»Samo uspešna podjetja, ki ustvarjajo dobiček, so lahko pogoj za uspešno in zadovoljno Slovenijo.« To je vodilo današnjega uvodnika Zlate Tavčar, direktorice družbe Tax-Fin-Lex, ki bo s tradicionalno podelitvijo priznanj trem Najuglednejšim strokovnjakom, davčnemu, finančnemu in pravnemu, nekako zaključil obdobje zelo odmevnih intervjujev.
V tokratnem pravnem članku odvetniški kandidat Miha Šercer, univ. dipl. pravnik, piše o tematiki redne in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca se ravno zaradi načelne trajnosti delovnega razmerja šteje kot skrajno sredstvo, zato zakon natančno določa, iz katerih razlogov je mogoča odpoved.
Današnja tema tedna je namenjena pregledu sprememb, ki so zajete v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku in se nanašajo na elektronsko vročanje, davčno izvršbo in določitev načina akontacije dohodnine za osebno dopolnilno delo. Gre za nekatere novosti, ki bodo spremenile položaj davčnih zavezancev, ali pa se nanašajo le na način dela s Finančno upravo Republike Slovenije.
Vabljeni k branju!
V teh dneh, ko počasi vlečemo črto pod letos opravljenim delom in nam misli uhajajo v praznične dni, se hkrati porajajo tudi že novi načrti, ki bodo konkretnejšo podobo dobili v dnevih miru, uresničili pa se bodo, domišljeni in pripravljeni, prihodnje leto.
Načrtov je veliko. Verjamem, da tudi pri vas, spoštovani bralci, tako poslovnih kot zasebnih. V družbi Tax-Fin-Lex smo zadovoljni, da smo v našem e-tedniku TFL Glasnik ponovno odprli vrsto zanimivih tem in povabili sogovornike, ki so prepričali. Verjamem, da bo tudi v prihodnje tako, tem kar ne zmanjka, odprtih vprašanj je veliko.
Zakaj je odsotnost strategije razvoja gospodarstva tisto, kar nas najbolj zanima? Ker je strategija gospodarstva ključna za vse aktivnosti v Sloveniji in posledično za blaginjo vseh nas. Kaj bomo delali, katerim dejavnostim bomo dali prednost, so narejeni izračuni in modeli, kaj se splača, kje smo lahko najkonkurenčnejši? In končno, dajmo, govorimo že o dobičku. O dobičku, ki ga na pošten način ustvarjajo podjetja in ki je edini vir njihove lastne prihodnosti in edini vir prihodkov države. Samo uspešna podjetja, ki ustvarjajo dobiček, so lahko pogoj za uspešno in zadovoljno Slovenijo.
Zdaj, ko ključne tajkunske zgodbe dobivajo epiloge na sodiščih, se počasi vzpostavljajo nove razmere. V ospredje prihajajo pravi podjetniki, tisti, ki so svoje premoženje pridobili s svojim delom, vztrajnostjo in idejo, ki so jo znali uspešno spremeniti v poslovni uspeh. Tisti največji in najuspešnejši so po podatkih menedžerske lestvice svoje delovanje prenesli v tujino. Tam ostajajo tudi davki. In zakaj je to potrebno? Zakaj ne bi tuja podjetja zaradi prijazne davčne politike in vseh drugih pogojev za podjetništvo rajši prišla k nam in davek od ustvarjenih dobičkov plačevala v naš proračun? Zakaj bi bila Slovenija samo turistično zanimiva država, zakaj ne bi bila zanimiva tudi poslovno?
Pravna država že kaže prve obrise delovanja, kar je dobro in kar je ključni pogoj za vzpostavitev zaupanja in varnosti vlagateljev. Bolj skrb vzbujajoči sta dve drugi stvari. Najprej slaba klima za podjetništvo in potem sindikati.
