Tedenski pregled pravnih, davčnih in finančnih novosti / 16. april 2019 / številka 15

Projekt EcoLex Life, katerega glavna nosilka je družba Tax-Fin-Lex, je bil kot primer dobre prakse deležen pomembnega priznanja na Evropski komisiji v Bruslju, saj je naša sodelavka Lea Tomažič kot edina zunanja udeleženka sodelovala na 21. strokovnem sestanku predstavnikov držav članic, ki so odgovorni za implementacijo Direktive o okoljski odgovornostiObjavljamo pogovor z njo o tej izkušnji in tudi o tem, na kakšen način želijo v Bruslju še sodelovati z nami.

Za Temo tedna smo izbrali prispevek iz revije Denar Nataše Kržišnik z naslovom ABC opredmetenih osnovnih sredstev. Pravilno izkazovanje opredmetenih osnovnih sredstev je pomembno zaradi njihove visoke vrednosti, z obračunano amortizacijo pa lahko močno vplivajo na poslovni izid. Zato je treba še pred zaključitvijo bilanc posvetiti posebno pozornost različnim poslovnim dogodkom, ali so pravilno evidentirani v poslovnih knjigah in pravilno izkazani v davčni bilanci. Zavedati se moramo, da nam SRS omogočajo izbirne možnosti, ki lahko pomembno vplivajo tudi na končno obdavčitev podjetja.

S pravnega področja izpostavljamo članek Videz nepristranskosti: fantom v pravosodju, s finančnega področja pa tokrat predstavljamo prispevek z naslovom Uporaba predpostavljene obrestne mere za izposojanje.

Vabljeni k branju!

Pogovor
Lea Tomažič: Tax-Fin-Lex uspešen pred Evropsko komisijo

Lea Tomažič

TFL Glasnik:
Že v Lex-Novicah smo napovedali pogovor z našo sodelavko Leo Tomažič, ki se je nedavno udeležila pomembnega srečanja na Evropski komisiji v Bruslju. Portal Tax-Fin-Lex je tam doživel vrhunec mednarodne prepoznavnosti.

Lea Tomažič:
Res je. Kot predstavnica ekipe EcoLex Life sem bila edina zunanja udeleženka sestanka - imeli smo posebno čast, da smo lahko sodelovali na srečanju - projekt EcoLex Life pa je bil prikazan kot primer dobre prakse.

TFL Glasnik:
Naj spomnimo, da je šlo za 21. strokovni sestanek o implementaciji Direktive o okoljski odgovornosti. V našem primeru je bilo govora o projektu EcoLex Life, katerega glavni cilj je ozaveščanje o okoljski odgovornosti v Sloveniji.

Lea Tomažič:
Tako je, šlo je za letni sestanek predstavnikov, ki so v državah članicah EU pristojni za uspešen prenos in izvajanje Direktive o okoljski odgovornosti.

 

TFL Glasnik:
Kakšna je bila vsebina strokovnega sestanka?

Lea Tomažič:
Na sestanku so predstavniki Evropske komisije predstavili svoje dosedanje delo na področju Direktive o okoljski odgovornosti za leti 2017 in 2018, predstavili pa so tudi predlagane bodoče spremembe vsebine same direktive. Vsi prisotni smo imeli možnost komentirati rezultate dela Komisije, postavljati vprašanja predstavnikom Evropske komisije in predlagati izboljšave.

Lea Tomažič

 

TFL Glasnik:
To je tista vsebina, ki je neposredno zadevala projekt EcoLex Life?

Lea Tomažič:
Projekt EcoLex Life je imel na sestanku pomembno mesto, saj smo predstavnikom držav članic EU predstavili, kaj vse je možno doseči v okviru LIFE projektov. Spregovorila sem lahko o tem, kako smo v okviru projekta EcoLex Life razvili kar štiri brezplačna orodja, ki so podjetjem v pomoč pri obvladovanju okoljskih tveganj, posledično pa prispevajo tudi k bolj uspešnemu izvrševanju nacionalne in evropske zakonodaje.

Na sestanku smo predstavili tudi stanje ozaveščenosti o okoljski odgovornosti v Sloveniji in rezultate ankete, ki smo jo opravili med udeleženci specializirane tridnevne delavnice s tujimi strokovnjaki, ki smo jo na temo instituta okoljske odgovornosti izvedli januarja letos. Rezultati te ankete so pokazali na pomanjkljivosti pri implementaciji Direktive o okoljski odgovornosti v Sloveniji in predstavnike držav članic opomnili na možne pasti pri ureditvi okoljske odgovornosti na nacionalni ravni.

 

TFL Glasnik:
To so drugi zvedeli od nas, kaj zanimivega pa je sestanek prinesel nam?

Lea Tomažič:
Evropska komisija bo v kratkem vpeljala nov informacijski sistem v okviru Direktive o okoljski odgovornosti, ki bo vseboval analizo vsake države članice EU. V vsaki analizi bo namreč predstavljen postopek implementacije Direktive o okoljski odgovornosti in ureditev okoljske odgovornosti v nacionalni zakonodaji. Prav tako bodo objavljeni podatki o okoljskih incidentih in primerih okoljskih škod. Analize za vsako državo so že pripravljene.

