali neuspešni.
Ali je pri Tini Maze pomembno, da je ženska? Ali so pomembnejši njen talent, volja, vztrajnost, dobra ekipa, jasni cilji in osebna naravnanost k uspehu? Je legendarna direktorica Cvetana Rijavec, ki je postavila Fructal in zdaj uspešno vodi Ljubljanske mlekarne, uspešna zato, ker je ženska? Bo Alenka Bratušek ob morebitnem neuspehu kriva zato, ker je ženska? V čem se razlikujeta Hilda Tovšak in Ivan Zidar? Področja delovanja niti niso pomembna. Šport se mogoče od vseh področij najbolj vidi – tu so rezultati jasni, merijo se v številu doseženih zmag, medalj in uspehov, drugje so bolj prikriti.
Skoraj vso svojo kariero sem podjetnica in direktorica in nikoli nisem razumela teh delitev in težav. Nikoli nisem imela občutka, da se ne bi mogla česa dogovoriti ali skleniti dogovora v poslovnem svetu, kjer, resnici na ljubo, prevladujejo moški. Dogovarjam se lahko samo uspešno ali neuspešno, dobro ali slabo, bodisi z moškimi bodisi z ženskami, kar velja za področje naročnikov, dobaviteljev, poslovnih partnerjev in predvsem zaposlenih. Pri zaposlenih se poleg tega ves čas dodatno trudim, da je ekipa vsaj približno sestavljena iz polovice moških in polovice žensk. Ker tako najbolje funkcioniramo in je tako naravno.
Res pa je, da je včasih pogovor s samim seboj drugačen, lahko tudi neprijeten. Včasih, ko se pogledam v ogledalo, si rečem: tu si se zmotila, tu si prepozno sprejela odločitev, tu si preveč zaupala, tu si nekomu naredila krivico, tu bi lahko bila še boljša in uspešnejša.
Minuli teden se mi je pripetilo nekaj zanimivega. Sedela sem pri kosilu in zaradi bližine miz bila nehote priča pogovoru štirih dam, ki so se najprej lotile analize svojih dveh sodelavk. Obložile so ju z vsemi etiketami, ki jih nihče ne bi želel slišati, in kot je bilo zaznati iz pogovora, so se k njima vrnile, ko so pojedle. Ko so to analizo končale, so se lotile še, milo rečeno, kritičnega pogleda na svoje može. Tista, ki je bila še posebno pogumna in najbolj nezadovoljna s svojim ter je vse to bogato delila z družbo prijateljic, je bila ob koncu tudi najbolj kritična do svoje službe. Tu se je debata na žalost končala, bilo je konec pavze za kosilo. Šla bi verjetno v smeri: ta je rekel to in to, grozni so, nič se ne da narediti, šef zahteva od mene nemogoče ipd.
Seveda bi se ta zgodba lahko pripetila tudi moškim. Bolj kot to je pomembneje, kaj nas ta zgodba uči. Pravzaprav gre za priznanje svoje lastne nemoči in pomanjkanje volje za spremembe pri sebi. Če javno kritiziraš, a v resnici ne narediš ničesar, potem to svojo nemoč priznaš in smetiš odnose. Še nikoli nisem slišala uspešnega človeka, da bi se javno pritoževal in udrihal čez nekoga. On enostavno dela, razmišlja, uporablja kreativnost, ko vidi probleme, predlaga rešitve, kar vodi k uspehu. Če ne takoj, pa z vztrajnostjo in potrpežljivostjo. In če vmes pade, se pobere. Na koncu se vsi ti ljudje srečajo in nimajo nikakršnih težav ne sami s seboj ne drug z drugim.
Za to gre. Vsak sam je zaslužen za uspehe, rodi se z voljo in energijo, no, res pa je, da je potrebne tudi malo sreče. Bojevati se je treba, potem zagotovo pride tudi uspeh: z znanjem, sposobnostmi, interpretacijami, kreativnostjo, intuitivnostjo. Vse to nima nobene zveze s spolom.
