Najuglednejši 2012: O pravem ugledu nikoli ni dvoma

Družba Tax-Fin-Lex, d. o. o., je že sedmo leto zapored podelila priznanja najuglednejšim slovenskim strokovnjakom na davčnem, finančnem in pravnem področju za leto 2012

Že sedmo leto zapored so uporabniki portala Tax-Fin-Lex izbirali najuglednejše strokovnjake z davčnega, pravnega in finančnega področja v Sloveniji. To so postali mag. Ivan Simič, dr. Jožko Peterlin in dr. Miro Cerar. Glasovanje je potekalo med 20. septembrom in 15. novembrom letos, glasovalci, skoraj 700 jih je bilo, pa so se letos ponovno odločili za iste ugledne strokovnjake kot lani.
Uporabniki strokovnjake, ki si po njihovem mnenju ta naziv zaslužijo, predlagajo sami, ugled pa je nesporno prva kategorija, ki določa njihovo izbiro.

 

Za leto 2012 so eminentni naziv najuglednejših strokovnjakov na področju davkov, financ in prava ponovno dobili:

• za najuglednejšega davčnega strokovnjaka je bil izbran mag. Ivan Simič (sedmi naslov), dobil je 50,31 odstotka glasov v svoji kategoriji;
• za najuglednejšega finančnega strokovnjaka je bil izbran dr. Jožko Peterlin (drugi naslov), dobil je 17,25 odstotka glasov v svoji kategoriji;
• za najuglednejšega pravnega strokovnjaka pa je bil izbran dr. Miro Cerar (drugi naslov), dobil je 25,52 odstotka glasov v svoji kategoriji.

Z zmagovalci, mag. Ivanom Simičem, dr. Jožkom Peterlinom in dr. Mirom Cerarjem, se je na tradicionalni podelitvi pogovarjala Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex. Pogovarjali so se o aktualnih davčnih, pravnih in finančnih vprašanjih, delovanju zmagovalcev na njihovem področju, njihovih vizijah in idejah za boljši jutri ter seveda o pridobivanju in vzdrževanju ugleda, kategoriji, ki jo gradimo na dolgi rok.

 

Trdo delo, vizija, vztrajnost, zavezanost k poštenosti in pogum, poleg tega pa, kot pravijo sami, je uporaba zdrave pameti tisto, kar nesporno združuje vse tri letošnje zmagovalce.

 

Mag. Ivana Simiča je direktorica Zlata Tavčar že lani poimenovala davčni guru, letos je temu poimenovanju dodala še nesporna davčna avtoriteta in davčni maratonec.

Uporabniki so ga že sedmo leto zapored izglasovali, ker menijo, da:

• analitično pozna vso zakonodajo ter jo logično in analitično obvladuje,
• jim je v čast sodelovati z njim,
• se ne prilagaja populističnim pritiskom stroke in medijev,
• ker med drugim deluje izključno tako, kot se mu zdi pravilno, in je hkrati strokoven, delaven, pošten, pravičen, iskren ter
• vedno prevzema odgovornost za svoja dejanja.

 

Ali je mag. Simič res tako zaznamoval davčno sfero v Sloveniji, le dobri dve leti je bil namreč direktor davčne uprave?

»Prve tri nazive sem dobil kot generalni direktor Davčne uprave RS, naslednje štiri pa po tem obdobju, ko sem se vrnil v svojo družbo. Še vedno se trudim spodbuditi odgovorne s svojimi predlogi, zadnji so stari dve leti, in čakam, da jih bodo uporabili, kajti vedno bliže so jim.

Trdo delo, sploh revija Denar, kjer poskušamo bralcem pojasniti čim več različnih zadev, mi vzame res veliko časa. Imam kar veliko kolegov, ki se jim ne da več govoriti v javnosti. A če bomo vsi tiho, bo življenje minilo in na koncu se boš lahko samo vprašal, kaj si sploh naredil.«

 

Dr. Jožko Peterlin, tudi letos najuglednejši finančni strokovnjak, že vso svojo kariero deluje na področju financ. Kot finančni direktor sodeluje v več podjetjih, kot finančni svetovalec v svojem lastnem, predvsem pa je pomembno področje njegovega delovanja tudi organizacija brezplačnih strokovnih predavanj in delavnic o financah. Razvil je svojo mobilno aplikacijo v pomoč malim in srednjim podjetjem, na poti je njegov priročnik, ki ga je napisal z desetimi drugimi slovenskimi strokovnjaki, in še mnogo drugega.