Lea Tomažič

 

TFL Glasnik:
Po vaši vrnitvi iz Bruslja smo se pogovarjali tudi o morebitnih zanimivih raziskavah glede obveznega ali prostovoljnega zavarovanja na tem področju.

Lea Tomažič:
Da. Zanimiv je novi projekt, ki ga je Evropska komisija naročila zunanjim strokovnjakom. Gre za projekt, ki bo prispeval analizo stanja v državah članicah EU glede obveznega in prostovoljnega zavarovanja ter drugih finančnih mehanizmov za kritje stroškov, povezanih s povzročitvijo okoljske škode in izvedbo sanacijskih ukrepov. Zunanji sodelavci (gre za konzorcij različnih institutov in univerz) bodo pripravili tudi predlog najboljših rešitev na ravni držav članic in na ravni celotne EU.

Glede tega se lahko kar pohvalimo, saj nas je gospa Valerie Fogleman, ki sodeluje pri projektu, že prosila, če bi lahko sodelovali. Eden izmed ciljev projekta EcoLex Life je namreč tudi pomoč pri razvoju zavarovalnega produkta, ki bi kril stroške, povezane z okoljsko odgovornostjo oziroma stroški sanacijskih ukrepov, potrebnih za povrnitev okolja v prvotno stanje.

 

TFL Glasnik:
Ste lahko izkušnje izmenjevali tudi s predstavniki drugih deležnikov?

Lea Tomažič:
Na samem strokovnem sestanku so bili prisotni le predstavniki držav članic, z ostalimi deležniki pa smo se srečali naslednji dan na 6. delavnici deležnikov, ki je dopolnila 21. strokovni sestanek. Delavnica je bila zelo interaktivna in kar živahna. Razpravljali smo o pomanjkljivostih Direktive o okoljski odgovornosti in možnih spremembah ter izboljšavah. Zaključili smo, da direktiva ne dosega vseh naših pričakovanj in da v določenih državah članicah njena vsebina še ni v celoti zaživela.

Dodatno gradivo lahko najdete na: http://ec.europa.eu/environment/legal/liability/index.htm

Več o projektu EcoLex Life: https://ecolexlife.si/o-projektu/


Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Saba Stančič

Lea Tomažič

Tema tedna
ABC opredmetenih osnovnih sredstev

Nataša Kržišnik

piše: Nataša Kržišnik, revija Denar št. 494/2019

V katerih primerih nimamo pravice uveljavljati vstopnega DDV?

Po SRS 1 (2016) so opredmetena osnovna sredstva opredeljena takole:

"Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo, ki ga ima organizacija v lasti ali najemu ali ga na drug način obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali pri opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pričakovanjih uporabljala v te namene v več kot enem obračunskem obdobju."

V skupino opredmetenih osnovnih sredstev sodijo zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema in biološka sredstva. Ob evidentiranju zgradb in opreme v poslovne knjige je treba ločevati stvari, ki se še gradijo ali izdelujejo (konti 027 – Nepremičnine v gradnji oziroma v izdelavi, 047 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi), od stvari, ki so že usposobljene za uporabo (konti od 020 do 026, od 040 do 046, konto 048).

Opredmetena osnovna sredstva se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznajo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njimi, in je mogoče njihovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

Opredmetena osnovna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni (izvirni) vrednosti. Sestavljajo jo njihova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi vsakega posameznega opredmetenega osnovnega sredstva za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteje tudi tisti DDV, ki se ne povrne. Od nakupne cene se odštejejo vsi trgovinski in drugi popusti. Nabavno vrednost lahko sestavljajo tudi stroški, nastali v zvezi z najemi sredstev, ki se uporabljajo za gradnjo, dograjevanje, zamenjavo delov ali obnove opredmetenih sredstev, na primer amortizacijo sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe.

Med opredmetena osnovna sredstva sodijo:

  • zemljišča,
  • zgradbe,
  • oprema in nadomestni deli,
  • drobni inventar,
  • biološka sredstva,
  • druga opredmetena osnovna sredstva,
  • vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti,
  • umetniška dela in predmeti kulturne in/ali zgodovinske vrednosti.

Ob začetku amortiziranja se določita metoda amortiziranja opredmetenih osnovnih sredstev in letne amortizacijske stopnje. Zemljišča, umetniška dela in predmeti kulturne in zgodovinske vrednosti se ne amortizirajo.

SRS 1.22. določa: 'Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je razpoložljivo za uporabo. Sredstvo je razpoložljivo za uporabo, ko je sredstvo na svojem mestu in v stanju, v katerem bo lahko delovalo na način, ki ga je poslovodstvo predvidevalo.'

Posebnost opredmetenih osnovnih sredstev je torej ta, da postopoma prehajajo v učinke s svojo izrabo in tako postopoma v obdobju, ki je daljše od enega leta, spremenijo svojo obliko.