Že vrsto let spremljam šolski sistem in pogoje vpisa na srednje šole. Vse je prilagojeno dekletom in to zagotovo ni prav. V osnovni šoli je glede strukture fantov in deklet vse v skladu z naravo: polovica fantov, polovica deklet v razredih. V srednjih šolah je že popolnoma drugače, posebno v gimnazijah, kjer je fantov le za vzorec (okoli šest v razredu), drugo so dekleta. Zakaj? Preprosto: sistem v osnovni šoli šteje točke uspeha v zadnjih treh razredih devetletke, in ker so dekleta bolj pridna in marljiva, imajo mnogo več točk in s tem prednost pri vpisu. Kako narobe! Fantje so vedno malo bolj nagajali, pozneje jim je bilo jasno, da morajo imeti tiste pike, seveda pa vse to še zdaleč ne pomeni, da so manj sposobni od deklet.
Ko sem jaz obiskovala gimnazijo, je bilo razmerje med vpisanimi fanti in dekleti polovično in nekako se je ponovila struktura iz osnovne šole, na fakultete pa smo se tudi vpisovali približno tako, z izjemo tehničnih smeri, kjer so seveda prevladovali fantje. Tako nismo govorili o feminizaciji sodniškega, novinarskega in zdravniškega poklica.
Pravzaprav se diskriminacija zdaj dogaja moškim. Še huje: ta struktura prevladujočih pridnih deklet se seveda prenaša na univerzitetni študij. Kaj bomo naredili s takim, popolnoma nepremišljenim in z naravo skreganim sistemom? Ustvarili bomo kopico zafrustriranih moških, ki bodo zaradi navideznega neuspeha končali v bifejih, in na drugi strani armado uspešnih žensk. Ravno zato, ker imam dve hčeri, eno v gimnaziji, drugo na fakulteti, sem še bolj prepričana o tem. Malo za šalo, pa tudi zares pravim, da si želim, da moji hčeri ne bosta primorani iskati »normalnih« mož v bifeju, saj jih bomo lahko ob taki šolski politiki na koncu iskali samo še tam.
Zgodovina vedno prinaša velike nihaje, ko se je treba bojevati za pravice. Zdaj morajo ta nihaj spet začeti moški. Ne verjamem, da si želimo priznati, da je primerno enakovredno popivanje deklet, agresivno obnašanje in izražanje »moči« z demonstracijo vrste del v gospodinjstvu in podobno.
Nekaj tistih naravnih lastnosti, ki jih premoremo ženske in moški, bo vedno dobrodošlih in take morajo ostati. Kdo bi zavrnil kavalirsko potezo moškega pri odpiranju vrat, podajanju stola ali pa njegovo sposobnost pri odločitvah ter sposobnost razumevanja in poslušanja? In kdo bi zamahnil z roko ob decentno urejeni ženski, ki preudarno stopa v pogovore, zna s potrpežljivostjo izraziti svoja stališča in s simpatičnostjo ter odprtostjo urejati odnose?
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si
Vsebino poslovnega poročila ureja 70. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ( Uradni list RS, št. 42/2006 do št. 57/2012) (v nadaljevanju ZGD-1). Eno temeljnih določil je, da mora poslovno poročilo vsebovati vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena. Obvezno ga morajo sestaviti družbe, ki so zavezane k reviziji - velike in srednje kapitalske družbe, dvojne družbe in tiste majhne kapitalske družbe, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na borzi.
Poslovno poročilo je po svoji vsebini zelo kompleksno. Prav je, da pri njegovi sestavi sodelujejo zaposleni z več poslovnih področij. Aktivno pa mora sodelovati tudi poslovodstvo. Le pravilna sestava sodelujočih pri pripravi poslovnega poročila namreč lahko zagotovi kvalitetno in celovito predstavitev družbe. Zelo pomembno je, da je poslovno poročilo sestavljeno tako, da se obdrži tako imenovana »rdeča nit« skozi vse letno poročilo. Poslovno poročilo mora pri predstavitvi oziroma analizi razvoja, poslovnih izidov ter finančnega položaja družbe temeljiti in se sklicevati na zneske v računovodskih izkazih. S pomočjo finančnih in drugih kazalnikov in pokazateljev se le nadgradijo in dodatno pojasnijo trditve iz računovodskega poročila. Seveda pa mora poslovno poročilo vsebovati tudi informacije povezane z varstvom okolja in zaposlenci.