Toliko izjemnih dijakov ter odlično podkovanih in mednarodno uveljavljenih študentov, kot jih imamo v Sloveniji, verjetno težko srečamo. Tudi sicer je šolstvo na visoki ravni, znanja je dovolj. To seveda tudi stane, to je naša investicija. Ko pa vsa ta mladina šolanje konča, ne vemo več, kaj bi z njo. Tu bi moralo nastopiti podjetništvo. Vse bi morali vzgajati v tem duhu, da smo sami odgovorni za svojo prihodnost, da si upamo, da je kreativnost tisto pravo in da je podjetništvo edino, ki nam lahko zagotovi prihodnost.
Tega pa ni. Ničesar od tega. Celo nasprotno. Ko slišim, kako bo v prihodnjem obdobju zagotovljenih toliko in toliko delovnih mest, moram priznati, da se mi dvigne tlak. Kdo jih bo zagotovil? Politika? Verjetno ni treba poudariti, da lahko delovna mesta zagotovijo le podjetja. Torej je govorjenje o novih delovnih mestih popolno zavajanje, morda sicer politično všečno za ljudi, vendar iz take politične retorike veje duh minulega časa, ko je država zares zagotavljala delovna mesta. Podobno je s sindikati, ki s svojo mnogo preveliko močjo dušijo podjetništvo. Zelo pogrešam glas delodajalcev, ki ga v primerjavi z glasom sindikatov tako rekoč ni. Pa saj so vendar delodajalci - torej podjetniki - tisti, ki prevzamejo tveganje, vložijo kapital, vodijo poslovanje, zaposlujejo, ustvarjajo prihodek in s tem plače!
V tem kratkem času nove oblasti se nakazujejo tudi obrisi sprememb v to smer, pot do podjetniško usmerjene in uspešne Slovenije pa bo še dolga. A le uspešno gospodarstvo je porok za našo prihodnost, za naše zadovoljstvo in za našo osebno srečo.
Lahko smo samo to, kar smo. Odgovornost za to je velika. Lahko pa smo vedno boljši, vedno lahko kaj spremenimo, vedno se lahko česa naučimo, vedno lahko kaj dobrega naredimo.
Naj vas s temi besedami pospremim v prihodnje leto, spoštovani bralci, in vam zaželim iskrivega duha, poguma, želje po uspehu in osebnega miru ter dostojanstva.
piše: Miha Šercer, univ. dipl. pravnik, Odvetniška družba BGK o.p., d.o.o., Ljubljana
Delovno razmerje je načeloma trajno razmerje. Zakon o delovnih razmerjih v začetnih določbah (12. člen) določa, da se pogodba o zaposlitvi praviloma sklepa za nedoločen čas, za določen čas pa zgolj izjemoma - le v primerih, ki so izrecno določeni v zakonu (54. člen). Ker pa nobena stvar ne more biti večna, zakon dopušča, da pogodba o zaposlitvi predčasno preneha, nenazadnje tudi z njeno odpovedjo.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca se ravno zaradi načelne trajnosti delovnega razmerja šteje kot skrajno sredstvo, zato zakon natančno določa, iz katerih razlogov je mogoča odpoved (redna: poslovni razlog, nesposobnost, krivdni razlog, ''invalidnost'', neuspešno opravljeno poskusno delo; izredna odpoved), hkrati pa natančno predpisuje postopek, ki mu je treba slediti, da je odpoved pogodbe zakonita (upoštevanje rokov in predhodnih postopkov, zagovor, pravilno vročanje itd.).
Pri tem je treba upoštevati še, da morajo biti odpovedni razlogi utemeljeni (resni, tehtni) in da morajo onemogočati nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pri izredni odpovedi mora biti izkazano še, da iz vseh okoliščin primera izhaja, da je nujno takojšnje prenehanje delovnega razmerja, brez odpovednega roka.
Precej strogi pogoji torej. Vendar vseeno ne takšni, da se ne bi s pravilnim pristopom (po možnosti ob sodelovanju strokovnjaka s tega področja) dalo podati odpovedi brez tveganja za ugotovitev njene nezakonitosti in posledične vrnitve delavca nazaj na delo oziroma plačila odškodnine. V čem je torej problem v praksi? Običajno v naslednjem:
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2H), ki ga je Ministrstvo za finance objavilo na svojih spletnih straneh, prinaša nekatere novosti pri:
- elektronskem vročanju,
- davčni izvršbi in
- določanju načina izračuna akontacije dohodka za osebno dopolnilno delo.
