Številka 17, letnik VI
14. maj 2013
Facebook Twitter
TFL Glasnik

Današnji gost rubrike Pogovor je podjetnik in predavatelj Richard Scase, avtor številnih knjig in svetovalec mnogih uspešnih podjetij, kot so GE, BP, Hewlett Packard, IBM, Royal Bank of Scotland, Royal Mail, BBC, Pepsico in druga, ki pravi: »Slovenija ne bo nikoli imela gospodarstva, kakršnega imajo ZDA, prepričan pa sem, da je lahko uspešna, kot so uspešne Skandinavske države. Pravzaprav ima še boljše pogoje kot Finska ali Švedska, le izkoristiti jih moramo.«

V preteklih dveh številkah TFL Glasnika smo se posvetili ravnanju s tveganji in obvladovanju tveganj. Kot smo zapisali, je za uspešno ravnanje s tveganji in obvladovanje le teh odgovorno poslovodstvo. Posledica te odgovornosti je, da mora biti poslovodstvo zainteresirano za vzpostavitev ustreznega notranjega nadzora. Notranji nadzor, poleg drugih nadzornih organov nad poslovanjem podjetja, strokovno izvajajo notranji revizorji. Notranja revizija je lahko funkcija v podjetju, ali pa se zaupa zunanjim izvajalcem. Odločitev o načinu izvajanja notranje revizije je odvisna od velikosti podjetja, kompleksnosti poslovnih procesov, stroškov, povezanih s tem in drugih okoliščin. Današnjo številko TFL Glasnika namenjamo notranji reviziji in notranjemu revizorju.

Vabljeni k branju!

Richard Scase: Zgledujte se po Skandinaviji

Richard Scase

TFL GLasnik:
Richard Scase je podjetnik in predavatelj, avtor številnih knjig in svetovalec mnogih uspešnih podjetij, kot so GE, BP, Hewlett Packard, IBM, Royal Bank of Scotland, Royal Mail, BBC, Pepsico če naštejemo le nekatere. Slovenijo je obiskal konec aprila 2013 na povabilo pobude Go Slovenija in spregovoril o podjetništvu v 21. stoletju.

Richard Scase:
Zdaj ni čas za obupavanje, sliši se nenavadno, a recesija je najboljši čas za ustanavljanje novih uspešnih podjetij. Ne glejte na trenutni gospodarski položaj negativno, glejte nanj kot na priložnost, da ustvarite nekaj novega in globalno uspešen posel. Slovenija ne bo nikoli imela gospodarstva, kakršnega imajo ZDA, prepričan pa sem, da je lahko uspešna, kot so uspešne Skandinavske države. Pravzaprav ima še boljše pogoje kot Finska ali Švedska, le izkoristiti jih moramo.

 

Richard Scase

 

TFL GLasnik:
Katere so prednosti gospodarstev majhnih držav?

Richard Scase:
Poglejte Skandinavske države, ki so majhne države – majhne države so prisiljene v internacionalizacijo, ker njihov domači trg ni dovolj velik. Pri tem hitro ugotovijo, da ne morejo tekmovati na podlagi velikosti. Posel na Švedskem ne bo nikoli tako velik kot McDonalds. Hkrati mladi potujejo in se izobražujejo v tujini in v tem kontekstu obstaja mednarodna kultura v šolah, na univerzah, v poslu.

Ker majhne države ne morejo tekmovati z velikostjo, identificirajo specialne niše, ki obstajajo na vsakem trgu. Naj dam preprost primer: v Hollywoodu snemajo filmske uspešnice, kot je Skyfall. Zanimanje za filmsko industrijo pa pomeni, da so v njej tudi niše, kot so umetniški filmi in manjše produkcijske hiše, ki so specializirane zanje. Ali pa v industriji proizvodnje hrane, kjer so velike verige restavracij s hitro prehrano, ostali del industrije pa zaznamujejo številne specializirane niše, na primer italijanska hrana ali francoska hrana. Tako sicer ne zgradite velike jeklarne, lahko pa vidite, da obstaja trg za zelo specializirane izdelke iz jekla, na primer britvice ali medicinsko opremo, in se osredotočite na razvoj tehnologij in poslovnih modelov za proizvodnjo in prodajo posebnega in visokospecializiranega izdelka, po katerem je veliko povpraševanje. Tako delajo majhne države. To pogosto zahteva veliko sodelovanja med vlado, poslovnimi združenji in podjetniki. Podjetniki pogosto nimajo dovolj virov, da bi vse storili sami, potrebujejo podporo pri razvoju idej. Tu vstopijo poslovne šole in univerze. Če univerza ponuja MBA študij, to pomeni, da lahko študent v okviru študijskega projekta pregleda tržne priložnosti za produkt, ki ga bo prodajal na primer v Italiji ali Srbiji. Tako se stvari nekako sestavijo.

Richard Scase

 

TFL GLasnik:
Slovenijo nekoliko poznate, pri nas niste prvič, kateri je po vašem mnenju naš največji izziv?