Skladno z določili 70. člena ZGD-1 , mora poslovno poročilo vsebovati tudi:
- pomembnejše poslovne dogodke, ki so nastopili po koncu poslovnega leta,
- pričakovani razvoj družbe,
- aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja in
- obstoj podružnic družbe.
V poslovnem poročilu je potrebno predstaviti tudi tveganja, ki jim je družba izpostavljena, ter cilje in ukrepe, ki so bili sprejeti za njihovo obvladovanje. Ustrezna identifikacija tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena ter cilji in ukrepi za obvladovanje le-teh, so namreč pomemben dejavnik za pravilno presojo premoženja, obveznosti, finančnega položaja ter poslovnega izida.
Obvladovanje tveganj v družbi mora temeljiti na sistematično postavljenih notranjih kontrolah v delovanju posameznih procesov, spremljanju delovanja notranjih kontrol in ocenjevanju odmikov realiziranih rezultatov družbe od postavljenih normativov. Na osnovi kvalitete oziroma tveganosti odmikov, ki so lahko pozitivni ali negativni, se določi stopnja tveganja, ki ga posamezno tveganje predstavlja. Delovanje notranjih kontrol pa preverja tudi notranja revizija, ki odkriva nepravilnosti v delovanju notranjih kontrol, pomanjkanju notranjih kontrol ali morebitnemu izigravanju postavljenih normativov. O svojem delu pripravi pisno poročilo in poda priporočila za izboljšanje sistema. V poslovnem poročilu je potrebno predstaviti tudi izsledke notranje revizije.
Gospodarske razmere v Sloveniji so se konec leta 2012 še poslabšale, negativni trendi pa so napovedani tudi za leto 2013, zato bi morale družbe pri pripravi poslovnega poročila pozornost posvetiti tudi predstavitvi protikriznih ukrepov, ki jih je družba izvajala v preteklem letu, analizi uspešnosti le teh ter načrtom s tega področja za leto 2013. Tematika bi morala biti vključena v analizo poslovanja družbe in v poglavje, ki se nanaša na pričakovani razvoj družbe. Računovodski del letnega poročila mora razkriti presojo poslovodstva glede računovodskih usmeritev in ocen. Zelo pomembna je ocena negotovosti poslovanja v prihodnosti, na katerih temeljijo tudi morebitne oslabitve sredstev (finančne naložbe, opredmetena osnovna sredstva, zaloge,…). Če je podjetje-družba prezadolžena, ima likvidnostne težave in/ali posluje z izgubo, mora poslovodstvo v poslovnem delu letnega poročila posvetiti posebno pozornost analizi možnosti za nadaljnje poslovanje.
Družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu, morajo v svoje poslovno poročilo vključiti tudi izjavo o upravljanju družbe, v kateri navedejo, da spoštujejo veljavni kodeks upravljanja družbe ter kje je besedilo kodeksa javno dostopno. Če družba pri svojem ravnanju odstopa od določil v kodeksu, mora v letnem poročilu navesti katerih delov kodeksa o upravljanju družbe ne upošteva in razloge za to. V kolikor izjava o upravljanju ni sestavni del poslovnega poročila, mora biti v njem navedeno, kje v elektronskem mediju družbe je besedilo izjave o upravljanju dostopno.
Družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu, morajo poleg že napisanega predstaviti tudi:
- podatke o delovanju skupščine družbe in njenih ključnih pristojnosti ter opis pravic delničarjev in načinu njihovega uveljavljanja in
- podatke o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij.