Elektronsko vročanje je s strani določenih davčnih zavezancev že obvezno. ZDavP-2H pa bo omogočil Finančni upravi Republike Slovenije, da tudi ona vroča dokumentacijo določenim davčnim zavezancem elektronsko preko eDavkov.
Pravila pri davčni izvršbi bodo z uveljavitvijo ZDavP-2H, če bo besedilo ostalo nespremenjeno v postopku sprejemanja, usklajena s pravili civilne izvršbe.
V letu 2015 začne veljati sistem vrednotnic, ki ga ureja veljavni Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno. Sistem je popolnoma nov, zato ZDavP-2H ureja sistem plačevanja dohodnine od tovrstnih dohodkov.
Elektronsko vročanje dokumentacije s strani davčnega organa davčnim zavezancem novela ZDavP-2H ureja s 85.a členom. Davčni organ bo lahko elektronsko preko eDavkov vročal dokumentacijo pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki opravljajo dejavnost, pa tudi drugim davčnim zavezancem, če se prijavijo v sistem eDavki.
Postopek vročitve dokumenta je sledeč:
- Davčni organ odloži dokument, ki ga želi vročiti, v portal eDavki in preko portala eDavki o tem obvesti zavezanca. Obvestilo prejemnik lahko dobi tudi na e-naslov, če ga sporoči davčnemu organu.
- Davčni zavezanec prevzame dokument iz eDavkov s pomočjo identifikacije z digitalnim kvalificiranim potrdilom in podpiše vročilnico.
- Vročitev je opravljena z dnem podpisa vročilnice ali v 15 dneh od dneva, ko je bilo zavezancu puščeno obvestilo na sistemu eDavki.
- Davčni organ po preteku šestih mesecev obvestilo izbriše iz portala eDavki in o tem obvesti zavezanca. Zavezanec lahko potem dokument prevzame pri davčnem organu.
V kolikor ima davčni zavezanec davčnega pooblaščenca, se dokumenti vročajo le-temu.
Pravila o davčni izvršbi, ki so v veljavnem Zakonu o davčnem postopku ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/2006 do 40/2014) zelo neprizanesljiva in marsikaterega davčnega dolžnika lahko potisnejo čez rob preživetja, se bodo z novelo ZDavP-2H uskladila z pravili za civilno izvršbo. To pomeni, da bodo obstajala določena izvzetja in omejitve pri izvršbi iz denarnih sredstev. Po novem denarni prihranki, ki jih zavezanec v mesecu prejema ni dvignil iz tekočega računa, ne bodo več predmet davčne izvršbe. Tovrstne omejitve davčne izvršbe na denarne prejemke so namenjene zagotovitvi preživetja davčnemu dolžniku.
Z uveljavitvijo sistema vrednotnic, kot ga ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno, (Uradni list RS, št. 32/2014), se uvaja specifičen sistem plačevanja in določanja prispevkov za socialno varnost. Novela ZDavP-2H z dodanim 11. odstavkom 349. člena ureja problem plačevanja dohodnine od tovrstnega dela, ki se skladno z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006 do 29/2014) šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Dohodnino lahko izračuna in plača izplačevalec dohodka, če gre za pravno osebo ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ob izplačilu posameznega dohodka. Če pa je bil dohodek dosežen pri fizičnih osebah, mora izvajalec dopolnilnega dela davčnemu organu predložiti mesečno napoved dohodka, na osnovi katerega davčni organ ugotovi višino dohodne.
No naj na koncu še enkrat poudarim, da gre za Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku. Vse novosti bodo veljale šele s sprejemom obravnavanega zakona in ob pogoju, da v postopku sprejemanja ne bo prišlo do sprememb.
Pravico do odpravnine ima tudi delavec, ki mu preneha delovno razmerje za določen čas. Vsak delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas in se mu ta predčasno prekine zaradi določenih razlogov, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev pravico do odpravnine. Če je odpravnina skladna z Zakonom o delovnih razmerjih, je tudi oproščena plačila dohodnine in prispevkov skladno z določbo 11. točke 44. člena Zakona o dohodnini.