V skupino opredmetenih osnovnih sredstev ne spadajo oprema in nepremičnine, ki so namenjene za prodajo (le-te sodijo v skupino zalog) in naložbene nepremičnine (so svoja računovodska kategorija). Naložbene nepremičnine, ki jih določa SRS 6, so nepremičnine, pridobljene z namenom, da prinašajo najemnino ali pa povečujejo vrednost dolgoročne naložbe. Med naložbene nepremičnine spadajo: zemljišča, posedovana za povečanje vrednosti dolgoročne naložbe, zemljišča, za katera organizacija ni določila prihodnje uporabe in zgradbe, oddane v najem.

Najpogostejši poslovni dogodki in njihovo evidentiranje

Skladno z določbami SRS 1.17 moramo pri opredmetenih osnovnih sredstvih v knjigovodskih razvidih izkazovati posebej nabavno oziroma revalorizirano nabavno vrednost (konti 020 do 027, konti 040 do 048), posebej amortizacijski popravek vrednosti (konti 032, 035, 036, 050, 051, 053, 054, 055, 056) in posebej nabrano izgubo zaradi oslabitve (konti 031, 039, 052, 058, 059).

V bilanci stanja je prikazan zgolj neto znesek, t. i. knjigovodska vrednost, ki je znesek, s katerim se opredmetena osnovna sredstva izkažejo po odštetju vseh nabranih amortizacijskih popravkov vrednosti in nabranih izgub zaradi oslabitve.

V nadaljevanju poglejmo najpogostejše poslovne dogodke, ki nastajajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi in njihovo osnovno evidentiranje v poslovne knjige, kajti tematika opredmetenih osnovnih sredstev je zelo obsežna.

Izdelava lastnega opredmetenega osnovnega sredstva

V SRS 1.12. je zapisano:

'Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v organizaciji, tvorijo neposredni stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. Ne sestavljajo je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna, sestavljajo pa jo stroški izposojanja za njegovo zgraditev ali izdelavo in usposobitev za uporabo. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva ne more biti večja od tiste v duhu SRS 1.10.'

Poglejmo konkreten primer mizarja, ki si sam izdela opredmeteno osnovno sredstvo – pisarniško pohištvo, ki ga bo uporabljal za svoje sprejemne poslovne prostore. V lastno ceno pohištva bo vključil:

  • vse stroške materiala, ki ga je porabil za izdelavo te pisarne. Iz konta zalog 310 (Zaloge surovin in materiala v skladišču) jih bo prenesel na konto 400 (Stroški materiala),
  • sorazmerni del stroška plač po porabljenih urah za izdelavo pisarne. Torej del stroška plač na kontu 470 (Plače zaposlencev) in na kontu 474 – (Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlenih),
  • stroške energije, ki so vezani na izdelavo – konto 402 (Stroški energije),
  • potrošni material, ki je vezan na izdelavo – konto 401 (Stroški pomožnega materiala)
  • stroške storitev podizvajalcev – konto 410 (Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in storitev), konto 419 (Stroški drugih storitev) ipd.

Ko je izdelek dokončan, ga prenesemo v zaloge proizvodov, po njih pa po kontu 047 na konto 040. Opredmetena osnovna sredstva v evidenco osnovnih sredstev evidentiramo, ko so opredmetena osnovna sredstva na voljo za uporabo v pisarni posamično, vsako omaro, mizo in stol posebej.

Dotacije in donacije, prejete za nakup opredmetenih osnovnih sredstev in brezplačno pridobljena opredmetena osnovna sredstva

Po SRS 1.10. velja: 'Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti, temveč se vštevajo med odložene prihodke in se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo.'

V SRS 1.21. pa je določeno še: 'Stroški amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev, pridobljenih z državnimi podporami ali z donacijami, se obračunavajo posebej; iz odloženih prihodkov se vnašajo med poslovne prihodke posameznega poslovnega leta zneski, ki ustrezajo tako obračunanim stroškom amortizacije.'

Celoten znesek namenskih prejetih državnih podpor in nepovratnih namenskih sredstev za nakup opredmetenih osnovnih sredstev ob prejemu knjižimo na konto 966 (Prejete državne podpore). Opredmetenemu osnovnemu sredstvu, za katerega smo prejeli podporo, določimo dobo koristnosti in izračunamo delež donacije oziroma dotacije v celotni nabavni vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva.

Prvi dan naslednjega meseca od dneva, ko je na voljo za uporabo, pričnemo to opredmeteno osnovno sredstvo amortizirati in iz tega naslova prikažemo stroške amortizacije. Iz konta 966 prenašamo sorazmerni del zneska namenskih sredstev v celotni dobi koristnosti osnovnega sredstva v prihodke na konto 768 (Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki – subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije), v istem obdobju kot se obračuna amortizacija za to opredmeteno osnovno sredstvo.

Podobno velja za opredmetena osnovna sredstva, ki smo jih prejeli brezplačno. Tovrstni primeri se pojavljajo pogosto v društvih, ko prejmejo donacije v blagu. Tako opredmeteno osnovno sredstvo knjižimo na konto 040, protiknjižba pa je na kontu 967 (Prejete donacije). V nadaljevanju določimo dobo koristnosti tega opredmetenega osnovnega sredstva in istočasno z amortizacijo (konto 432) prikažemo še prihodke na kontu 768 (Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki – subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije), neto vpliv na izkaz poslovnega izida pa je nič, saj so vsako leto prikazani stroški enaki prikazanim prihodkom. Če se to opredmeteno osnovno sredstvo proda, preden preteče njegova doba koristnosti, ne smemo pozabiti odpraviti preostalo stanje konta 967 v celoti in za preostali znesek izkazati prihodke.