Poslovno poročilo družb, ki so zavezane k uporabi Zakona o prevzemih (ZPre-1) (Uradni list RS, št. 79/2006 do št. 38/2012), mora vsebovati tudi podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta z vsemi potrebnimi pojasnili o:
- strukturi osnovnega kapitala družbe,
- vseh omejitvah prenosa delnic,
- pomembnem neposrednem in posrednem imetništvu vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, skladno z določili zakona o prevzemih,
- vsakem imetniku vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice,
- delniški shemi za delavce, če jo družba ima,
- vseh omejitvah glasovalnih pravic,
- vseh družbi znanih dogovorih med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev in glasovalnih pravic,
- pravilih družbe o imenovanju ter zamenjavi članov vodenja ali nadzora ter spremembah statuta,
- pooblastilih članov poslovodstva, predvsem pooblastilih za izdajo ali nakup lasnih delnic,
- vseh pomembnih dogovorih, katerih stranka je družba, ki pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon o prevzemih in učinke takšnih dogovorov,
- vseh dogovorih med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo v primeru, da le-ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon o prevzemih odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha.
Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS, št. 118/2005 do 64/2012), pa tudi ZGD-1 ne predpisujejo oblike poslovnega poročila. To je prepuščeno družbam samimi. Pomembno pa je, da poslovno poročilo vsebuje vse tiste podatke, ki so pomembni za bralca. Pomembna dejstva morajo biti predstavljena na način, da je mogoče razumeti temeljne značilnosti poslovanja družbe in možnosti za njeno delovanje v prihodnosti. Ne smemo namreč pozabiti, da je poslovno poročilo, kot del letnega poročila, pomemben in najbolj verodostojen vir informacij zunanjim uporabnikom (bankam, vlagateljem, javnosti, …).
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1G), ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 83 z dne 6. 11. 2012, se med drugimi spreminja tudi vsebina 84. in 86. člena ZDDV-1, v povezavi s temi spremembami pa se s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, objavljenim v Uradnem listu št. 102 z dne 21. 12. 2012, spreminjajo določbe 152. člena, črtata pa 151. in 153. člen.
V nadaljevanju pojasnjujemo spremenjene določbe in odgovarjamo na nekatera pogosta vprašanja davčnih zavezancev.
S spremenjenim 84. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12) se uvaja enakovredna obravnava papirnatih in elektronskih računov, s čimer naj bi se odpravile ovire za elektronsko izdajanje računov. Sprememba naj bi spodbudila k uporabi elektronskega izdajanja računov, saj omogoča svobodno odločanje o zagotavljanju pristnosti izvora, celovitosti vsebine in čitljivosti.
V skladu z določbo četrtega odstavka 84. člena morajo biti pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa v papirnati ali v elektronski obliki zagotovljene od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa. Vsak davčni zavezanec določi način zagotovitve pristnosti izvora, celovitosti vsebine in čitljivosti računa. Ta se lahko zagotavlja s postopki za nadzor poslovanja, ki ustvarijo zanesljivo revizijsko sled med računom in dobavo blaga ali opravljeno storitvijo. Pristnost izvora in celovitost vsebine elektronskega računa se lahko zagotavljata tudi z naprednim elektronskim podpisom ali z elektronsko izmenjavo podatkov (EDI).
»Pristnost izvora« računa je opredeljena v petem odstavku 84. člena ZDDV-1 in pomeni zagotovitev identitete dobavitelja ali izdajatelja računa.
»Celovitost vsebine« računa v skladu s šestim odstavkom 84. člena ZDDV-1 pomeni, da vsebina računa, ki je zahtevana v skladu s tem zakonom, po izdaji računa ni bila spremenjena.
Davčni zavezanec, ki mu bo prenehala identifikacija za namene DDV zaradi prehoda na posebno ureditev za male davčne zavezance, mora od osnovnih sredstev in nepremičnin, od katerih je ob nabavi odbijal DDV, opraviti popravek odbitka DDV, če obdobje popravka še ni poteklo.