Z lanskoletno spremembo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je bilo z 79. členom omenjenega zakona določeno, da ima pravico do odpravnine tudi delavec, ki mu preneha delovno razmerje za določen čas. Omenjeni člen vsebuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za izplačilo take odpravnine, in tudi način izračuna odpravnine. Pomembno je, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.
Delavcu ob izteku pogodbe odpravnina ne pripada, če:
- gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
- gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom in
- če delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe za določen čas.
Poleg tega delavcu odpravnina ne pripada, če je bila pogodba sklenjena pred 12. aprilom 2013, saj pred tem datumom še ni veljal prenovljeni ZDR-1, ki je uveljavil tovrstne odpravnine.
Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, znaša odpravnina 1/5 osnove iz prejšnjega stavka.
Kadar ima delavec pri istem delodajalcu neprekinjeno sklenjenih več pogodb za določen čas, se trajanje zaposlitve šteje od dneva sklenitve prve, pa do poteka zadnje pogodbe za določen čas.
Ko je enkrat odpravnina izračunana, se zastavi vprašanje njene obdavčitve. Zakon o dohodnini ima od 1. januarja 2014 spremenjeno določbo 11. točke 44. člena. Ta določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, vendar največ do višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.
Iz tega izhaja, da je tudi izplačilo odpravnine pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pod predpisanimi pogoji oproščeno plačila dohodnine in posledično tudi prispevkov. Pri tem ne gre spregledati, da to ne velja za vse tiste pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki se enostavno iztečejo.
Vir: revija Denar – Tanja Kaltnekar
ZDDV-1 v 63. členu določa obseg pravice do odbitka DDV. Davčni zavezanec ima pravico do odbitka DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih in točno določenih oproščenih transakcij (v nadaljevanju obdavčenih dobav). Davčni zavezanec ima pravico, da DDV, ki ga mora plačati za blago oziroma storitve, ki so mu bile dobavljene za namene njegovih obdavčenih transakcij, načeloma v celoti in takoj odbije.
Davčni zavezanec mora na podlagi prvega odstavka 68. člena ZDDV-1 popraviti prvotni odbitek, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. V skladu z drugim odstavkom 68. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec opraviti popravek, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen. ZDDV-1 v 69. členu določa posebno pravilo o popravkih odbitka DDV pri osnovnih sredstvih, in sicer se v skladu s prvim odstavkom navedenega člena popravek odbitka DDV razporedi na obdobje 5 let, razen za nepremičnine, ki so bile pridobljene kot osnovna sredstva, za katere se popravek razporedi na obdobje 20 let.
Ugotavljanje zneska popravka po 69. členu ZDDV-1 določa Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12 in 54/13) v 110. členu. V skladu s prvim odstavkom tega člena pravilnika je s spremembo dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZDDV-1, mišljena sprememba pogojev, ki so bili odločilni za odbitek DDV na začetku uporabe osnovnega sredstva, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka DDV glede na začetno stanje. Za spremembo pogojev, ki so bili odločilni pri določitvi zneska odbitka DDV, se ne štejejo spremembe, nastale zaradi sprememb predpisov.
V skladu z drugim in tretjim odstavkom 110. člena pravilnika se za osnovna sredstva po prvem odstavku tega člena štejejo opredmetena osnovna sredstva in nepremičnine, ki se po računovodskih predpisih uvrščajo med osnovna sredstva ter tudi nepremičnine, ki se po računovodskih predpisih ne uvrščajo med osnovna sredstva, vendar jih davčni zavezanec uporablja za opravljanje dejavnosti. V zvezi z navedenim bi radi dodatno pojasnili, da se za nepremičnine, ki jih banka pridobi z nakupom zastavljenih nepremičnin za poplačilo danih kreditov, ki ne spadajo med opredmetena osnovna sredstva, ampak jih banka izkazuje na zalogi kot sredstva, namenjena prodaji, in ki jih banka ne uporablja za opravljanje dejavnosti, določbe 69. člena ZDDV-1 in 110. člena pravilnika ne uporabljajo. V teh primerih je treba upoštevati določbe 68. člena ZDDV-1.