Uporabniki, ki so glasovali zanj, svoj glas kratko in jedrnato utemeljujejo z izjavo: »Dr. Peterlin je strokovnjak, ki ve, kako je treba.«

 

Katere lastnosti so mu po njegovem mnenju prinesle ta naziv?

»Predvsem poznavanje stvari, pri katerih delam, in strokovno znanje. Pa tudi, da o meni ni zgodb o neki neetičnosti, kajti po 25 letih dela na področju financ bi se kakršna koli nepravilnost že pokazala.

Verjetno sem dovolj direkten, tudi družbeno aktiven, poznajo me po delavnicah, ki jih organiziram za podjetja in posameznike, v glavnem pa se z nekim splošnim znanjem na področju kapitalske neustreznosti – pri nas tega znanja tu zelo primanjkuje - v zadnjem času se osredotočam na mala in srednja podjetja, zaradi česar imamo tudi v Sloveniji težave. Preveč se zanašamo na banke in se ne zavedamo, da moramo ustvarjati lastni denarni tok.

Delujem na področju obvladovanja finančnih tveganj, kjer se ljudje ne zavedajo, da je pri uresničevanju načrtovanih finančnih tokov ta pot zelo izpostavljena zelo debelemu »makadamu«, in če ne obvladuješ dejavnikov tveganja, te pač odnese s poti. Ko je prepozno, je prepozno. Določene drzne poslovne posamezne poti so lahko usodne.

Treba je vzpostaviti standard strokovnosti in etičnosti v poslovnih odnosih v podjetjih. Za tem stojim in tu sem tudi največ naredil.«

Po njegovem mnenju naj gospodarske probleme rešujejo tisti, ki gospodarstvo poznajo, in ne tisti, ki o njem ne vejo ničesar. »Pomembni so izkušenost, znanje in vrednost, ki te ločuje od drugih na trgu. Na finančnem področju je namreč pomembno oceniti, kaj se zares izplača in kaj ne.«

 

Dr. Miro Cerar je tudi letos zmagal zaradi svojega verodostojnega delovanja na pravnem področju. V svojem delovanju se mu je uspelo izogniti politični karieri, čeprav svetuje tudi politikom. Predava o etiki, zagovarja red v pravni državi in meni, da je nujno ponovno vzpostaviti prevzemanje odgovornosti družbe in vsakega posameznika v njej.

Zanj so uporabniki portala Tax-Fin-Lex zapisali:

• da je trezen, strokovno predan pravnik z odličnimi praksami in izkušnjami,
• da razumljivo predstavi strokovno mnenje do aktualnih tem in
• da je nesporna moralna in strokovna avtoriteta.

 

Katere pa so po njegovem mnenju lastnosti, ki so vodile do priznanja najuglednejši pravnik?

»Gre za kombinacijo pameti in srca. Pridobivanje znanja dolgo časa se pač nekje pozna. Od študentov do politikov, ki jim svetujem, hkrati pa brez srca in želje, da bi pomagal, ne gre. V našem poklicu smo kot pravniki in svetovalci namenjeni temu, da pomagamo reševati.

Zanimivo je, da mi uspeva biti neposredno v politiki in drugih državnih sferah že več kot 20 let, a mi kljub temu uspeva ohranjati avtonomno pravno mišljenje, ne pustim se podrejati, povem, kot mislim, da je prav. Verjetno je to tisto, kar ljudje opazijo. Opažam, da smo hitro izjemno neobjektivni. Ko spremljam javna mnenja, opazim, da hitro vemo, kaj bo kdo rekel, mnenja so zelo bipolarna in večinoma popolnoma netolerantna do nasprotnikov. To stanje je nevzdržno, treba ge je preseči, tako ne bomo sposobni nobenega dialoga.«

 

Mag. Ivan Simič, ki poudarja, da je na davke treba gledati celovito, o trenutnem davčnem sistemu in politiki v Sloveniji meni:

»Ta trenutek je vse tako zgrešeno, da bi težko vzpostavil neki sistem. V preteklosti smo vedeli, kaj in kako deluje, če si nekje vzel, si na drugi strani dal. Trenutni sistem je sistem izsiljevanja in prisile ter je popolnoma neproduktiven.