Od zalog blaga mora davčni zavezanec obračunati DDV, in sicer na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV.
V skladu s 63. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 3/11–UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 40/12 – ZUJF in 83/12) ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Na tej podlagi davčni zavezanec, ki mu bo prenehala identifikacija za namene DDV zaradi prehoda na posebno ureditev za male davčne zavezance in ima na zalogi blago oziroma osnovna sredstva, teh ne bo več uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij, zato mora odbitek DDV ustrezno popraviti. V skladu s prvim odstavkom 68. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec namreč prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen.
Davčni zavezanec, ki mu bo prenehala identifikacija za namene DDV na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1G (Uradni list RS, št. 83/12), v povezavi z 80. členom ZDDV-1, mora od zalog blaga, za katere je uveljavil odbitek DDV in ki jih je nabavil pred prehodom na posebno ureditev za male davčne zavezance, obračunati DDV v skladu s 132. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11 in 102/12), in sicer obračuna DDV na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV. Poleg tega mora davčni zavezanec ob tem obračunati DDV tudi od vsega prometa, ki ga je opravil do dneva prenehanja identifikacije za namene DDV.
Pri razmišljanju o načelih notranjega poročanja se postavlja samoumevno vprašanje, kaj od načel in dobrih praks zunanjega poročanja je ali ni dobro upoštevati tudi pri notranjem poročanju. Z vidika nabora informacij ni sporno, da notranje poročanje vključuje vse, kar ima tudi finančno računovodstvo – koga znotraj firme ne zanima končni rezultat podjetja? Lahko torej preprosto razširimo klasična računovodska načela tudi za potrebe notranjega poročanja?
Na prvi pogled moramo za pomembnejše informacije ta načela opustiti in začeti znova. Finančnemu računovodstvu njegov položaj v družbi določa načela, ki ne dopuščajo dovolj prilagodljivosti in priprave informacij, potrebnih za odločitve. Kljub temu ugotavljamo, da so računovodska načela smiselna tudi za notranje poročanje, če jih razbremenimo ''prtljage'' preveč konkretnega in podrobnega razumevanja. Pogoj za razvoj notranjega poročanja pa ni samo odpravljanje ovir – prisotna mora biti tudi želja po bistvenih informacijah.
Finančno računovodstvo deležnikom podjetja omogoča sodelovanje v podjetju. Vsak, ki nekaj prispeva ''k skupnemu kupu'', želi imeti čiste račune (kaj je kdo ''dal na kup'' in kaj vzel iz njega). Posledično to pomeni, da se od finančnega računovodstva pričakuje objektivnost, jasnost metode merjenja in poročanja, predvsem pa stalnost metod priprave informacij, ki omogoča primerljivost v času in med podjetji. Kdo bi na primer vlagal v podjetje, ki se lahko kadar koli odloči za neko inovativno vrsto vrednotenja sredstev? Rigidnost finančnega računovodstva ima namen in je nujna, da sploh pride do sodelovanja med deležniki – torej do samega podjetja.
Nasprotno pa ta togost omejuje možnosti in namene poročanja. Za odločanje večkrat potrebujemo ''nekaj več, pa manj natančno'', ''danes drugače kot včeraj'' in ''kaj bi bilo, če bi bilo'' različice informacij.
Načela finančnega računovodstva vsebujejo omejitev, ki je skrita med vrsticami. Finančno računovodstvo ima vedno nadzorno vlogo, ki omogoča preverjanje učinkovitosti agenta (oziroma uspešnosti, če imamo podlago za primerjavo).
Uspešnost (angl. effectiveness) je velikokrat definirana kot mera doseganja pričakovanj oziroma ciljev, medtem ko je učinkovitost (angl. efficiency) samo razmerje med rezultati in vložkom. Taka definicija žal zelo slabo loči različne namene merjenja ? po njej lahko vsako izmerjeno vrednost namreč hitro spremenimo v mero uspešnosti, če ji izberemo še neko ciljno vrednost.
