Številka 17, letnik VI
24. maj 2016

Facebook Twitter
TFL Glasnik

»Slovenski turizem večinoma ni več odvisen zgolj od sezon, smučarski centri postajajo gorska središča s celoletno ponudbo, tudi slovenska zdravilišča ne poznajo sezon.« O turizmu, ki mu je posvetila dobršen del kariere, smo se za današnji TFL Glasnik pogovarjali z Evo Štravs Podlogar, generalno direktorico direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Za pravni članek smo tokrat izbrali članek Nine Plavšak, uni. dipl. prav., dr. pravnih znanosti, z naslovom Zloraba pravice do odpusta obveznosti v ZFPPIPP-G. V uvodnih pojasnilih bo avtorica sistematično razložila vse spremembe in dopolnitve, ki jih je uveljavila novela ZFPPIPP-G. Obširno bo razložila tudi novo ureditev zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki jo je uveljavila novela ZFPPIPP-G.

V današnji Temi tedna predstavljamo članek Nevenke Simić Mićunović iz aprilske številke revije Denar z naslovom Pomembnost trenutka dobave. Po ZDDV-1 (1. odst. 6. člena) dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik. Z dobavo nastane obdavčljivi dogodek oziroma obveznost za obračun DDV. Najmanj sporna je zadeva pri finančnem lizingu, kjer izročitev nepremičnine lizingojemalcu v posest šteje kot datum dobave, ki se lahko listinsko dokazuje na primer s primopredajnim zapisnikom.

Vabljeni k branju!

Eva Štravs Podlogar: Les in turizem sta strateški dejavnosti Slovenije

Eva Štravs Podlogar

TFL Glasnik:
Ga. Štravs Podlogar, bili ste dolgoletna predsednica Turizma Bled, zdaj ste eno leto generalna direktorica direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na kaj ste v vaši dosedanji karieri najbolj ponosni?

Eva Štravs Podlogar:
Ponosna sem, da me je kariera pripeljala do točke, kjer lahko vplivam na razvoj slovenskega turizma, tako z oblikovanjem strateških smernic kot z ustvarjanjem bolj prijaznega poslovnega okolja za naše gospodarstvo. Trudim se delati dobro in učinkovito, tako da se bom lahko ob koncu mandata ozrla nanj z dobrim občutkom, da je bilo veliko narejeno in da sem upravičila pričakovanja in zaupanje.

 

Eva Štravs Podlogar

Tudi petnajst let na položaju direktorice LTO na Bledu je bilo polnih izzivov, a so mi, morda ravno zato, ostala v zelo lepem spominu. Ponosna sem na to obdobje, mislim, da smo skupaj s sodelavci veliko dosegli. Sama zelo rada premikam meje, rada povezujem – ljudi, projekte. Sodelovanje je nujno potrebno. Mislim, da lahko iz tega obdobja veliko pokažemo ravno v smeri povezovanja. V sebi gojim širino, zato nisem ostajala samo na Bledu, temveč sem se povezovala tako z nacionalno ravnjo kot tudi z regijsko. Vseh 18 županov Gorenjske mi je zaupalo vodenje regionalne destinacijske organizacije tudi še po tistem, ko se je izteklo obdobje financiranja države. Verjetno so dobro opravljeno delo in moje osebnostne lastnosti razlogi, da se je razpletlo tako, kot se je, in imam zdaj priložnost nekaj narediti tudi na nacionalni ravni.

 

TFL Glasnik:
V svojih intervjujih ne intervjuvam politikov in vas ne štejem med njih, ste profesionalka v javnem sektorju na svojem področju. Vprašali bi vas, kako boste z vašo energičnostjo premagali ta izziv? Ali boste ljudi v javnem sektorju znali organizirati tako, da bodo sledili vašim ciljem, saj se vendarle ukvarjate z dejavnostjo turizma, torej panogo, ki ima v Sloveniji eno pomembnejših mest.