V zvezi z vlaganji v nepremičnine, ki se v skladu z DDV zakonodajo štejejo za osnovna sredstva, je treba upoštevati tudi 112. člen pravilnika. V drugem odstavku navedenega člena pravilnik določa, da če naknadno vlaganje v osnovno sredstvo ali nepremičnino bistveno ne spremeni časa uporabe osnovnega sredstva oziroma nepremičnine, se popravek odbitka DDV za to vlaganje opravi v obdobju popravka odbitka DDV za zadevno osnovno sredstvo oziroma nepremičnino. V tretjem odstavku tega člena pravilnika pa je določeno, da če naknadno vlaganje v osnovno sredstvo ali nepremičnino bistveno spremeni čas uporabe ali predstavlja posebno celoto, kot npr. dograditev že obstoječe zgradbe, se za to vlaganje določi novo (posebno) obdobje popravka odbitka DDV. Iz navedene določbe izhaja, da je treba od naknadnih vlaganj v nepremičnino opraviti odbitek DDV, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, na kakšen način je treba ugotoviti znesek popravka odbitka DDV od teh vlaganj, pa je odvisno od tega, ali vlaganja bistveno spremenijo čas uporabe nepremičnine ali če predstavljajo posebno celoto.
Banka mora glede obveznosti popravka odbitka DDV od stroškov vzdrževanja in investicij v nepremičnino, ki jo izkazuje na zalogi kot sredstvo, namenjeno prodaji, in ki se ne uporablja za opravljanje dejavnosti, upoštevati določbe 68. člena ZDDV-1. Če pa se nepremičnina uporablja za opravljanje dejavnosti in se v skladu z DDV zakonodajo šteje za osnovno sredstvo, pa je glede obveznosti popravka odbitka DDV od vlaganj v osnovna sredstva treba upoštevati tudi določbe 112. člena pravilnika.
Vir: pojasnilo DURS
Tudi za finančni vzvod (financial leverage) velja značilnost splošnega pojma vzvoda, ki je načeloma lastnost nečesa, da se povečuje ali zmanjšuje hitreje v razmerju do povečevanja ali zmanjševanja nekega drugega dejavnika. Zato tudi finančni vzvod pomeni neke vrste multiplikator.
Finančni vzvod je v poslovanju tesno povezan s poslovnim vzvodom, saj je treba povečanje obsega poslovanja (ki je temeljno izhodišče poslovnega vzvoda) dodatno financirati. Če ga financiramo z dolgom, že sprožimo finančni vzvod. Oba vzvoda tedaj delujeta hkrati. Kljub temu moramo finančni vzvod obravnavati posebej, da bi spoznali značilnosti njegovega multiplikatorskega učinka (magnification effect) in možnosti uporabe. Pomemben je namreč predvsem zaradi neposredne povezanosti s strukturo financiranja poslovanja podjetja in vpliva na politiko zadolževanja (debt financing) oziroma sposobnost zadolževanja podjetja (corporate debt capacity), s tem pa tudi na učinkovitost in uspešnost podjetja.
Načelo poslovnega vzvoda z računovodskega vidika zajema zgornji del izkaza poslovnega izida (do poslovnega izida iz poslovanja) in levo stran bilance stanja, načelo finančnega vzvoda pa zajema spodnji del izkaza poslovnega izida (od poslovnega izida iz poslovanja do celotnega poslovnega izida) in desno stran bilance stanja.
Finančni vzvod deluje, ker je strošek dolgov praviloma nižji od stroška lastniškega kapitala pri financiranju poslovanja.
Različni stroški obveznosti do virov pomenijo, da različna struktura financiranja podjetja vpliva na dobičkonosnost lastniškega kapitala podjetja, s tem pa tudi na njegovo vrednost. Odločitve glede uporabe finančnega vzvoda so zato povezane tudi z odločitvami o rasti podjetja.
Iz povedanega sledi, da finančni vzvod obstaja, če obstajajo stalni odhodki financiranja znotraj celotnih stroškov poslovanja podjetja.