Predujmi, dani v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi

SRS 1.5. določa: 'Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo pri opredmetenih osnovnih sredstvih, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve.'

Velja popolnoma enako kot za druge predujme. Predujmi so terjatve, dolgoročne ali kratkoročne. Med predujmi obstaja v kontnem načrtu poseben konto Predujmi za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva. Dokler ne prejmemo končnega računa za opredmeteno osnovno sredstvo, znesek brez DDV ostaja na kontu 130 (Kratkoročni predujmi, dani za opredmetena osnovna sredstva) ali na kontu 083 (Dani dolgoročni predujmi). DDV imamo pravico odbiti že, ko prejmemo avansni račun za opredmeteno osnovno sredstvo.

Delitev opredmetenih osnovnih sredstev na dele

Po SRS 1.11. velja: 'Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, se razporedi na njegove dele. Če imajo ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, se obravnava vsak del posebej.'

Primer delitve opredmetenih osnovnih sredstev na dele je npr. evidentiranje nepremičnine, za katero ni dvoma, da gre za pomembno opredmeteno osnovno sredstvo. Razdelimo jo na dele, ki jim določimo različne dobe koristnosti, jim pripišemo vrednosti ter jih ločeno evidentiramo v evidenco opredmetenih osnovnih sredstev. Ločimo lahko npr. dvigalo, okna, vrata, ogrevalne naprave in podobno. Merila pomembnosti, torej katera osnovna sredstva so za podjetje pomembna, se določijo v Pravilniku o računovodstvu.

Prodaja opredmetenih osnovnih sredstev in odpis opredmetenih osnovnih sredstev

SRS 1.29. določa: 'Opredmetena osnovna sredstva, ki se ne uporabljajo trajno, čeprav so še uporabna, se izmerijo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.'

Opredmeteno osnovno sredstvo namenjeno prodaji se iz kontov 040 oziroma 021, potem ko smo zaprli tudi vse konte popravkov vrednosti, preknjiži na konto 670 (Opredmetena osnovna sredstva namenjena prodaji).

Po SRS 1.9. velja: 'Pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ali odtujitve ni več pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi.'

SRS 1.30. pa določa tudi: 'Razlika med čisto prodajno vrednostjo ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je čista prodajna vrednost ob odtujitvi večja od knjigovodske vrednosti, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je knjigovodska vrednost večja od čiste prodajne vrednosti ob odtujitvi. Odtujitev posameznega opredmetenega osnovnega sredstva je mogoča na več načinov (npr. s prodajo, finančnim najemom ali donacijo). Datum odtujitve posameznega opredmetenega osnovnega sredstva je datum, ko prejemnik pridobi pravico do obvladovanja tega sredstva v skladu z zahtevami SRS 15 za določanje, kdaj je izvršitvena obveza izpolnjena.'

Ob prodaji opredmetenega osnovnega sredstva običajno izstavimo račun, praviloma z DDV, če smo si ob nakupu odbili DDV, in praviloma brez DDV, če le-tega nismo uveljavljali. Če je kupnina višja od knjigovodske vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, prikažemo prevrednotovalne poslovne prihodke (konto 769), če je kupnina nižja od knjigovodske vrednosti pa prevrednotovalne poslovne odhodke (konto 720), ki so praviloma tudi davčno priznani. Opredmeteno osnovno sredstvo izločimo iz evidenc s tem, ko zapremo vse konte, ki se navezujejo nanj (npr. za opremo konta 040, 050). Prikažemo tudi stroške prodaje, če so nastali. Predvsem pri povezanih osebah moramo paziti, da opredmetena osnovna sredstva prodamo po primerljivi tržni vrednosti, v nasprotnem primeru gre za boniteto.

Vsako leto je obvezen popis sredstev in obveznosti, med katere sodijo tudi opredmetena osnovna sredstva. Na popisni list vpišemo popisne primanjkljaje in podatke o tem, katera osnovna sredstva so poškodovana, uničena oziroma neuporabna. Odpis povečuje prevrednotovalne poslovne odhodke (konto 720). Če odpišemo opredmeteno osnovno sredstvo prej kot v petih letih od nakupa, je treba obračunati in plačati sorazmerni del DDV, razen v primerih, ko je šlo za elementarno nesrečo in imamo policijski zapisnik, v primerih, ko imamo zapisnik o uničenju, ko smo tako opredmeteno osnovno sredstvo odpeljali na uničenje na odpad in pa v primeru, ko DDV ob nakupu nismo odbijali. Prevrednotovalnih poslovnih odhodkov ne prikažemo, če za inventurni manko obremenimo delavca. V tem primeru izkažemo terjatev do delavca na kontu 165. Delavca praviloma terjamo po tržni vrednosti opreme in ne po knjigovodski. Če imamo opredmeteno osnovno sredstvo zavarovano in zavarovalnica odobri izplačilo odškodnine, v poslovnih knjigah prikažemo odhodke (kotno 720) in prihodke iz naslova odškodnine v višini zneska odškodnine (konto 786).