Eva Štravs Podlogar:
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je res eno pomembnejših ministrstev, saj je gospodarska rast tisto, česar si vsi želimo – tu se najbolj ukvarjamo z vprašanjem, kako gospodarstvu omogočiti, ponuditi, izboljšati razmere za razvoj. Na ministrstvu je pet direktoratov, od katerih vodim tistega za turizem in internacionalizacijo. Lahko rečem, da se povečini premalo zavedamo pomembnosti teh dveh področji. Turizem ustvari 13 odstotkov BDP in je gotovo eden naših pomembnih potencialov, k čemur je zagotovo prispevalo dejstvo, da je bilo v zadnjih 25 letih na tem področju kar veliko narejeno. Po drugi strani je internacionalizacija slovenskega gospodarstva povezana s spodbujanjem konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, podporo podjetjem za nadaljnji razvoj in preboj na tuje trge, spodbujanjem tujih neposrednih naložb in trgovinsko politiko, ki jo vodimo tako znotraj EU kot z drugimi državami.

Skupna točka na videz različnih področij turizma in internacionalizacije je po drugi strani očitna. Gre preprosto za to, da slovensko gospodarstvo lahko raste in dosega preboje le v mednarodnem prostoru. Na področju turizma se na primer izrazito usmerjamo v promocije v tujini, privabljanje tujih gostov, ob tem pa ne pozabljamo, da so že v naši bližnji okolici države, od koder lahko pritegnemo več turistov in jim ponudimo vrhunska doživetja. Seveda zelo cenimo slovenske goste in se zavedamo njihovega pomena, a je dejstvo, da nas je zgolj toliko, kot nas je, rast lahko dosegamo le v tujini.

Kako mi bo uspelo pospešiti delovanje v javni upravi? Čas ima tu drugo dimenzijo, a tudi zato, ker obstaja cela vrsta postopkov, ki jih je treba upoštevati pri sprejemanju ukrepov. Zato je za vse potrebnega več časa kot recimo v gospodarstvu ali kot se zdi logično. Sama sem zelo usmerjena v aktivno delovanje, zato se trudim reševati in pospeševati zadeve. Lahko rečem, da je ekipa na vseh treh področjih na direktoratu strokovna, in verjamem, da bomo v timskem duhu strokovno delali naprej – samo če bomo dobro in učinkovito delali, bomo prišli do rezultatov.

Eva Štravs Podlogar

 

TFL Glasnik:
Nesrečna odločitev, da se je Slovenska turistična organizacija združila s Spiritom, je bila res katastrofalna in zdaj sta ločena. Kakšni so načrti slovenske vlade za turizem? Gre samo za povečevanje prihodkov iz turizma? Kaj v resnici želimo ponujati, saj se množičnega turizma ne moremo iti. Ljubljana recimo je svojo nalogo dobro opravila. Po čem bo prepoznavna Slovenija?

Eva Štravs Podlogar:
Odločitev o združitvi res ni obrodila rezultatov, ki naj bi jih. Ko se je izkazalo, da ima slovenski turizem zaradi tega škodo, smo takoj ukrepali. Že od lanskega leta imamo ponovno samostojno Slovensko turistično organizacijo, letos pa smo njen proračun povečali celo za več kot sto odstotkov. Zdaj imamo ne le samostojno in strokovno Slovensko turistično organizacijo, temveč tudi večji proračun kot kadar koli doslej. Zahvala za oba ukrepa gre vsekakor ministru Zdravku Počivalšku, ki se zaveda, da če hočemo doseči več, moramo več vložiti v promocijo Slovenije v tujini.

Slovenski turizem je izjemno razvit in kakovosten na področju trajnostnega razvoja turizma. To je smer razvoja, za katero smo se vsi partnerji slovenskega turizma odločili že leta 2012 in bo ključna tudi v novi turistični strategiji. To usmeritev je zelo dobro sprejelo tudi slovensko turistično gospodarstvo, ki jo udejanja v turistični ponudbi, ki je doživela že številna domača in tuja priznanja ter pozornost mednarodne javnosti. Rečem lahko, da se slovenski ponudniki zelo prilagajajo sodobnim trendom. Tako slovenski turizem večinoma ni več odvisen zgolj od sezon, smučarski centri postajajo gorska središča s celoletno ponudbo, tudi slovenska zdravilišča ne poznajo sezon. Pomen turizma je videla tudi Vlada RS, ko ga je poleg lesa prepoznala kot strateško dejavnost Slovenije. Trajnost, zeleni turizem, podpora ekološkim znakom, destinacijam v zeleni shemi je prava pot slovenskega turizma. To vedno znova spoznavam tudi v mednarodnih stikih. Če omenim samo, da sem bila v zadnjem letu trikrat na mednarodnih dogodkih, ko je bil navzoč tudi Tabel Rifai, generalni sekretar svetovne turistične organizacije, ki je vsem prisotnim pojasnil, da smo na področju trajnostnega razvoja in nasploh pri razvoju turizma zelo uspešni.