Richard Scase:
Mislim, da je glavni problem, da živite z zapuščino starega režima. Še vedno je takšna kultura prisotna na ministrstvih. Ti ljudje bi se počasi morali upokojiti, kajne? Ministrstva nimajo na podjetništvo naravnane kulture, na univerzah so leni akademiki, ki imajo zagotovljene službe. To kulturo je treba spremeniti, ustvariti spodbudno kulturo za podjetništvo na ministrstvih in spremeniti kulturo na univerzah. Moj vtis je, da so povsod po svetu pravzaprav akademiki leni, imajo zagotovljene službe in niso zainteresirani za podjetništvo in posel. Nič ne vedo o njem, nič nočejo imeti z njim. Imajo svoja zasebna svetovalna podjetja, vendar se v okviru svojih služb ne vključujejo v podjetništvo, zagon podjetij in podobno. Med ministrstvi in univerzami je treba spodbuditi sodelovanje, poslovna združenja naj ustanovijo grozde v Ljubljani ali v bližini letališča. Ljubljana in Slovenija imata velikansko geografsko prednost v primerjavi s Skandinavijo. Vse je proti njim, klima, geografija, pa jim gre vseeno fantastično. Smešno je primerjati Slovenijo z ZDA. Ne iščite tam modela za podjetništvo, zgledujte se po Skandinaviji, ker ste jim veliko bolj podobni.

Richard Scase

 

TFL GLasnik:
Opisovali ste pojav, ki mu pravite bedakova nebesa – gre za to, da se pogosto ne vidimo tako, kot nas vidijo drugi. V čem se pri ocenjevanju sebe podjetniki največkrat motijo?

Richard Scase:
Manjka jim sposobnost, da se objektivno pogledajo. Ko se pogledajo v ogledalo, vidijo tisto, kar hočejo videti. Moški v ogledalu vidi sebe 10 let mlajšega, ženska pa 10 let starejšo. Ne ocenjujejo se dovolj, tudi svojega posla ne ocenjujejo dovolj. Sliši se kot reklama za svetovalce, vendar podjetnik potrebuje zunanjega svetovalca, da pregleda posel in pokaže njegove pomanjkljivosti. Zelo nepriljubljen sem, ker to ljudem govorim – na primer rečem nekomu, da je posel postal prevelik zanj, prerasel njegove sposobnosti in tega ne zmore več; če bo tako nadaljeval, bo doživel infarkt. Ali pa, da ga zaposleni ne marajo, da mislijo, da je problem v podjetju in ne rešitev.

 

TFL GLasnik:
Katerih strategij, ki danes ne delujejo več, se v podjetjih še vedno oklepajo?

Richard Scase:
Management namesto voditeljstva, hierarhija in opis delovnih mest, kariera, varnost, celoten model organizacije, ki naj bi motivirala in spodbujala ljudi, deluje ravno nasprotno - ljudi demotivira, demoralizira, uničuje njihove veščine. Mladi ne želijo delati v takem poslovnem okolju, ne želijo biti podrejeni takšnemu nadzoru. Želijo strukturo, jasne cilje, mentorstvo in podporo pri doseganju teh ciljev, nočejo pa opisa del. Ne zanimajo jih napredovanje in kariera, kar jih zanima, je nagrada za dosežen cilj. Kar so psihološke predispozicije za boljši startni položaj za ustanovitev lastnega podjetja.

Richard Scase

 

TFL GLasnik:
Mladi imajo zagon, željo in energijo za podjetništvo, starejši, tako birokrati kot podjetniki pa so velikokrat vajeni delati »po starem«. Kje se bo ta razkol med generacijama najbolj videl?

Richard Scase:
Pokazal se bo v velikih organizacijah. Na žalost bodo te organizacije trpele. Mladi ljudje bodo šli v ta podjetja, se srečali s to kulturo in si rekli - tega ne bom počel. Zapustili bodo takšne organizacije, kar bo velika škoda za ta podjetja. Velika prednost pa je, da bodo prav ti ljudje ustanovili svoja podjetja. Kulturni konflikt v velikih organizacijah bo v resnici tisti, ki bo potisnil ljudi in jih opogumil, da ustanovijo svoja podjetja. Zato je vprašanje politike, da imate programe za zagon podjetništva, ki jih bo zagotovilo podjetniško združenje ali ministrstva ali lokalne oblasti – ne poznam točno ustroja Slovenije. Stavim, da že danes, ko govorite z mladimi ljudmi, ne želijo delati za velike organizacije. Sumim, da je veliko podjetniškega talenta že zunaj, ki pa ni realiziran v podjetništvu, zaradi nezaposlenosti in slabe ekonomske rasti. To je zame glavna zgodba. Mladi, ki si želijo uspeti v podjetništvu, nimajo dovolj podpore.

 

TFL GLasnik:
Inovacije so gonilo podjetništva, vendar inovirati ni mogoče na ukaz. Kakšno okolje spodbuja inoviranje?