Finančni vzvod je v literaturi opredeljen na različne načine:
- kot uporaba dolga v financiranju poslovanja: večji je delež dolga v obveznostih do virov, višji je finančni vzvod;
- kot uporaba dolga pri financiranju nakupov pomembnejših sredstev (glede na znesek) ali pa prevzemov podjetij (leverage buyout - LBO oziroma highly leveraged transaction);
- kot stopnja finančnega vzvoda: razmerje med spremembo EBT in spremembo EBIT;
- kot proces povečevanja dobička z zadolževanjem;
- kot načelo smotrnosti zadolževanja: zadolžiti se je primerno samo, če bi z dodatno prejetim denarjem zaslužili več, kot je strošek posojila;
- kot informacija o poslovnem tveganju podjetja: višji finančni vzvod pomeni večje tveganje zaradi večjih stalnih stroškov financiranja.
Pred obravnavo statičnega in dinamičnega vidika finančnega vzvoda bomo obravnavali nekatere kazalnike, ki (vsak na svoj način) kažejo na prisotnost finančnega vzvoda.
Vir: revija Poslovodno računovodstvo – dr. Živko Bergant
Strateški cilj vsakega podjetja je trajni obstoj in razvoj, kar se kaže tako v premoženjski in finančni stabilnosti kot tudi v dolgoročni poslovni in finančni uspešnosti. Pri tem gre torej za prepletanje politike za danes in politike za jutri oziroma za prepletanje operativne uporabe potencialov z usmerjevalnimi in usklajenimi informacijami s strateškimi elementi varovanja obstoja in zmogljivosti podjetja.
Načini izdelave strateškega načrta so glede na naravo poslovanja tako od podjetja do podjetja različni in naštevanje vseh načinov presega okvir tega pisanja.
Nedvomno pa lahko rečemo, da bi moralo vsako podjetje pri iskanju svoje dolgoročne poti pristopiti k doseganjem naslednjih ciljev:
- Zniževanje tekočih stroškov - temelji na izboljševanju ter učinkovitovemu delovanju poslovodstva (gospodarjenje s časom, učinkovitejše delo, itd.) in celotnega podjetja kot tudi iskanje potrebnih informacij o programih;
- Učinkovitejše poslovanje z obstoječimi možnostmi - temelji na stalnem preverjanju obstoječih programov, analiziranju zmožnosti in programov podjetja ter repozicioniranju podjetja na tržišču z iskanjem ugodnejših kombinacij med uporabo obstoječih zmožnosti podjetja ter izbranih segmentov tržišča;
- Izbiranje novih programov z analiziranjem tržnih niš - izhaja iz tržišča ter trendov na trgu in snovanjem scenarija za poslovanje kot predvidevanje prihodnosti z osredotočenjem na nekaj najugodnejših programov;
- Načrtovanje razvoja podjetja - gre tako za načrtovanje sredstev po programih z obračunavanjem predvidene učinkovitosti programov, konkurenčnosti in gospodarnosti programov kot tudi za načrtovanjem uvajanja programov z uporabo terminskih načrtov, načrtovanje zmogljivosti ter načrtovanjem in izvajanjem financiranja.
Pri snovanju strategije podjetje uporablja različne analitske pripomočke, med katerimi so najpogosteje uporabljeni:
- analiza računovodskih izkazov,
- benchmarking,
- SWOT analiza,
- drugo
Vir: Tax-Fin-Lex
DZ je sprejel novelo zakona o davku na dodano vrednost (DDV), potrebno zaradi prenosa evropskih direktiv v slovenski pravni red. Ena pomembnejših novosti zadeva podjetja, ki delujejo na telekomunikacijskem, televizijskem in elektronskem področju. Njihove storitve bodo po novem obdavčene v državi naročnika teh storitev.
Po sedanjih pravilih EU so elektronske storitve obdavčene z DDV v državi, kjer ima sedež ponudnik storitve, pri čemer se obračuna tam veljavna stopnja davka. Ker pa se stopnje DDV v EU gibljejo v precej širokem razponu, so se podjetja pogosto registrirala v kateri od članic z nizko davčno stopnjo.