Druga, bolj opisna definicija pravi, da učinkovitost meri, kako dobro delamo, medtem ko uspešnost pove, ali delamo prave stvari. S to definicijo je lažje operirati, če se strinjamo, da lahko o tem, kaj je prav in kaj ne, presojamo tako z vidika postavljenih ciljev kot tudi z vidika uspeha, ki nam ga prizna šele okolje (dejanski rezultati na trgu).
Ločiti moramo torej med notranjimi (postavljenimi) cilji in zunanjim namenom (funkcijo), ki je definiran z okoljem. Dejanski namen podjetja je namreč samo to, kar deležniki od podjetja potrebujejo. Na ta način torej dobimo vpogled v vsaj dve vrsti uspešnosti ? notranjo (subjektivno) in zunanjo (objektivno).
Kratkoročno dezinvestiranje je nasprotni proces od kratkoročnega investiranja. Za kratkoročno dezinvestiranje se podjetje odloči, kadar določenih sredstev ne potrebuje več, opusti posamezno dejavnost ali zaradi finančnega prestrukturiranja.
Dezinvestiranje se lahko izvede kot:
- znižanje višine denarnih sredstev,
- odprodaja kratkoročnih finančnih naložb,
- izterjava terjatev iz poslovanja in znižanje njihove višine,
- znižanje ravni zalog,
- odprava časovnih razmejitev.
Dezinvestiranju običajno sledi tudi definanciranje, saj se dobljena denarna sredstva iz naslova dezinvestiranja ostalih kratkoročnih sredstev lahko znižajo tako, da se poravnajo obveznosti, vrnejo dolgovi, ali pa kot skrajna možnost, zniža lastni kapital.
Obveznosti se praviloma poravnavajo po vrstnem redu zapadlosti v plačilo. Kadar se izvede kratkoročno dezinvestiranje in je denarnih sredstev več, kot je potrebno za likvidnostno rezervo, je vrstni red plačila obveznosti odvisen od stroškov, ki jih obveznosti prinašajo.
Sredstva, ki jih podjetje pridobi s kratkoročnim dezinvestiranjem, se lahko uporabijo za dolgoročno investiranje, vendar je pri tem potrebno paziti, da se ne poruši finančno ravnotežje. Zelo pomembno je, da se dolgoročno investirana sredstva ne financiranjo s kratkoročnimi viri, saj bi to ogrozilo dolgoročno plačilno sposobnost podjetja.
Finančni ministri EU so v Bruslju potrdili sveženj dveh zakonodajnih predlogov za zaostritev fiskalnih pravil, imenovan "dvojček". Ta prinaša krepitev evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni ter nadzora nad prejemnicami finančne pomoči in državami z resnimi finančnimi težavami.
Načelni dogovor je bil dosežen konec februarja v trialogu Evropskega parlamenta, Sveta, v okviru katerega delujejo članice EU, in Evropske komisije. Nato pa ga morajo še posebej potrditi tako članice unije kot Evropski parlament na plenarnem zasedanju.
Dvojček vključuje dve uredbi. Prva prinaša krepitev nadzora nad predlogi nacionalnih proračunov članic območja evra, še posebej tistih v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Ta med drugim predvideva, da bi država vsako leto do 15. oktobra predlog proračuna posredovala Svetu in Evropski komisiji, ki bi o njem podala svoje mnenje in po potrebi pozvala k spremembam. Druga uredba pa se nanaša na krepitev nadzora nad članicami območja evra, ki se soočajo z resnimi finančnimi motnjami ali so zaprosile za finančno pomoč.
Omenjeni uredbi, v bruseljskem žargonu imenovani "dvojček", je Evropska komisija predlagala novembra 2011, finančni ministri EU pa so dogovor dosegli februarja lani, tako da so pogajanja z Evropskim parlamentom trajala leto dni.