Richard Scase:
Ljudem ne moreš ukazati, naj bodo kreativni ali inovativni. Primerno okolje označujem s tremi besedami Fit, Fresh & Fun – v formi, svež in zabaven. Gre za voditeljstvo, za to da se ljudje vključujejo, da podjetje varuje njihovo intelektualno lastnino, da ljudje čutijo, da nekaj prispevajo, tako predstavijo nove ideje. In so pripravljeni delati za manj in v slabših delovnih pogojih, ker v tem uživajo. Zaposleni v enem mojih podjetij pravijo, da bi zaslužili veliko več, če bi delali za Microsoft, ampak so raje tu, ker imamo fleksibilen urnik, smo prijazni družini, lahko delajo med tednom ali pa ne in namesto tega delajo za konec tedna, njihovi življenjski slogi so združljivi, uživajo v družbi drug drugega, zabavajo se, se smejijo, pogovarjajo med seboj. Mnogo podjetij meni, da je to izguba časa. Ampak iz pogovorov in zabave nastanejo nove ideje in ena od desetih postane osnova za inovativen produkt. To ni nobena znanost, je čisto preprosto.

Richard Scase

 

TFL GLasnik:
Pripovedovali ste, da se družijo, ob petkih zvečer hodijo skupaj na pijačo, celo nove sodelavce si iščejo sami. Pravzaprav sami vodijo podjetje.

Richard Scase:
Tako kot to deluje v odličnih nogometnih ekipah, tako deluje v visoko produktivnih na znanju temelječih podjetjih. Imate kreativne talente, radi delajo s svojo ekipo, so vneti, radi delijo svoje ideje, vodja dela z njimi, ni take ločnice med vodstvom in zaposlenimi, deluje čisto drugače kot star model. Zato se pojavi kulturni konflikt. Podjetniška kultura v Sloveniji je danes takšna kot poln lonec, katerega vsebino zadržuje pokrov. Dvignite pokrov in ti ljudje bodo šli. Razen če so fantje na vrhu uspeli reproducirati stare odnose in kulturo na mlajše.

 

TFL GLasnik:
Coworking in crowdfunding sta v Sloveniji tako kot po svetu vse bolj popularna načina dela in pridobivanja sredstev. Ju vidite kot odgovor na spremembe, ki se dogajajo v gospodarstvu?

Richard Scase:
Sta odgovor in na dolgi rok sta odgovor na nekatera vprašanja, vendar mislim, da nista alternativa ustanavljanju podjetij, ustvarjanju blagovnih znamk in ne vodita k trajnim in kreativnim poslom. Ponujata kratkoročno rešitev, lahko je potencial v njiju, vendar sama po sebi ne spodbujata trajnostnega podjetništva. Sta le strategiji za zmanjševanje stroškov.

 

Pogovarjala se je: Martina Budal
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si

Richard Scase

Notranja revizija in notranji revizor

Notranja revizija je v Kodeksu notranjerevizijskih načel (Uradni list RS, št. 40/2011) (v nadaljevanju Kodeks) ki jih je na osnovi Zakona o revidiranju (ZRev-2) (Uradni list RS, št. 65/08), sprejel Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo, opredeljena takole: »Notranja revizija je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja; namenjena je povečevanju koristi in izboljševanju delovanja organizacije. Organizaciji pomaga uresničevati njene cilje s spodbujanjem premišljenega, urejenega načina vrednotenja in izboljševanja uspešnosti postopkov ravnanja s tveganjem ter njegovega obvladovanja in upravljanja.«

Definicija notranje revizije se je v času spreminjala tako, kot so rasle potrebe po načinu njenega delovanja, da bi pozitivno prispevala k poslovanju podjetja. Notranje revidiranje izvajajo notranji revizorji. Notranji revizor je veščak, ki s svojim delovanjem pozitivno prispeva k uresničevanju ciljev podjetja. Koristi podjetja povečuje s svojim delovanjem na področju obvladovanja tveganj, notranjih kontrol pa tudi upravljalnega procesa. Napačno je mišljenje, da gre za analitika poslovanja ali pa notranjega inšpektorja, ki ugotavlja, kaj zaposlenci počno narobe.

Notranji revizorji morajo pri svojem delu spoštovati določila Mednarodnih standardov strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, (v nadaljevanju Standardi) ki jih je pripravil Inštitut notranjih revizorjev v ZDA (Institute of Internal Auditors) in s katerimi se povezuje tudi že omenjeni Kodeks notranjerevizijskih načel. Namen standardov je:

  • jasno opredeliti temeljna načela ravnanja pri notranjem revidiranju,
  • zagotoviti okvir za izvajanje in uveljavljanje širokih možnosti notranjega revidiranja, ki prinaša dodano vrednost,
  • vzpostaviti podlago za ocenjevanje delovanja notranjega revidiranja in
  • spodbujati boljše organizacijske procese in delovanje.