Če ti denarja primanjkuje, je treba razmisliti, kaj bi ti ga najhitreje prineslo. To je DDV, že pred dvema letoma sem predlagal njegovo povišanje za 2 odstotni točki, seveda s korekcijo v dohodninski zakonodaji, da bo ljudem več ostajalo. Tega ne storijo, minus se povečuje. Potem naredimo tudi korekcijo pri davku pravnih oseb, znižamo stopnjo na 15 odstotkov, ampak ljudje me ne razumejo. Prav zgrožen sem, ko jih poslušam. Ker nimajo izkušenj. Ljudje ne razumejo denimo, da lahko z nizko davčno stopnjo pritegneš multinacionalke, ki bodo zaposlovale, ljudje bodo dobili denar in ga potrošili. Mi ne znamo razmišljati o tem, pri nas multinacionalke odhajajo zaradi našega načina dela.

Tudi obdavčenje premoženja ni rešitev, ker je to premoženje že bilo kupljeno iz obdavčenega denarja. Zato ljudje razmišljajo, da ne bi več kupovali, vlagali, tako prihajamo v fazo lebdenja.

Problem sta bipolarnost in nestrokovnost. Zvečer, ko pridem domov, tečem v fitnesu, gledam tretji program TV SLO in upam, da bo kdo z desne povedal kaj za levega in obrnjeno. Ugotoviš, da so na svetu mnogo hujše stvari, kot si jih imel ti tisti dan. Tisto kreganje je prav fantastično in mi daje novo energijo, ker mi sporoča, da sem najhujše že videl zvečer. To gre v neskončnost.

Strokovnjakom je treba pustiti stroko. Ni mogoče zamenjati cele politike, a naj se z davki ukvarjajo tisti, ki jih poznajo, ne pa tisti, ki izsiljujejo. Mislim, da je zadeva zavožena, ne vključujem se več  v te zadeve, ker ko se neha strokovna debata, nima več smisla sodelovati v njej, saj si samo slabe volje.«

 

Na vprašanji, kako danes zagotoviti denar v podjetjih, ko ga ni ne v bankah ne v državi, in ali imamo sploh dovolj finančnega znanja, odgovarja dr. Peterlin:

»Po mojem so podjetja premalo skoncentrirana na lastni denarni tok, najprej morajo biti odločitve v podjetju ekonomsko upravičene, kar pa še ni dovolj, da bo to nosilo pozitivni denarni tok. Če je nekaj upravičeno na dvajset let, kredit pa je od dve do pet let, se to finančno ne izide. Premalo je poudarka na prejemkih in izdatkih. Uspešnost podjetij se gleda po dobičku, to ni res. Dobiček je primer neizmerne kreativnosti računovodij!

Neka revizorka je zadnjič komentirala, da če ti računovodkinja ne zna narediti treh variant z dobičkom in izgubo, jo je treba zamenjati. Računovodsko se lahko popravlja za nazaj, denarnih tokov se ne da. Bančnih izpiskov s prejemki in izdatki se ne da popravljati.

Spremljanje uspešnosti podjetja na osnovi računovodskih izkazov je napačno. Izkaz poslovnega izida je zgolj, z mojega finančnega vidika seveda, delitvena bilanca med lastniki in državo. Fokus bi moral biti na denarnem toku.

Vsaka investicija naj se presoja z vidika, ali bo nosila toliko denarja, da bodo poplačane obveznosti, dolgovi. Ker gredo največji denarni tokovi mimo poslovnega izida, mimo tistega, na osnovi česar mi smatramo, ali je podjetje uspešno ali neuspešno.

Tudi terjatve, tudi zaloge so naložba. V podjetju ne more biti potrošnje, ta je lahko v gospodinjstvu.

Prihodek je dober, dobiček je boljši, denar je pa car! Ne želim preveč poudarjati denarja. A le z njim lahko poravnaš račune. Vsi v podjetju bi se morali zavedati finančnih posledic svojih poslovnih odločitev. Podjetje ne gre v stečaj, ker ima izgubo, pač pa zato, ker zmanjka denarja.

 

In znanje pri nas?

»V velikih družbah ni minimalne higiene, poslovodstva so premalo osredotočena na terjatve, zaloge, obveznosti do dobaviteljev, tam je denar. Če rastejo prihodki, rastejo zaloge, rastejo terjatve, običajno tudi investicije, saj je treba dvigniti prag poslovanja. Kapital ne raste tako hitro, kot rastejo dolgovi. Tega se v podjetjih ne zavedajo. In to znanje manjka. Zato v našem združenju vsake tri mesece organiziramo brezplačna predavanja za naše člane. Prav je, da se osredotočimo na mala in srednja podjetja. Terjatve so denar.«

 

Kako dr. Miro Cerar gleda na nedelovanje pravne države in s tem denimo na primer Balkanski bojevnik?