Ena od najbolj spornih zahtev parlamenta je bila vzpostavitev evropskega sklada za odkup dolga, ki velja za korak k uvedbi skupnih evrskih obveznic. Vzpostavitve tega sklada parlament ni dosegel, dogovorili pa so se za premislek o tej možnosti.
Doseženi kompromis predvideva, da bo komisija vzpostavila skupino zunanjih strokovnjakov, ki bodo pripravili analizo potencialnih pozitivnih in negativnih posledic "delne nadomestitve nacionalne izdaje obveznic s skupno v obliki sklada za odkup dolga in skupnih evrskih menic".
Ti strokovnjaki bodo svoje sklepe predstavili do marca prihodnje leto. Komisija jih bo ocenila in predstavila predloge pred koncem svojega mandata, če bo na podlagi poročila strokovnjakov presodila, da je to ustrezno.
"Dvojček" je nadgradnja svežnja šestih zakonodajnih predlogov za krepitev proračunske discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji, imenovanih "šesterček", ki so začeli veljati decembra 2011.
Nova pravila sodijo v sklop prizadevanj za krepitev gospodarskega upravljanja v EU ter veljajo za temeljni del odziva EU na finančno in gospodarsko krizo. Poleg tega so finančni ministri podprli mehanizem za hitre odzive v primeru goljufij pri davku na dodano vrednost in podprli povečano sodelovanje med davčnimi organi članic in Evropsko komisijo.
Vir: STA
DZ je s 70 glasovi za in 10 proti sklenil, da je novela zakona o kazenskem postopku primerna za drugo obravnavo v DZ. Proti so glasovali poslanci SD. Še pred glasovanjem so nekatere poslanske skupine napovedale, da bodo novelo v prvi obravnavi podprle, v drugi pa ne, če nekatere s stroko neusklajene določbe ne bodo spremenjene.
V razpravi je namreč Mirko Brulc (SD) opozoril, da je vlada v DZ vložila s strokovno javnostjo neusklajeno besedilo zakona, saj so bili nekateri bistveni členi "prilepljeni ali dodani na poti med vlado in DZ". Med neusklajenimi določbami je navedel tudi možnost medijskega prenosa glavnih obravnav in ukinitev klasičnega zapisnika.
Tudi Rihard Braniselj je potrdil, da so bili po odhodu DL iz koalicije v novelo vrinjeni nekateri predlogi, s katerimi se v DL ne strinjajo. Med drugim ne podpirajo ukinitve klasičnega zapisnika. Ne strinjajo se tudi z možnostjo prenosov glavnih obravnav, saj ocenjujejo, da bi slednje v tem primeru lahko postale "resničnostni šov".
Novela sicer določa posebno hitro obravnavo prestopkov, povezanih z gospodarskimi zadevami. Določa tudi, da mora oškodovanec sam kriti stroške kazenskega postopka, kadar se je ta začel na njegov predlog, če po začetku glavne obravnave svoj predlog umakne.
Novela predvideva tri različne možnosti slikovnega in zvočnega snemanja glavnih obravnav s strani sodišča in prenosa glavnih obravnav s strani medijev. Po predlogu se ukinja klasični zapisnik sodnih obravnav, kar naj bi skrajšalo postopke in razbremenilo sodnike.
Po oceni Eve Irgl (SDS) zakon prinaša "posebno hitro obravnavanje kaznivih dejanj zoper gospodarski kriminal, čemur ni mogoče racionalno nasprotovati". Glede možnosti prenosa obravnav pravi, da so sodišča državni organ, zato "ni razloga, da njihovo delovanje ne bi bilo neposredno izpostavljeno javnosti".
Maša Kociper je nasprotno v imenu PS ocenila, da praktično nobena država na svetu ne prakticira prenosov glavnih obravnav, saj je s slednjim povezanih preveč težav. "Če kdo misli, da sodne obravnave potekajo na način, kot je to videti iz ameriških filmov, se pač zelo moti. Realnost je zelo, zelo drugačna in zlasti veliko manj atraktivna," je dejala.