Standardi so razdeljeni na standarde značilnosti in standarde delovanja. Standardi značilnosti se posvečajo lastnostim organizacij in posameznikov (notranjih revizorjev), ki izvajajo notranje revidiranje:

  • namen, pristojnost, odgovornost in naloga notranje revizije,
  • neodvisnost in nepristranost notranje revizije in notranjih revizorjev,
  • strokovnost in potrebna poklicna skrbnost pri izvajanju notranje revizije in
  • program zagotavljanja izboljševanja kakovosti.

Standardi delovanja opredeljujejo naravo notranjega revidiranja in določajo sodila kakovosti, po katerih se presoja uspešnost izvajanja obravnavanih storitev. Standardi delovanja se nanašajo na:

  • vodenje notranje revizije (načrtovanje, ravnanje z viri, usmeritve in postopki, usklajevanje, poročanje, …),
  • naravo dela (upravljanje organizacije, upravljanje tveganj, kontroliranje,…),
  • načrtovanje posla (cilji posla, obseg posla, delovni program,….),
  • izvajanje posla (prepoznavanje informacij, proučitev in ovrednotenje, dokumentiranje, nadziranje,…)
  • poročanje o izidih (sodila za poročanje, kakovost sporočil, napake in izpustitve,...),
  • spremljanje napredovanja (vzpostavitev in vzdrževanje sistema spremljanja dovzetnosti vodstva za sporočene izide in ukrepanje),
  • sporočilo o sprejemanju tveganja.

Za organizacijo nadziranja notranjih procesov in stanj je v podjetju odgovorno poslovodstvo. Nadzor je prav tako pomembna funkcija podjetja kot je načrtovanje in uresničevanje poslovnih procesov. Če ima poslovodstvo še tako dobro opredeljeno vizijo, poslanstvo ter strateške in izvedbene cilje, se pri izvedbi lahko zatakne. Cilje je potrebno operacionalizirati s pomočjo operativnega načrtovanja in jih uresničiti. Nadziranje je, po definiciji Kodeksa, temeljna obveznost poslovodstva, ki podpira ciljno usmerjeno delovanje ter obvladovanje spremljajočih poslovnih tveganj. Je pomoč pravočasnemu sprejemanju usklajevalnih ukrepov, izogibanju neugodnim poslovnim okoliščinam ter izrabi poslovnih prednosti in priložnosti.

Za ravnanje s tveganji in obvladovanje tveganj poslovodstvo vzpostavi ustrezne notranje kontrole, ki pa jih je potrebno nenehno dopolnjevati in preverjati. Učinkovitost in uspešnost delovanja notranjih kontrol in ravnanja s tveganji ter obvladovanja tveganj nadzoruje poslovodstvo ob pomoči notranjih revizorjev, ki pa jih mora za to pooblastiti. Notranja revizija se zato izvaja na osnovi opredeljenih ciljev posla, ki morajo biti usklajeni s poslovodstvom. Izvaja se lahko z notranjimi izvajalci – zaposleni notranji revizorji, ali pa z zunanjimi izvajalci – organizacije, ki se ukvarjajo z izvajanjem notranje revizije.

V pričujočem prispevku smo zelo na kratko povzeli osnovni namen notranje revizije in nanizali pravila, ki jih je potrebno pri tem spoštovati. Tematika notranjega revidiranja je seveda veliko širša. Upamo, da smo bralce spodbudili k poglabljanju znanja in spoznanj s tega področja.

Davčni zavezanec, ki mu bo prenehala identifikacija za namene DDV zaradi prehoda na posebno ureditev za male davčne zavezance, mora od osnovnih sredstev in nepremičnin, od katerih je ob nabavi odbijal DDV, opraviti popravek odbitka DDV, če obdobje popravka še ni poteklo.

Od zalog blaga mora davčni zavezanec obračunati DDV, in sicer na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV.

V skladu s 63. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 3/11–UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 40/12 – ZUJF in 83/12) ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Na tej podlagi davčni zavezanec, ki mu bo prenehala identifikacija za namene DDV zaradi prehoda na posebno ureditev za male davčne zavezance in ima na zalogi blago oziroma osnovna sredstva, teh ne bo več uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij, zato mora odbitek DDV ustrezno popraviti. V skladu s prvim odstavkom 68. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec namreč prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen.