Zgodi se, da ob popisu opredmetenih osnovnih sredstev ugotovimo popisni presežek. V praksi bi se to lahko pojavilo, če podjetje izkazuje veliko istovrstnih opredmetenih osnovnih sredstev, pa so jih v preteklem letu ob popisu narobe prešteli in posledično preveč odpisali. To opredmeteno osnovno sredstvo (popisni presežek) se evidentira na kontu 040 in protikontu 967. 967 se zmanjšuje in prenaša v prihodke vsako leto v skladu z obračunano amortizacijo.

Posebnosti v zvezi z evidentiranjem nepremičnin, stroški razgradnje nepremičnine

Davek na promet nepremičnin, če je plačnik kupec pridobitelj nepremičnine, se všteva v nabavno vrednost nepremičnine. Transakcije prometa z rabljenimi nepremičninami, ki so v osnovi oproščene DDV, se lahko obdavčijo z DDV, kar s 1. 1. 2019 ni več treba z izjavo javljati na FURS, jasno je treba namero obračuna DDV zapisati v pogodbo in DDV prikazati na ustreznih davčnih kontih.

Na ločenih kontih se prikazujejo zemljišča (konto 020 – Zemljišča, vrednotena po modelu nabavne vrednosti, konto 022 – Zemljišča, vrednotena po modelu revaloriziranja) in zgradbe (konto 021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti, konto 023 – Zgradbe, vrednotene po modelu revaloriziranja).

Posebnost pri nepremičninah so tudi stroški razgradnje zgradbe, njihova ocenjena vrednost pa povečuje vrednost zgradbe, kot protiknjižbo naredimo rezervacije na kontu 961 (Rezervacije za pokrivanje prihodnih stroškov oziroma odhodkov zaradi razgradnje). Ko prejmemo račune za razgradnjo, se ustrezno zmanjšajo prikazane rezervacije.

Opredmetena osnovna sredstva v najemu, opredmetena osnovna sredstva dana v najem

Finančni najemi so zelo pogosti v praksi, saj lahko opredmeteno osnovno sredstvo nemoteno uporabljamo, čeprav se lastništvo prenese šele po plačilu zadnjega obroka, lahko koristimo davčno olajšavo (odvisno sicer od vrste opredmetenega osnovnega sredstva, več v nadaljevanju), kupnina pa se plačuje postopoma.

Knjiženje pri najemojemalcu: opremo knjižimo na konto 040, DDV na konto 160 (če imamo pravico do odbitka), obveznost (skupaj z obrestmi) na konto 975 (Dolgoročni dolgovi iz finančnega najema), obresti pa na konto 975-O. Ob nakazilu anuitete, zmanjšamo konto 975, za znesek obresti pa zmanjšamo konto 975-O in hkrati prikažemo odhodke iz naslova obresti na kontu 743 (Odhodki iz drugih finančnih obveznosti). Obroke, ki bodo zapadli prej kot v roku enega leta lahko prenesemo s konta 975 na konto 275 (Kratkoročne obveznosti iz finančnega najema). Stroški sklenitve najemnega posla se ne knjižijo na konto 040, ampak na druge stroške – konto 419.

Knjiženje pri najemodajalcu določa SRS 1.4.: 'Stvari, dane v finančni najem, same niso ali ne spadajo med opredmetena osnovna sredstva, temveč so sestavni del dolgoročnih finančnih terjatev.'

Vrednost predmeta najema pri najemodajalcu preknjižimo na konto 072 (Dolgoročna posojila, dana drugim, vključno z dolgoročnimi terjatvami iz finančnega najema), na kontu 072-O prikažemo obresti, na kontu 260 prikažemo obveznost za DDV. Ko je prvo plačilo anuitete opravljeno, zmanjšamo konto 072 za ta znesek, hkrati pa v višini obresti prikažemo finančne prihodke (konto 775) in v isti višini zmanjšamo konto 072-O.

Več o t. i. poslovnih najemih in njihovem evidentiranjem po novih SRS pa smo pisali že v prejšnji reviji.

Vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva

Po SRS 1.14.: 'Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti se v poslovnih knjigah vlagatelja izkazujejo kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna sredstva ali kot deli opredmetenih osnovnih sredstev, če so izpolnjeni pogoji iz SRS 1.1.'

Pri vlaganjih v tuja opredmetena osnovna sredstva gre največkrat za naložbe v tuje prostore, ki jih imamo v najemu, in jih ni možno brez težav odstraniti in prenesti drugam, kjer bi jih lahko ponovno uporabljali. Ta vlaganja se ne odštevajo od najemnine, ampak se plača polna najemnina, naložbo pa plača najemnik. Tako opredmeteno osnovno sredstvo evidentiramo na kontu 046 (Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti), popravke pa na 056 (Popravek vrednosti vlaganj v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti). Doba koristnosti takega osnovnega sredstva ne sme biti daljša, kot je trajanje najemne pogodbe.