Z uveljavitvijo novele zakona to ne bo več mogoče. Po novem se bo namreč DDV od storitev na telekomunikacijskem, televizijskem in elektronskem področju obračunal in plačal v tisti državi, kjer ima sedež prejemnik storitve.
Podjetja bodo torej morala obračunati stopnjo DDV, ki velja v državi naročnika njihove storitve, glede na to, ali ponudnik storitve prihaja iz EU ali iz kakšne tretje države, pa sta predvideni dve posebni ureditvi.
"Ureditvi pomenita poenostavitev za davčne zavezance, saj se jim ne bo treba registrirati za namene DDV v vsaki državi članici potrošnje, ampak le v eni," je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. Države članice morajo te določbe v svoje nacionalne zakonodaje prenesti do 1. januarja 2015.
Novela zakona med drugim uvaja tudi posebno ureditev za opravljanje storitev mednarodnega cestnega prevoza potnikov. V skladu z dosedanjo ureditvijo bi se morali tuji prevozniki registrirati kot zavezanci za DDV v Sloveniji in mesečno vlagati obračune, in sicer ne glede na to, ali so opravili kakšen promet. Z novelo zakona se poenostavlja postopek identifikacije za DDV ter določa predložitev letnega obračuna DDV.
S tem bomo po besedah Janija Möderndorferja (ZaAB) končno omogočili, da bo kakšen avtobus, ki se zdaj izogiba naši državi, dejansko prišel v Slovenijo. Tako bomo "uspeli turistom še kakšen evrček potegniti iz žepa", je dejal. Tudi v ostalih poslanskih skupinah noveli zakona niso nasprotovali.
Vir: STA
Vlada je sprejela predlog novele zakona o davčnem postopku, ki v okviru boja proti sivi ekonomiji zahteva dosledno izdajo računov za opravljeni promet blaga in storitev. Zavezanci, ki za izdajo računov ne uporabljajo računalniškega programa, bodo morali kupiti vezano knjigo računov, pred tem potrjeno pri davčnemu organu.
S predlogom novele zakona se povečuje preglednost poslovanja z gotovino in s tem zmanjšujejo možnosti neplačevanja davkov, so novost, ki bo za zavezance obvezna od 31. januarja 2015, pojasnili na finančnem ministrstvu.
Zdaj je preglednost in sledljivost podatkov že zagotovljena v primerih, ko zavezanci izdajajo račune z uporabo računalniških programov in elektronskih naprav. S predlogom novele zakona pa bo ta cilj dosežen tudi v primerih, ko zavezanci izdajo račune brez uporabe računalniškega programa oz. elektronske naprave.
V teh primerih bo davčni zavezanec lahko izdal račun za opravljeno dobavo blaga oz. storitev z uporabo vezane knjige računov. Te bo mogoče kupiti v prosti prodaji, evidenco o njih pa bo po posameznem zavezancu vodila Finančna uprava RS.
DZ naj bi novelo zakona potrdil še letos, da bodo njene določbe z izjemo obveznosti uporabe vezane knjige računov veljale že od 1. januarja 2015.
Po predlogu se bo tudi za fizične osebe - tako kot velja že za pravne in druge osebe, samostojne podjetnike posameznike, posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravne in druge državne organe in organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil - določila obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune.
Kot pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, poslovanje poslovnih subjektov in fizičnih oseb prek transakcijskih računov davčnemu organu zagotavlja učinkovitejše pobiranje davkov. To še zlasti velja za finančno preiskavo, finančni nadzor in davčno izvršbo.
Ob tem bo imel finančni minister možnost, da s podzakonskim predpisom določi, za katere izjeme obveznost nakazovanja na transakcijske račune ne velja.
Nadalje predlog novele zakona določa, da se odločbe, s katerimi se zavezancem omogoča obročno plačevanje davka, vročajo z navadno vročitvijo. Pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, bo Finančna uprava RS po novem vročala dokumente preko svojega informacijskega sistema, fizičnim osebam pa le v primeru, da se bodo v ta sistem prijavili.