Eva Štravs Podlogar

 

TFL Glasnik:
Kakšna procedura je potrebna, da bi povezali pravila preprostejšega delovanja, da bi se več ljudi odločalo za samostojne kmetije in bi s tem preživeli? Avstrija denimo je le primer na tem področju, tudi glede samooskrbe. Ali gre to z roko v roki?

Eva Štravs Podlogar:
Absolutno gre. Moram reči, da so turistične kmetije, ki so povezane v svoje združenje, med aktivnejšimi turističnimi ponudniki v Sloveniji. Turisti si vse bolj želijo avtentičnih izkušenj, pristnega stika z naravo. Zavedamo se potenciala kmetijstva za turizem na eni strani in na drugi strani tega, da turizem pomeni priložnost za večjo dodano vrednost kmetijstvu. Mislim, da imamo tudi veliko dobrih primerov, kako gre to z roko v roki, treba pa je stvari še spodbuditi.

 

TFL Glasnik:
Govoriva o kmetijah, ampak je turistična organizacija z roko v roki še s kom. Kako zaznate pravi trenutek za promocijo, ko gre za vrhunski uspeh nekega športnika?

Eva Štravs Podlogar:
Potrebni so dogovori, čeprav včasih traja nekaj časa. Dejstvo je, da je denimo Tina Maze ambasadorka slovenskega turizma in pogosto nastopa usklajeno s STO. Vedno je potrebno povezovanje. Aktivnosti so prepletene in skorajda ni ministrstva, v katerem ne bi našli stične točke s turizmom.

Eva Štravs Podlogar

 

TFL Glasnik:
Zdaj pa pojdiva k vaši ključni osebnostni lastnosti. Ste izjemna govornica, ki zna v Sloveniji ustvariti vtis o dobrem delu vlade. Imela sem vas priložnost poslušati kar nekajkrat. Čuti se ta vaša strast, ki jo med podjetniki ni težko najti, vi pa jo imate in delate v javnem sektorju. Zdajle ste oblečeni tako, da imate ruto z napisom I feel Slovenia.

Eva Štravs Podlogar:
Najprej hvala lepa za povedano, vendar gre za to, da v to verjamem. In seveda sem predana tudi takrat, kadar s kančkom kritičnosti spremljamo posamezna dogajanja. Mi pa ne pride na misel, da bi dejala: 'Tukaj mi ni všeč in se bom odselila.' Prepričana sem pač, da imamo velik potencial, da smo dobri, da pa bomo tisto, v čemer nismo, skupaj popravili – vsak mora začeti pri sebi. V Sloveniji me je vedno znova fascinira uspešnost posameznikov, družinskih podjetij, mladih zagonskih podjetij. Znamo ne samo veliko, temveč tudi zelo dobro delati. Smo tudi zelo vztrajni. To je očitno del nas.

Eva Štravs Podlogar

 

TFL Glasnik:
Povejte mi še, kje se vidite čez pet let?

Eva Štravs Podlogar:
Pomembno je, da ne bom rekla, da v pokoju. (Smeh.) Vsekakor se vidim pri sooblikovanju slovenskega turizma, razvoja naše turistične ponudbe ali pri promociji slovenskega turizma v mednarodnem prostoru. Zagotovo delo v turizmu ni preprosto, je pa v njem izjemen potencial tudi za mlade, tako za delovna mesta kot za osebnostni razvoj. Res je, da turizem zahteva celosten odnos in prilagoditev življenjskega sloga. Rad moraš imeti ljudi, delo z njimi, tudi če terja dolge delovnike. Jaz jih imam, zato se zagotovo vidim v turizmu. Vsekakor bo čez pet let zelo pestro.

 

TFL Glasnik:
In še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Eva Štravs Podlogar:
Dejala bi, da tako kot funkcioniramo, ko prestopimo mejo svoje države, ko postanemo ponosni na Slovenijo, ko postanemo odprti in komunikativni, bi takšni morali biti tudi do sebe znotraj Slovenije. Kjer pa smo včasih preveč ne le kritični, temveč tudi privoščljivi v slabem pomenu besede. Razviti bi morali lastnost, da drugemu privoščimo razvoj in uspeh.