V DeSUS po navedbah Marjane Kotnik Poropat pretežni del tistega, kar predvideva novela, podpirajo, podobno kot DL pa jih moti ukinitev pisnega zapisnika sodnih obravnav in uvedba možnosti snemanja in prenosa glavnih obravnav. Tu bi bila po njeni oceni potrebna širša uskladitev s stroko.
V NSi po besedah Ive Dimic snemanje obravnav s strani sodišč podpirajo, saj menijo, da bo snemanje pripomoglo k skrajšanju glavnih obravnav, nasprotujejo pa popolni ukinitvi klasičnega zapisnika.
Vir: STA
- Uredba o sofinanciranju občin na narodnostno mešanem območju za leti 2013 in 2014, objavljeno v Uradnem listu RS št. 20/2013 z dne 8.3.2013, velja od 9.3.2013
- Pravilnik o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od nadomestila za uporabo lastnih sredstev prostovoljca zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov, objavljeno v Uradnem listu RS št. 19/2013 z dne 4.3.2013, velja od 5.3.2013
- Pravila o izvajanju obveznega večstranskega pobota, objavljeno v Uradnem listu RS št. 18/2013 z dne 1.3.2013, veljati začne 16.3.2013
- Tarifa nadomestil stroškov za izvajanje obveznega večstranskega pobota, objavljeno v Uradnem listu RS št. 18/2013 z dne 1.3.2013, veljati začne 16.3.2013
- Pravilnik o overitvah števcev električne energije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 18/2013 z dne 1.3.2013, veljati začne 16.3.2013
- Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 20/2013 z dne 8.3.2013, velja od 9.3.2013
- Akt o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 20/2013 z dne 8.3.2013, velja od 9.3.2013
- Uredba o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 20/2013 z dne 8.3.2013, veljati začne 23.3.2013
- Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 19/2013 z dne 4.3.2013, velja od 5.3.2013
- Študentska ustava (ŠU-1), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 19/2013 z dne 4.3.2013, velja od 7.2.2013
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu (ZRud-1C), prva obravnava, EPA 1046-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-F), prva obravnava, EPA 1047-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-H), prva obravnava, EPA 1053-VI
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu MARCU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 11 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
- trenutno je v pripravi in obravnavi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-H).
- Ustavno sodišče je presojalo 3. odstavek 7. člena ZVRS in ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo;
- Rednih novel (spremembe in dopolnitve zakona) je bilo 6 (novela A, B, C, D, E in F);
- Državni zbor je do sedaj pripravil (le) eno uradno prečiščeno besedilo (UPB) Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-UPB1)
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 4-124/1993, stran 133.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 6.3.2013 - 12.3.2013 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 6 novosti | 6 novosti | 17 novosti | |||
V tem tednu izpostavljamo:
- V Uradnem listu št. 20/2013 so bili med drugim objavljeni:
- spremenjena Uredba o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem, ki začne veljati 23.3.2013
- spremenjen Akt o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, ki velja od 9.3.2013;
- spremenjena Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ki velja od 9.3.2013;
- nov Pravilnik o vodnem katastru, ki začne veljati 23.3.2013.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 6.3.2013 - 12.3.2013 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 12 novosti | 6 novosti | 8 novosti | 7 novosti | 24 novosti | 22 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 5 novosti | 1 novost | 5 novosti | ||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 2 novosti | 1 novost | 4 novosti | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 4 novosti | 2 novosti | 8 novosti | 4 novosti | |||
| 5. JAVNE FINANCE | 12 novosti | 8 novosti | 4 novosti | ||||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 31 novosti | 7 novosti | 19 novosti | 6 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 11 novosti | 3 novosti | 1 novost | 38 novosti | 1 novost | ||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 3 novosti | 1 novost | 1 novost | 4 novosti | 11 novosti | ||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 4 novosti | 1 novost | 2 novosti | |||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 3 novosti | 7 novosti | |||||
| 11. OBČINE | 32 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.