»Ljudje smo družbena bitja, ko se rodimo, smo izredno odvisni od družbe, ki nas mora negovati, da odrastemo. Nato začutimo svojo individualnost, to je faza, ko se širimo, želimo pridobivati znanje in ugled, potem pa se vračamo v fazo, ko to, kar smo, želimo prenašati naprej, biti dobri in solidarni drug do drugega.

Naša družba pa je šele v fazi razpršenosti individualizacije, to smo prenapeli do vseh skrajnosti na vseh področjih. Ni dovolj, da rečemo, da je Slovenija polnoletna po 18, 20 letih, treba je prenašati znanje, učiti. Tudi strokovnjaki ne bomo zadovoljni sami s seboj, če v tem ne bomo uspešni.

Kaj mi pomaga, če imam znanje, a s tem nikomur ne koristim. Pravna država je le eden od segmentov, ki prinaša družbi pravičnost. Kako bomo motivirali ljudi, da bodo nekaj prispevali k podjetju, državi, da se bodo odločili nečemu se odreči v skupno korist. Naša družba je žal pretirano nepravična.

Pri zadnji kampanji za predsednika vlade se je veliko vprašanj vrtelo okoli tega, kdo je bolj pošten, kdo kaj ima. Pravna država je eden od dejavnikov, ne edini, ki mora pri nas še dozoreti. Vsi državljani smo soodgovorni, da povišamo pravno kulturo, da jo terjamo od oblasti, da jih opozorimo, da jih ne bomo več gledali, če se ukvarjajo le s sabo in ne z družbenimi problemi, da so sprti med seboj.

Zadnjega primera, Balkanskega bojevnika, ne morem celovito komentirati, ker ga ne poznam toliko. Je pa v javnosti vzbudil še dodatno nezaupanje v našo državo. Sodniki, tožilci in policisti bi morali javnosti veliko bolj natančno pojasniti, kaj se je zgodilo v tem primeru, nekdo bi moral tudi odgovarjati, če ne pravno, pa vsaj moralno.«

 

Za mag. Ivana Simiča je pomembno in značilno predvsem logično razmišljanje, enostavnost in učinkovitost ter uporaba zdrave kmečke pameti. Njegovo izkušenost in znanje cenijo tudi v tujini – celo bolj kot v domovini – saj so mu v Srbiji, kjer trenutno svetuje finančnemu ministru, ponudili mesto vodje davčnega urada.

Pa bo ta izziv sprejel?

»Srbski minister Dinkić me je povabil k svetovanju, prve korake že delamo, nekaj smo že poenostavili, naredili smo nekaj na področju DDV in osebnih pregledov premoženja. Do začetka prihodnjega leta bodo državljani Srbije prijavili svoje premoženje, tako bomo začeli iz ničtega stanja, kar bi morali storiti tudi v Sloveniji.

Sem veliko na terenu, hodim po predstavništvih davčne uprave, se pogovarjam z zaposlenimi, svetujem, kaj poenostaviti, olajšati, organiziramo seminarje. Zaposleni tam  prvič doživljajo, da se nekdo pogovarja z njimi.

V Sloveniji pa sem delo v državni davčni upravi končal. Ko si na poziciji, te vsi napadajo, ko jo zapustiš, opazijo razliko. Škoda, da pri nas tega prej ne prepoznamo.

Res me v Srbiji nagovarjajo, naj prevzamem vodenje davčne uprave, razmišljam tudi o tem, kaj bi to pomenilo za moje podjetje. Davčna uprava Srbije je štirikrat večja od slovenske, je pa vsekakor izziv, da nekaj narediš.«

 

Na kakšen način je ugled odvisen od finančne stroke? Ali je ustanovitev slabe banke izziv zanjo?

Dr. Peterlin meni, da če bo projekt slabe banke uspel, bodo šele nastali problemi.

»Ta projekt je namenjen reševanju banke, mi pa moramo reševati gospodarstvo, podjetja, ne pa bank.