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Jure Horvat, www.jurehorvat.com

Eva Štravs Podlogar

Zloraba pravice do odpusta obveznosti v ZFPPIPP-G

dr. Nina Plavšak

piše: dr. Nina Plavšak

Državni zbor je 31. marca 2016 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (novela ZFPPIPP-G). Novela ZFPPIPP-G je bila 11. aprila 2016 objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije številka 27/16 in je začela veljati 26. aprila 2016.

V pripravi so že uvodna pojasnila k ZFPPIPP-G dr. Nine Plavšak, v sozaložništvu Tax-Fin-Lex, Planeta GV in Pravne fakultete v Ljubljani, knjiga pa bo vključevala besedilo zakona, v katerem so pregledno označene vse spremembe in dopolnitve na podlagi posameznih novel. Za vsako od njih bodo navedeni tudi podatki o začetku njene uporabe in razmerjih, za katera se uporablja.

V uvodnih pojasnilih bo avtorica sistematično razložila vse spremembe in dopolnitve, ki jih je uveljavila novela ZFPPIPP-G. Obširno bo razložila tudi novo ureditev zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki jo je uveljavila novela ZFPPIPP-G.

Zloraba pravice pomeni izvrševanje upravičenja (pravice) v nasprotju z namenom, zaradi katerega pravo priznava to pravico. Pri uveljavljanju (uresničevanju) pravic iz obligacijskih, zlasti poslovnih razmerij je načelo prepovedi zlorabe pravic povezano z načelom vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena OZ), ki zahteva, da si pogodbena stranka pri uresničevanju pravic, ki jih je pridobila s sklenitvijo pogodbe, in pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, zaradi uresničitve katerih je sklenila pogodbo, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Načelo vestnosti in poštenja določa vrednostno usmeritev ravnanja strank pri vseh vidikih poslovnega obligacijskega razmerja, in sicer pri sklepanju pogodbe, pri uveljavljanju pravic, ki jih stranka pridobi s sklenitvijo pogodbe, in pri izpolnjevanju obveznosti, ki jih stranka prevzame s sklenitvijo pogodbe. Tudi pri izpolnjevanju svoje obveznosti mora pogodbena stranka ravnati vestno in pošteno. To vrednostno usmeritev opredeljuje pravilo, vsebovano v prvem odstavku 239. člena OZ, po katerem mora dolžnik svojo obveznost izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.

To pomeni, da je vrednostna usmeritev, ki jo vsebuje načelo vestnosti in poštenja, pomembna tudi za opredelitev namena pravice do odpusta obveznosti, ki jo stečajni dolžnik uveljavlja s predlogom za odpust obveznosti. Zato je v prvem odstavku spremenjenega 399. člena ZFPPIPP opredeljen namen pravnega instituta odpusta obveznosti tako: »Namen odpusta obveznosti je vestnemu in poštenemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.«

Zloraba pravice do odpusta obveznosti je opredeljena z generalno klavzulo v tretjem odstavku spremenjenega 399. člena ZFPPIPP, po katerem odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti. Pri presoji (razlagi) pomena tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP moramo izhajati iz namena odpusta obveznosti.

Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno. Zato dolžnik, ki uveljavlja pravico do odpusta obveznosti, zlorablja to pravico:

  • če svojih obveznosti ni zmožen izpolniti, ker je v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja pri prevzemanju ali izpolnjevanju svojih obveznosti ali pri razpolaganju s svojim premoženjem ravnal nevestno ali nepošteno, ali
  • če glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da je zmožen izpolniti vse svoje obveznosti v celoti.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Pomembnost trenutka dobave

Nevenka Simić Mićunović

piše: Nevenka Simić Mićunović, vir: revija Denar (DIZI), št. 459/2016

Zaradi različnih interpretacij pojma »dobava« iz 45. člena ZDDV-1 lahko pride do neprijetnih posledic. V primeru prodaje nepremičnin, ki so oproščene plačila DDV, se lahko pogodbeni stranki dogovorita za opcijsko obdavčitev. V tem primeru morata obe stranki izpolniti predpisane zakonske pogoje, med katerimi je tudi predložitev izjave pred opravljeno dobavo. Pri tem zakon ne definira pojma dobave, zaradi česar prihaja v praksi do različnih pojmovanj trenutka dobave. Posledica tega je lahko, da je izjava predložena prepozno, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za opcijsko obdavčitev pri prodajalcu, zato kupcu ne pripada pravica do odbitka vstopnega DDV od te nabave.