Evidentiranje stroškov izposoje v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi

Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo tudi stroški izposojanja. Gre za bančne obresti od prejetih bančnih posojil, ki so namenjena za pridobitev konkretnega opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Vse obresti pred usposobitvijo za uporabo opredmetenega osnovnega sredstva tako knjižimo na konto 027 oziroma 057 namesto v skupino 74 (finančni odhodki), kar pomeni tudi, da moramo imeti natančne evidence posojila za točno določeno opredmeteno osnovno sredstvo. Od datuma usposobitve za uporabo naprej pa odhodke iz naslova obresti knjižimo enako kot pri drugih posojilih – v skupino kontov 74.

Opredmetena osnovna sredstva in davki

Investicijska olajšava, prodaja opredmetenega osnovnega sredstva in vračilo olajšave

Skladno s 55. a členom ZDDPO-2 lahko v letu nakupa opredmetenega osnovnega sredstva uveljavljamo davčno olajšavo pri davku od dohodkov pravnih oseb, in sicer v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, razen pri naložbah v nepremičnine, vlaganjih v tuje nepremičnine, nakupa pisarniškega pohištva in pisarniške opreme in nakupa motornih vozil. Pri motornih vozilih lahko uveljavljamo olajšavo izjemoma pri nakupih osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, nakupih avtobusov na hibridni ali električni pogon in pri nakupih avtobusov ter tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustrezajo najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.

Olajšavo za opredmetena osnovna sredstva lahko koristimo največ do višine davčne osnove tekočega leta, neporabljen del davčne olajšave pa lahko prenesemo in uveljavljamo še v naslednjih petih letih. Olajšava se ne more uveljavljati pri opredmetenih osnovnih sredstvih, ki so financirana iz nepovratnih sredstev Evropske unije, iz sredstev proračunov lokalne skupnosti ali iz proračuna Republike Slovenije.

V primeru prodaje opredmetenega osnovnega sredstva, za katerega smo uveljavljali olajšavo, pred potekom treh let od nakupa oziroma pred dokončnim amortiziranjem, če je to krajše od treh let, se koriščena davčna olajšava vrne tako, da se davčna osnova v letu odtujitve poviša za znesek že izkoriščene olajšave v zvezi s tem opredmetenim osnovnim sredstvom v preteklih letih.

Priznavanje amortizacije

Davčno priznane stopnje amortizacije (33. člen ZDDPO-2):

  1. gradbeni objekti – 3 %,
  2. deli gradbenih objektov – 6 %,
  3. oprema, vozila, mehanizacija – 20 %,
  4. deli opreme in oprema za raziskovalno in razvojno dejavnost – 33 %,
  5. računalniška, strojna in programska oprema – 50 %,
  6. večletni nasadi – 10 %,
  7. osnovna čreda – 20 %,
  8. vlaganja v tuja OOS in druga vlaganja – 10 %.

Edina davčno priznana uporabljena metoda amortiziranja je metoda enakomernega časovnega amortiziranja, opredmetena osnovna sredstva pa se morajo amortizirati posamično. Drobni inventar oziroma opredmetena osnovna sredstva do 500 evrov so lahko v celoti davčno priznan odpis, priporočljivo pa je, da to usmeritev zapišemo tudi v Pravilnik o računovodstvu.

Zaključek

Na koncu povejmo še besedo o vrednotenju opredmetenih osnovnih sredstev. Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva mora organizacija za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model revaloriziranja. Izbrano usmeritev mora uporabljati za celotno skupino opredmetenih osnovnih sredstev. Model revaloriziranja organizacija lahko izbere le za prevrednotenje zemljišč in zgradb. Izbrano usmeritev moramo zapisati v Pravilniku o računovodstvu in se je dosledno držati.

Strokovni članki
Videz nepristranskosti: fantόm v pravosodju

Una Crnek

piše: Una Crnek, mag. prava, pripravnica na Centralni enoti za starševsko varstvo in družinske prejemke, revija Odvetnik št. 89/2019

Videz nepristranskosti se v pravosodju pojavlja kot nekakšen fantóm. Vsi se namreč zavedajo njegovega obstoja, nihče pa natančno ne ve, kako je videti. Vsebinsko ga je sicer mogoče lepo ponazoriti z anglosaško maksimo, po kateri ne zadošča, da je bila odločitev pravična, temveč mora ustvarjati tudi videz pravičnosti.1
In ravno v tem leporečju ima fantómskost pojma svoj izvor. Kaj konkretno naj bi pomenil »videz nepristranskosti«? Na to vprašanje je toliko različnih odgovorov, kolikor je ljudi. Gre za pojem, ki je obarvan z izrazito subjektivno noto, saj je njegova vsebina v okviru zakonskega normiranja oblikovana zelo abstraktno in odprto, zato je njegova aplikacija v praksi težavna.