Pustimo zdaj velike finančne holdinge, govorim o podjetjih, ki so v težavah, ki ne morejo servisirati ljudi, ki so v težavah tudi zaradi države, ker so podizvajalci določenih zgodb. Ko pa se bo z njimi začel ukvarjati neki birokrat v nadzornem svetu, ki ne ve, za kaj gre, bo to zelo neproduktivno.

Največji problem, ki ga vidim, je to, da gre za prenos premoženja z ene pravne osebe na drugo. Vprašanje je, po kateri vrednosti. To je največji problem, kdo bo zdaj naredil plus, kdo izgubo, kaj je poštena vrednost terjatve.

S tem se mora ukvarjati tisti, ki to zna, ne pa neka druga institucija, to bo po mojem tretji kamen v zgodovini Slovenije, prvi je bil stanovanjski zakon, potem lastninjenje in zdaj je to slaba banka. Vse to bomo plačevali mi.

Naj banke angažirajo ljudi, da se ukvarjajo s problematičnimi naložbami, država pa naj bankam pomaga, da postanejo kapitalsko ustrezne. Ko je neko podjetje problematično, včasih potrebuje nekaj denarja, da zvozi, ko samo še črpaš in črpaš, lahko dobre vsebine propadejo samo zato, ker bo njihov upravljalec nekdo, ki se s tem še nikoli ni ukvarjal in sploh še ni delal v gospodarstvu.

Največji problem je torej, po kateri vrednosti. Problem je tudi davčni. Problem bo, kot sem rekel, kaj je poštena vrednost terjatve. Država nam je denimo ponudila delnice NKBM po 27 evrov, zdaj je ta vredna dober evro, a to je pač moja slaba naložba. Po kateri vrednosti se bo zdaj to preneslo naprej, na nekoga tretjega?

Svoje probleme naj rešujejo tisti, ki vsaj malo bolj poznajo gospodarstvo kot tisti, ki ga sploh ne poznajo.«

 

Dr. Miro Cerar je za konec poudaril, da je čas za korak naprej, da moramo načela etike in morale končno začeti tudi konkretno uporabljati, »kajti pravo, finance in davki so tudi ljudje. Ne moremo sicer rešiti sveta za naprej, lahko pa vsaj generacijam, ki prihajajo za nami in so pred ekološko in družbeno katastrofo, pokažemo pravo pot in rešimo naše otroke. Oni pa bodo morali to storiti za naprej. Vsak mora vedeti, kaj sploh lahko stori. K reševanju te krize, ki je večplastna, je treba pristopiti na vseh segmentih hkrati. Vsak se lahko izboljša na individualni ravni, vzpostaviti je treba spoštovanje do sočloveka, kot si ga zasluži.

Kaj pa je korupcija? Nespoštovanje drugih. Nisem za neko revolucijo, treba je graditi na tistem, kar imamo. V znanosti, športu in kulturi smo bili nadpovprečni in ti potenciali so še vedno navzoči, zato jim je treba dati več možnosti. V teh dvajsetih letih je nekaj svetlih izjem, a drugače se je družba vodila neuspešno. Premike je treba delati brez maščevanja in skrajnih čustev.«

 

Vsi trije strokovnjaki so se med pogovorom dotaknili tudi zakonodaje v Republiki Sloveniji, ki se jim na njihovih področjih zdi pravzaprav dovolj ustrezna, a pomembno je  predvsem poskrbeti za njeno pravilno razumevanje, obvladovanje in hkrati izvajanje.

In kako naprej v družbi Tax-Fin-Lex?

Družba Tax-Fin-Lex redno nadgrajuje svoje področje delovanja. Prireditev Najuglednejši želijo prihodnje leto nadgraditi še z druženjem uglednih posameznikov z različnih področij delovanja. Prvi korak v to smer je vsekakor elektronski časopis TFL Glasnik, ki ga tedensko prejema 20.000 prejemnikov, v njem pa že drugo leto gostijo ugledne posameznike, ki  so se izkazali s svojim delom. Uspešni direktorji, pametni lastniki podjetij, pokončni državni uslužbenci, izobraženi, bistri in prodorni posamezniki, to so njihovi gostje, za katere verjamejo, da bodo odločno pripomogli k pametnejši politiki in usodno vplivali na razcvet naše države in družbe. Vsem je skupna ena lastnost, to je ugled. Zato tudi izbor najuglednejših strokovnjakov.

Ljubljana, 21. 11. 2012

Zapisala: Petra Hrastar