Davčni zavezanec mora zaradi prehoda na posebno ureditev za male davčne zavezance v skladu z 69. členom ZDDV-1 opraviti popravek odbitka DDV tudi v zvezi z nabavljenimi osnovnimi sredstvi, če obdobje popravka iz prvega odstavka 69. člena še ni poteklo. Obdobje popravka odbitka DDV je začelo teči z začetkom uporabe osnovnega sredstva, pri čemer se za začetek uporabe šteje davčno obdobje, v katerem je bil izvršen odbitek DDV, in sicer se šteje, da je obdobje popravka začelo teči na dan, ko je davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu ugotovil znesek odbitka DDV. Za osnovna sredstva se popravek odbitka DDV razporedi na obdobje 5 let, razen pri nepremičninah, ki so bila pridobljena kot osnovna sredstva, za katere se popravek razporedi na obdobje 20 let. Letni popravek znaša 1/5 oziroma 1/20 zneska DDV, ki je bil zaračunan na osnovna sredstva. Popravek se izvede na podlagi sprememb do upravičenosti do odbitka DDV v naslednjih letih glede na upravičenost v letu, v katerem je bilo blago prvič uporabljeno. Na tej podlagi mora torej davčni zavezanec v davčnem obdobju, v katerem je prešel na posebno ureditev za male davčne zavezance, ugotoviti znesek popravka odbitka DDV. Znesek popravka odbitka DDV davčni zavezanec določi na način, kot je predviden v 111. členu pravilnika v letu, v katerem je prišlo do spremembe pogojev in tudi za preostanek obdobja popravka. Glede izvedbe popravka se smiselno uporabi četrti odstavek 70. člena ZDDV-1 in sicer tako, da se popravek odbitka DDV izvede le enkrat za celotno preostalo obdobje popravka, torej v davčnem obdobju, v katerem je prišlo do spremembe pogojev.

Vir: pojasnilo DURS

Vsi, ki so imeli opraviti z davčnimi postopki, v katerih je davčni organ »ugotovil«, da so dobavitelji davčnega zavezanca slamnata podjetja in da je zavezanec o tem bil seznanjen oziroma je to vedel ali bi moral vedeti, zelo dobro vedo, kako težko je bilo dokazati nasprotno. Davčni organ je nanizal okoliščine, ki naj bi kazale na to, da je dobavitelj slamnato podjetje in na podlagi teh okoliščin odločil, da zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV od teh nabav.

Pri tem se davčni organ sploh ni ukvarjal z vprašanjem, ali je zavezanec dejansko bil seznanjen z vsemi okoliščinami oziroma ali bi lahko bil seznanjen o tem, da je dobavitelj slamnato podjetje, ki je delovalo z goljufivim namenom. Po dobrih šestih letih so zadeve s slamnatimi podjetji na sodiščih končno pričele padati. Skrajni čas. Takim odločitvam sodišča je botrovala predvsem sodba sodišča Evropske skupnosti števila C-80/11 in C-142/11 z dne 21. julija 2012 v zadevi Mahageben in ravno tako sodba številka C-324/11 z dne 6. septembra 2012 v zadevi Toth.

Če na kratko povzamemo, je davčni organ v vseh davčnih postopkih oziroma davčnih inšpekcijskih nadzorih, v katerih je ugotovil, da je dobavitelj slamnato podjetje, zavezancu odvzel pravico do odbitka vstopnega DDV po prejetih računih. Svojo odločitev je davčni organ utemeljil z naštevanjem okoliščin (ni imel poslovnih prostorov, ni imel zaposlenih delavcev, ni imel osnovnih sredstev oziroma opreme, s katerimi bi opravil storitve, ni plačeval DDV, s TRR je takoj po nakazilu dvigoval gotovino …), ki naj bi kazale na to, da je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da je njegov dobavitelj slamnato podjetje in da je deloval z namenom, da pretenta državo. Pri tem davčni organ ni znal narediti neposredne povezave med okoliščinami in zavezančevim vedenjem o le-teh oziroma ni podal nobenih dokazov, da je zavezanec dejansko vedel, s kom posluje oziroma da bi moral vedeti, da gre za goljufive transakcije.

S tem si davčni organ nikoli ni zadajal pretiranega dela. Za odvzem pravice do odbitka vstopnega DDV je bilo dovolj le golo naštevanje okoliščin. Dejstvo, da večina le-teh zavezancu ni mogla biti znanih, pri tem ni igralo nobene vloge. Ravno to je ena izmed bistvenih napak davčnega organa. Ta se je namreč vedno postavil v bran svojim ugotovitvam in odločitvi, češ, naj zavezanec dokaže nasprotno. Navedbe zavezanca v pripombah in pritožbah, da zgolj naštete okoliščine ne dokazujejo, da je zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki so del utaje DDV, so pri davčnem organu vedno naletele na gluha ušesa.

Zahvaljujoč sodni praksi sodišča ES (npr. sodba C-80/11 in C-142/11 z dne 21. julija 2012 in sodba številka C-324/11 z dne 6. septembra 2012) se je končno spremenila tudi praksa slovenskih sodišč, saj se pri odločanju v zadevah s slamnatimi podjetji naslanjajo na evropsko sodno prakso. Taka je med drugim tudi sodba vrhovnega sodišča številka X Ips 453/2011 z dne 8. novembra 2012, s katero je sodišče reviziji ugodilo in razveljavilo sodbo upravnega sodišča ter mu zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Vir: revija Denar

Probleme, ki jih imajo podjetja pri financiranju, rešujejo tudi s prodajo opredmetenih osnovnih sredstev in povratnim najemom. Pri povratnem najemu gre lahko za finančni ali pa poslovni najem.