Tolmačenje, katere so tiste okoliščine, ki dejansko in utemeljeno vplivajo na videz sojenja, je podvrženo interpretaciji vsakega posameznika, bodisi pravnega strokovnjaka bodisi pripadnika splošne javnosti. Zato je seveda naloga zakona, da vnaprej opredeli abstraktni zakonski dejanski stan, ki bo izničil subjektivnost pojma in mu zagotovil objektivnost ter predvidljivost. A videz nepristranskosti je tako življenjski termin, da ga ni mogoče regulirati zgolj z zakonskim urejanjem, saj je nemogoče vnaprej opredeliti vse potencialno sporne življenjske situacije. O tem se je izreklo tudi Ustavno sodišče RS, ki je poudarilo, da je »treba upoštevati, da zakon vseh okoliščin, ki lahko povzročijo pristranskost sodnika ali pa vsaj po objektivnih kriterijih razumnega človeka govorijo za to, da sodnik ne more biti povsem nepristranski pri sojenju, ne more vnaprej in izrecno opredeliti«.2

Oblikovanje nekega enotnega skupnega imenovalca vseh primerov, ki se v praksi pojavljajo, je torej nemogoče, kar nas postavlja pred zahtevno nalogo, saj se pomen videza nepristranskosti v očeh javnosti povečuje. Ravno zaradi potrebe po varovanju ugleda videza sojenja se izraža nuja, da se v urejanje le-tega vključi tudi etična oziroma moralna komponenta in da se to udejanji v obliki kodificirane poklicne etike. S pomočjo slednje se poskuša vzpostaviti vodila, ki bi služila kot sodnikov notranji moralni kompas v okviru lastnega vrednotenja o primernosti njegovih ravnanj v zasebnem in poklicnem življenju. Na ta način poskušamo že vnaprej zožiti krog potencialno spornih okoliščin, ki bi v poznejšem sodnem postopku lahko privedle do izločitve sodnika iz razloga pristranskosti. Kodeks sodniške etike v 3. členu govori o nepristranskosti in sodniku zapoveduje, da mora soditi nepristransko in biti nedovzeten za vsakršne zunanje vplive, hkrati pa tudi ne sme vzbuditi videza, da odloča pod vplivom takšnih okoliščin. Nadalje tudi komentar kodeksa poudari, da je nemogoče pričakovati, da sodnik kot del družbe ne bi imel izoblikovanih lastnih prepričanj o različnih problematikah, a da je odlika posameznega sodnika ravno v tem, da se zaveda obstoja svojih subjektivnih percepcij in ne dovoli, da bi mu to zameglilo strokovno presojo. V nadaljevanju se komentar osredotoča na podajanje smernic glede sodnikovega vedenja v sklopu opravljanja sodniške funkcije ter njegovih dejanj in aktivnosti zunaj sodišča.

S poklicno etiko se torej poskuša konkretizirati, kaj se od sodnika v sklopu videza nepristranskosti sploh pričakuje. A treba se je zavedati, da gre za občutljivo tematiko, saj z zakonskim in avtonomnim urejanjem dopustnih ravnanj sodnikov pogosto posegamo v njihove ustavno in zakonsko priznane ter zagotovljene pravice. V ospredje stopajo predvsem vprašanja dopustnosti svobode govora, opravljanja nekaterih (predvsem političnih) funkcij, svobode ravnanja v okviru materialnega procesnega vodstva in nenazadnje, v kolikšni meri etični postulati kodificirane etike zavezujejo tudi v zasebnem življenju. Nasproti si torej stojijo ustavne pravice, katerih nosilci kot državljani so seveda tudi sodniki, in etične zaveze, ki so jih slednji sprejeli s prevzemom sodniške funkcije. Enoznačen odgovor na to kompleksno vprašanje ni mogoč, saj zahteva objektivno in konstruktivno presojo vsakega konkretnega primera posebej.

Na drugi strani pa se s kodifikacijo poklicne etike javnosti omogoča, da se seznani z etičnimi zavezami nosilcev sodniških funkcij, kar pripomore k temu, da družba v položaju sodnika ne zazna zgolj forme, ampak slednjo napolni z vsebino. Javnost je namreč neločljiv del videza nepristranskosti, ki skupaj z drugimi komponentami tvori celoto. A tudi javnost ni homogen pojem, ampak je razdrobljena pod težo številnih mnenj, stališč in pogosto pavšalnih prepričanj o pravosodju kot celoti. Pod vplivom senzacionalističnega poročanja medijev se ustvarja družbena klima, ki je ob odsotnosti vsakega strokovnega in objektivnega podtona podvržena negativnemu vrednotenju vsakega koraka ali odločitve, sprejete v okviru sodnega kolesja.

Kaj videz nepristranskosti v praksi dejansko pomeni?

Okoliščine, ki lahko ustvarijo dvom o sodnikovem nepristranskem odločanju, so torej številne in izhajajo iz vseh vidikov njegovega zasebnega in poklicnega življenja. Eno osrednjih potencialno spornih področij je vprašanje, v kolikšni meri se smejo nosilci sodniških funkcij udejstvovati v izvensodnih dejavnostih.