V skladu z ameriškim zakonom o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini bodo finančne institucije dolžne poročati slovenskim davčnim organom informacije o strankah, ki bodo opredeljene kot ameriški davčni zavezanci. Te informacije pa bodo nato sporočene ameriški davčni upravi.
V zvezi z novim sistemom vrednotnic pa se z novelo zakona uvaja specifičen sistem plačevanja prispevkov za socialno varnost.
Vir: STA
- Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove »Ustanova Fundacija za Sočo«, objavljeno v Uradnem listu RS št. 81/2014 z dne 14.11.2014, velja od 14. 11. 2014
- Pravilnik o posebnih zahtevah glede označevanja in predstavljanja predpakiranih živil, objavljeno v Uradnem listu RS št. 83/2014 z dne 24. 11. 2014, veljati začne 14. 12. 2014
- Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove “USTANOVA V OBJEMU SKUPNOSTI KIDRIČEVO, USTANOVA ZA POMOČ OSEBAM IZ RANLJIVIH SKUPIN OBČINE KIDRIČEVO”, objavljeno v Uradnem listu RS št. 82/2014 z dne 21. 11. 2014, velja od 21. 11. 2014
- Sklep o objavi javnega poziva sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstvena mesta, objavljeno v Uradnem listu RS št. 83/2014 z dne 24. 11. 2014, velja od 24. 11. 2014
- Pravilnik o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 82/2014 z dne 21. 11. 2014, veljati začne 6. 12. 2014
- Sklep o poslovanju družbe za upravljanje, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 82/2014 z dne 21. 11. 2014, velja od 22.11.2014
- Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 83/2014 z dne 24. 11. 2014, velja od 25. 11. 2014
- Pravilnik o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 83/2014 z dne 24. 11. 2014, velja od 25. 11. 2014
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2H), nujni postopek, EPA 171-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1I), nujni postopek, EPA 172-VII
- Predlog zakona o spremembah Zakona o davku na finančne storitve (ZDFS-A), nujni postopek, EPA 167-VII
- Predlog zakona o spremembah Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov (ZDPZP-B), nujni postopek, EPA 169-VII
- Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-1A), skrajšani postopek, EPA 162-VII
- Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2B), nujni postopek, EPA 168-VII
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu NOVEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 18 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov.
- Državni zbor je že v mesecu marcu prejel v obravnavo Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o javnih financah (ZJF-H), prva obravnava, EPA 1856-VI, s katerim je skupina poslancev želela zmanjšati finančno nedisciplino z uvedbo 15 dnevnega plačilnega roka. Predlog je bil zavrnjen in zakon ni bil nikoli sprejet.
- Rednih novel (spremembe in dopolnitve zakona) je bilo 7 (novela A, B, C, D, E, F in G).
- Zadnji vpliv na besedilo zakona je prinesel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-A), ki v ZIPRS1415 dodaja novi 64. člen, ki se glasi: "Ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF lahko ministrstvo, pristojno za finance, za namen servisiranja javnega dolga, samostojno prerazporedi pravice porabe iz računa finančnih terjatev in naložb v račun financiranja v višini manjkajočih pravic porabe za odplačilo glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v letu 2014."
- Državni zbor je pripravil (le) eno uradno prečiščeno besedilo (UPB) Zakona o javnih financah (ZJF-UPB4).
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 79-3758/1999, stran 12394.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 19.11.2014 - 25.11.2014 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 7 novosti | 18 novosti | 3 novosti | 6 novosti | 13 novosti | |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 2 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 3 novosti | ||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 3 novosti | 1 novost | |||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 2 novosti | 10 novosti | 2 novosti | 4 novosti | |||
| 5. JAVNE FINANCE | 3 novosti | 20 novosti | 4 novosti | 2 novosti | 8 novosti | 8 novosti | |
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2 novosti | 32 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 10 novosti | 1 novost | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2 novosti | 5 novosti | 1 novost | 9 novosti | 3 novosti | ||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 2 novosti | |||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 3 novosti | 2 novosti | 5 novosti | ||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 4 novosti | 1 novost | |||||
| 11. OBČINE | 27 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.