Prodajo opredmetenega osnovnega sredstva in povratni najem obravnava slovenski računovodski standard (v nadaljevanju SRS) št. 1.60, ki nas neposredno napotuje na uporabo mednarodnih računovodskih standardov (v nadaljevanju MRS) št. 17.58 do 17.63.

Pri prodaji opredmetenega osnovnega sredstva in povratnem najemu gre lahko za:

  • finančni najem ali pa
  • poslovni najem.

Računovodska obravnava transakcije je seveda odvisna od vrste najema.

Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je sprejel Pojasnilo 1 k SRS 18 – Pripoznavanje prihodkov (v nadaljevanju pojasnilo), v katerem podrobneje opredeljuje posle o prodaji in ponovnem finančnem najemu (sale and lease-back) z vidika pripoznavanja prihodkov. Pojasnilo določa, da se pri pogodbi o prodaji in ponovnem finančnem najemu opredmetenih osnovnih sredstev šteje, da pomembna tveganja in koristi nad njimi niso bili preneseni od prodajalca sredstev na dajalca istih sredstev v finančni najem, zato prodajalec po taki pogodbi ne pripozna prihodkov in pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev ne odpravi. To pomeni, da se vsa transakcija obravnava kot finančna transakcija, kot način pridobitve svežih finančnih sredstev.

Z vidika obračuna davka na dodano vrednost posel seveda ni nevtralen in se prodaja in finančni najem obravnavata kot dve ločeni transakciji, od katerih se obračuna DDV.

V primeru, da podjetje opredmeteno osnovno sredstvo proda in isto sredstvo vzame v poslovni najem, se takšen posel obravnava kot prodaja in kasneje najem. Če je prodaja opredmetenega osnovnega sredstva opravljena po pošteni vrednosti, je potrebno dobiček ali izgubo pri prodaji pripoznati takoj. Če je prodajna cena nižja od poštene vrednosti, se izguba, skladno z MRS 17.61 pripozna takoj razen, če je dogovorjena najemnina nižja od tržne cene. V takšnem primeru je mogoče izgubo nadomestiti v času trajanja najema. Če je prodajna cena višja od poštene vrednosti, je potrebno presežek razmejiti in ga postopno obračunavati v obdobju, v katerem se bo sredstvo po pričakovanju uporabljalo.

Preoblikovanje zavoda v podjetje je predvidel že več kot 20 let stari Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ) iz leta 1991. Ta zakon, ki je še vedno v veljavi, v 51. členu dopušča, da lahko ustanovitelj zavoda odloči, da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje. Vendar je ta norma sama po sebi neuporabna, brez uporabe specialnih pravil drugih zakonov, ki jih navajamo v tem prispevku. Ureditev preoblikovanja zavoda v podjetje pa je drugačna za zavode, ki niso javni, od pravil, ki podrobneje veljajo za javne zavode. Zavodi se lahko preoblikujejo v družbe na podlagi korporacijske zakonodaje že ves čas, javni zavodi pa šele v zadnjih letih.

Po pravilih korporacijske zakonodaje zavod lahko preoblikuje v d.o.o. v skladu s pravili preoblikovanja d.d. v d.o.o. Enostavnejše preoblikovanje zavoda v d.o.o. po 666. členu ZGD je formalno ali oblikovno preoblikovanje. Pri njem kontinuiteta pravne osebe ostane v celoti. Po preoblikovanju se šteje, da ista pravna oseba še naprej opravlja dejavnost, vendar v drugi statusni pravni obliki (Tičar, 2010).

Drugače od formalnega preoblikovanja zavoda v d.o.o. je prenosno ali vsebinsko preoblikovanje (Ivanjko, Kocbek, Prelič, 2009). To pa je takšno statusno preoblikovanje, v katerem se subjektiviteta pravne osebe pretopi v subjektiviteto novega subjekta (Tičar, 2012). Preoblikovanje postane vsebinsko pri spojitvi in pripojitvi obstoječega zavoda z drugim pravnim subjektom. Medtem ko je pri formalnem preoblikovanju subjektiviteta pravne osebe ohranjena v celoti in pomeni isto pravno osebo, je pri prenosnem preoblikovanju prenesena na novo pravno osebo. Načeloma je premoženje prejšnjega subjekta predmet polne sukcesije, lahko pa je to določeno z aktom o preoblikovanju tudi drugače.

V nadaljevanju bomo obravnavali predvsem formalno preoblikovanje, pri katerem je sukcesija 100-odstotna in tudi obstoj pravne osebe nespremenjen. Ker pa gre po preoblikovanju za novo statusno obliko (d.o.o.), za katero veljajo druga pravna pravila kot za prejšnjo (zavod), se postavlja vprašanje, kako bodo ustanovitelji/družbeniki v prihodnje uredili pasivo bilance stanja novega subjekta.