Slednje lahko izhodiščno razdelimo v dve kategoriji, ki se med seboj ločita po merilu narave take dejavnosti. V prvo skupino sodijo dejavnosti, pri katerih sodnik nastopa kot pravni strokovnjak, v drugo kategorijo pa tiste, ki so usmerjene v sodnikovo zasebno obnašanje, kar zajema tudi politično udeležbo.3

Kljub ustavni4 in zakonski5 opredelitvi funkcij, ki so nezdružljive s sodniško funkcijo, ter generalni prepovedi vseh drugih aktivnosti sodnika, ki bi lahko vzbujale vtis, da pri opravljanju sodniške službe ni nepristranski,6 se sodnika s stališča zakonodajalca in poklicne etike k izvensodnemu udejstvovanju celo spodbuja. Franc Testen opozori, da to velja za pravniške dejavnosti, medtem ko je ureditev do opravljanja drugih dejavnosti bolj zadržana, a ključno merilo za presojo vseh udejstvovanj bo načelo nepristranskosti.7

Tudi v praksi je meja med dopustnimi in nedopustnimi ravnanji tanka ter včasih težko določljiva oziroma odvisna od številnih okoliščin. Tako je Komisija za etiko in integriteto podala načelno mnenje, da sodelovanje sodnika, ki ni član izpitne komisije za pravniški državni izpit (PDI), pri izobraževanju kandidatov za pisni del PDI ni v nasprotju s sodniško etiko.8 V nasprotnem primeru, ko gre za sodelovanje sodnika, ki je član izpitne komisije, pa to pomeni ravnanje, ki krši etiko sodniškega poklica.9 Že zdrav razum nam narekuje, da bi v primeru dopustnosti sodelovanja sodnika, ki je član komisije, prišlo do grobega posega v videz nepristranskosti, saj je že na popolnoma človeški ravni logično, da bo takšna oseba želela upravičiti kakovost svojega izobraževanja in dokazati, da je sposobna neoporečno izpeljati svoje pedagoške dejavnosti tudi na izobraževalno tako visoki ravni, kot je pravosodni izpit. K temu izpitu pristopajo posamezniki, ki bodo v mnogih primerih pomemben dejavnik pri uveljavljanju pravic in dolžnosti običajnih ljudi, zato pri oceni znanja teh posameznikov ni prostora za lasten interes člana komisije, zaradi katerega bi ta član morebiti neobjektivno in pristransko ovrednotil kandidatovo znanje. Neuspešnost kandidata bi namreč lahko vzbudila dvom o sodnikovem podajanju znanja, zato takšna situacija ustvarja upravičljiv dvom o sodnikovi nepristranskosti. Podobno stališče je zavzela tudi komisija, ki opozarja, da se mora v takih okoliščinah sodnikova vloga izpraševalca umakniti njegovi vlogi nosilca sodne oblasti.10

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Uporaba predpostavljene obrestne mere za izposojanje

revija Sirius

piše: Iz prakse za prakso, revija SIR*IUS 1/2019

IZHODIŠČE

SRS 1.27. v drugem odstavku določa:

"Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik."

Tudi pri prehodu na spremenjeni SRS 1 – Opredmetena osnovna sredstva v delu, ki se nanaša na spremembe področja najemov, se bo najemnik za vsak najem posebej odločil, ali bo sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, meril:

i. po knjigovodski vrednosti, kot da bi se spremembe področja najemov uporabljale od začetka najema, vendar diskontirano po najemnikovi predpostavljeni obrestni meri za izposojanje na datum začetne uporabe, ali

ii. v znesku, ki je enak obveznosti iz najema, prilagojenem za znesek vnaprej plačanih ali vračunanih obresti, ki se nanašajo na ta najem, in pripoznanem v bilanci stanja neposredno pred datumom začetne uporabe.

SRS nadalje določa, da v primeru, ko se najemnik odloči za poenostavljeno možnost prehoda, lahko za vsak primer posebej uporabi naslednje praktične rešitve:

a) uporabi lahko enotno diskontno mero za portfelj najemov z razumno podobnimi značilnostmi;

b) lahko se odloči, da za najeme, pri katerih se trajanje najema konča prej kot v 12 mesecih od datuma začetne uporabe, uporabi možnost izjeme, kot velja za kratkoročne najeme;

c) začetne neposredne stroške lahko izključi iz merjenja sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, na datum začetne uporabe;

d) uporabi lahko ugotovitve za nazaj, na primer pri določanju trajanja najema, če pogodba vsebuje možnost podaljšanja ali odpovedi najema.

Praktično enaka je ureditev v MSRP 16 – Najemi. V 26. členu je določeno:

"Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta datum še niso plačane. Najemnine se diskontirajo po obrestni meri, sprejeti pri najemu, če je to obrestno mero mogoče takoj ugotoviti. Če navedene obrestne mere ni mogoče takoj ugotoviti, najemnik uporabi najemnikovo predpostavljeno obrestno mero za izposojanje."

V tej zvezi se postavlja vprašanje, kako v primerih, ko ni poznana obrestna mera, sprejeta pri najemu, najbolje opredeliti najemnikovo predpostavljeno obrestno mero za izposojanje.

Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta naslednja strokovna razlaga.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Novi predpisi
Spremenjeni predpisi
Novi predlogi zakonov
Opomnik, Lex-Koledar, Seminarnik

Ne pozabite spremljati Opomnika davčno-finančnih obveznosti ter Koledar veljavnosti pravnih aktov za dnevno obveščenost o pravnih aktih, ki so začeli ali prenehali veljati oz. se uporabljati. Aktualni seminarji s pravnega, davčnega in računovodsko-finančnega področja pa so zbrani v Seminarniku.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.