V pasivi nove bilance stanja preoblikovanega zavoda, ki je postal d.o.o, bo pomembno predvsem, kako bodo razvrščene kapitalske kategorije. Kaj bodo ustanovitelji določili za osnovni vložek in kako bodo dosedanje pozitivne razlike med prihodki in odhodki zavoda (beri neizplačane dobičke zavoda), ki se preoblikuje, uvrstili v novo bilanco preoblikovanega subjekta (d.o.o.).

Vprašanje je, kako se bo preoblikoval ustanoviteljski delež v zavodu v ustanovitveni vložek in kasneje v poslovni delež d.o.o., katera postavka bo uvrščena v na primer preplačilo osnovnega kapitala (agio), kaj bo v prihodnje knjiženo kot rezerve in predvsem ali se bodo lahko neizplačani ''dobički'' zavoda v prihodnje po preoblikovanju v d.o.o. razdelili med družbenike.

Pri finančnem poslovanju zavoda vsega tega ni, saj je zavod po svojem statusu oblika, ki ni namenjena ustvarjanju dobička (1. člen ZZ). Če pa kljub temu lahko ustvarja pozitivno razliko med letnimi prihodki in odhodki (kar je ekonomsko gledano dobiček), pa ga mora vrniti nazaj v financiranje zavodske dejavnosti.

Zavod mora, če želi delovati in obstati na trgu, ne glede na svoj neprofitni značaj, enako kot vsi drugi poslovni subjekti na trgu ustvarjati ''dobiček''. Enako kot drugi subjekti tudi zavod mora poslovati pozitivno, ustvarjati ''dobiček'' in hkrati plačati davek na obdavčljivi dohodek pravnih oseb. Vendar ta ''dobiček'' po korporacijski naravni ne pripada ustanovitelju/ustanoviteljem. Ustanovitelji si ga ne smejo razdeliti/prilastiti. Zavod ga mora porabiti za lastno dejavnost.

Če pa je ta nerazdeljeni ''dobiček'' zavoda ostal v bilanci stanja, po preoblikovanju v d.o.o., lahko postane korporacijski dobiček (obdavčljivi dohodek, kot ga imenuje zakon ZDDPO), kar pomeni, da si ga lahko družbeniki razdelijo.

Na ta način lahko s preoblikovanjem zavoda v d.o.o. prejšnji ustanovitelji zavoda postanejo družbeniki d.o.o., z novimi korporacijskimi pravicami, kamor sodi tudi ena pomembnejših korporacijskih pravic (Kocbek, 1995), pravica do alikvotnega deleža ustvarjenega dobička. In to ne samo dobička, ustvarjenega po preoblikovanju ali v tekočem letu preoblikovanja, temveč po našem mnenju vsega bilančnega dobička v novi bilanci stanja d.o.o.

Slednje pa velja tako za zasebne kot za javne zavode, ki postanejo d.o.o. Razlika je le v tem, da je pri javnih zavodih korporacijski upravičenec do dobička nove d.o.o. država ali lokalna skupnost, ki je postala iz prejšnjega ustanovitelja zavoda družbenik v d.o.o.

Vir: revija Poslovodno računovodstvo

Na posvetu v DS so razpravljali o tem, kako lahko izboljšamo sistem na področju nove socialne zakonodaje. Na ministrstvu za delo so se na podlagi analize učinkov socialne reforme že lotili priprave zakonskih izboljšav, zainteresirana javnost pa je na posvetu predstavila konkretne predloge za izboljšave.

Direktor direktorata za socialo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Davor Dominkuš je uvodoma predstavil razloge za sprejem socialne reforme, ki se je začela uporabljati v začetku lanskega leta. Na ministrstvu po njegovih besedah že pripravljajo spremembe zakonodaje. Med nujnimi posegi pa je omenil spremembo meja pri upoštevanju nekaterih vrst dohodkov in premoženja, spremembo dodatkov za enostarševske družine, spremembo prihodkov, ki vplivajo na spremembo veljavne odločbe, uskladitev z novo štipendijsko zakonodajo, ki je že v zakonodajnem postopku, spremembo zakonodaje na področju dedovanja in dodatno poenostavitev postopkov v zvezi z odločanjem v postopkih uveljavljanja socialnih pravic.

Polona Dremelj z Inštituta RS za socialno varstvo, ki je izdelal analizo učinkov socialnovarstvene zakonodaje, je predstavila oceno učinkov izvajanja socialne reforme in predstavila predloge za izboljšavo. Na inštitutu predlagajo izdelavo nove ocene minimalnih življenjskih stroškov in prilagoditev osnovnega zneska minimalnega dohodka novim izračunom, ali pa vsaj dvig tega zneska na višino izračunanih minimalnih življenjskih stroškov v letu 2009, ki so znašali 385 evrov. Po besedah Dremljeve bi bilo v tem trenutku pozitivno tudi, če bi se osnovni znesek minimalnega dohodka dvignil vsaj na 288 evrov.

Potreben bi bil ponoven razmislek o vrstnem redu uveljavljanja pravic in njihovem součinkovanju, predvsem umeščenostjo otroškega dodatka, plačila vrtca in državnih štipendij v enoten sistem. Pri odmeri otroškega dodatka naj ne bi upoštevali stanovanja, v katerem družina prebiva, ne glede na njegovo velikost, upoštevali pa bi se zneski obrokov stanovanjskega kredita pri izračunu dohodkov za upravičenost pri posameznih pravicah, je pojasnila Dremljeva.

V dogovoru z Dursom bi bilo treba poiskati ustrezno rešitev glede upoštevanja dohodninske odločbe za predpreteklo leto. Upoštevalo naj bi se le določen del priložnostnih dohodkov, npr. študentskega dela pri odmeri posamezne pravice. Predlagajo tudi vračilo pravice do državne štipendije mladoletnim dijakom ali pa povišanje otroškega dodatka na raven, ki bi dejansko predstavljala kompenzacijo za izgubljeno štipendijo. Predlagajo tudi zamik začetka veljavnosti zaznambe na nepremičnino za prejemnike varstvenega dodatka.

Zviša pa naj se tudi utež za določitev minimalnega dohodka za osebe po 50 letu starosti, ki so težko zaposljive, je navedla Dremljeva in med predlogi za izboljšavo omenila še uvedbo stimulacij za prejemnike denarne socialne pomoči, ki opravljajo tudi določene neformalne oblike dela.

S posvetom želi DS odpreti čim širšo strokovno razpravo o potrebnih in možnih spremembah nove socialne zakonodaje ter sooblikovati predloge za njene izboljšave.

Vir: STA

7. maja je začela veljati novela zakona o prevozih v cestnem prometu, ki so jo poslanci soglasno sprejeli konec aprila. Z novelo se slovenski pravni red usklajuje z evropsko direktivo glede temeljnih kvalifikacij, prav tako pa se dopolnjuje sistem subvencioniranja mesečnih vozovnic za dijake in študente.

Novela v slovenski pravni red uvaja evropsko direktivo o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov.

Drugi sklop sprememb novele je povezan z dopolnitvijo sistema subvencioniranja mesečnih vozovnic dijakov in študentov. Po podatkih vlade so rezultati sistema subvencioniranja mesečnih vozovnic za dijake in študente, ki so ga uvedli lani, zelo dobri, saj se je za 36 odstotkov povečalo število dijakov, ki uporabljajo javni prevoz, in za 50 odstotkov število študentov, ki se v kraj izobraževanja tedensko pripeljejo z javnim prevozom.

Vendar pa se je z izvajanjem novega sistema subvencioniranih mesečnih vozovnic pokazala potreba po uvedbi polletnih in letnih vozovnic, s katerimi bi se zmanjšali administrativni postopki in čakanje pri mesečnih nakupih vozovnic. Poleg tega se na zahtevo varuhinje človekovih pravic spreminja kriterij za uveljavitev pravice oddaljenosti kraja bivališča od kraja izobraževanja s petih na dva kilometra. Novela omogoča boljše povezovanje javnega linijskega potniškega prometa s šolskimi prevozi.

Spremembe omogočajo tudi, da ministrstvo, pristojno za promet, brez soglasja koncesionarja dovoli mestnemu potniškemu prometu podaljšanje linije v sosednja naselja, lažje povezovanje linijskih prevozov z drugimi vrstami prevozov in podaljšanje sedanjega koncesijskega razmerja do konca leta 2015.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu MAJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • od svojega nastanka do danes je doživel 12 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
  • Zadnja spremembe in dopolnitve je prinesla sprememba Zakona o vladi RS (ZVRS-G), ki je začela veljati 14.3.2013 in je spremenila strukturo vlade oziroma na novo določila nekatere ministre in ministrice oz. na novo uredila nekatera ministrstva in njihova delovna področja.
  • V pripravi je novela ZDU-1G, katere cilj je uskladitev z določbami ZVRS-G, ki spreminjajo strukturo vlade. S tem se zagotavlja boljša operativnost in uspešnejše izvajanje nalog nove vlade.
  • Novel oz. sprememb in dopolnitev zakona je bilo do sedaj 6 (novele A, B, C, D, E in F);
  • Državni zbor je pripravil (le) štiri uradna prečiščena besedila (UPB) Zakona o državni upravi (ZDU-1-UPB1, ZDU-1-UPB2, ZDU-1-UPB3, ZDU-1-UPB4).
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 52-2526/2002, stran 5272.

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 8.5.2013 - 14.5.2013 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 3 novosti 6 novosti 9 novosti 1 novost 25 novosti 7 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 1 novost 4 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 3 novosti 1 novost 3 novosti 3 novosti
5. JAVNE FINANCE 5 novosti 5 novosti 1 novost 13 novosti 12 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8 novosti 19 novosti 2 novosti 17 novosti 2 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8 novosti 2 novosti 1 novost 19 novosti 1 novost
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 1 novost 5 novosti 4 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 2 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 1 novost 1 novost 4 novosti
11. OBČINE 51 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.