Opcijska obdavčitev po Direktivi Sveta 2006/112/ES in po ZDDV-1

Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu DDV (v nadaljevanju Direktiva) v 137. členu ponuja državam članicam pravico do izbora za obdavčitev transakcij, ki so sicer oproščene plačila DDV. Gre za naslednje transakcije:

  • finančne transakcije,
  • dobave starih objektov ali delov teh objektov ter zemljišč, na katerih stojijo,
  • dobave nepozidanih zemljišč, razen dobav stavbnih zemljišč,
  • lizing nepremičnin ali dajanje nepremičnin v najem.

Države članice same podrobneje določijo pogoje za izvajanje pravice do izbire za obdavčitev, prav tako lahko omejijo obseg te pravice do izbire. Kot vidimo, Direktiva ne podaja nobenih drugih navodil oziroma okvirjev za opredelitev pogojev, zato bi lahko rekli, da imajo države članice pri tem »proste roke«. Vsekakor je potrebno poudariti, da pogoji in omejitve, ki jih države članice same določijo, morajo biti v skladu s sistemom in načeli DDV.

Slovenska pravna ureditev se je v zvezi s pravico do izbora za obdavčitev na podlagi 137. člena Direktive omejila na transakcije z nepremičninami, in sicer tako na najem nepremičnin kot na dobavo nepremičnin, ki so v osnovi oproščene plačila DDV. Za opcijsko obdavčitev se lahko davčni zavezanci odločijo pri naslednjih transakcijah (glej 44. člen ZDDV-1):

  • najem oziroma zakup nepremičnin (vključno z lizingom),
  • dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve (dobava starih objektov),
  • dobava zemljišč, ki niso stavbna zemljišča.

Za naštete, v osnovi oproščene, transakcije z nepremičninami je v 45. členu ZDDV-1 davčnim zavezancem dana možnost obdavčitve. Ta se nanaša na nepremičnine, ki se nahajajo na območju Slovenije.

Za obdavčitev transakcij z nepremičninami, ki so oproščene plačila davka na dodano vrednost, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

  • prodajalec, lizingodajalec oziroma najemodajalec mora biti davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji,
  • kupec, lizingojemalec oziroma najemnik mora biti davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji,
  • kupec, lizingojemalec oziroma najemnik mora imeti pravico do odbitka celotnega vstopnega davka na dodano vrednost oziroma mora imeti pravico do odbitka celotnega davka na dodano vrednost od zadevne transakcije, ki je predmet opcijske obdavčitve,
  • oba, prodajalec oziroma najemodajalec in kupec oziroma najemnik, sta dolžna podpisati izjavo in jo pred opravljeno dobavo predložiti vsak svojemu pristojnemu davčnemu organu.

Od 1. julija 2012 se izjava vlaga v elektronski obliki po sistemu e-davki (glej Uradni list RS št. 78 z dne 5. oktobra 2011). Do 1. julija 2012 je ZDDV-1 izjavo imenoval skupna izjava, ker sta jo morala (skupaj) podpisati prodajalec in kupec ter vsak od njiju en izvod poslati svojemu pristojnemu davčnemu organu. V zvezi z izjavo je potrebno opozoriti, da se izjava, ki je podana kot samostojni dokument po e-davkih ali v papirnati obliki, ne šteje za pravilno vloženo izjavo (glej Pojasnilo DURS, številka 4230-732585/2012-2 z dne 27. februarja 2013, Popravljanje podatkov na že oddanih izjavah po 45. členu ZDDV-1), kar se mi osebno zdi sporno, saj gre zgolj za tehnično izvedbo oziroma tehniko predložitve izjave. Namreč če tako predložena izjava ne šteje za pravilno, potem to pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za obdavčitev in s tem tudi ne za odbitek vstopnega DDV pri kupcu, kar se mi zdi nesorazmerna posledica. V istem pojasnilu najdemo tudi obrazložitev, da se popravek izjave lahko poda do datuma transakcije, po tem datumu pa popravka ni mogoče oddati.

Če prodajalec in kupec izbereta možnost obdavčitve, se ta v primeru prodaje nepremičnin izvede z uporabo 76.a člena ZDDV-1.

Datum dobave in nastanek davčne obveznosti

ZDDV-1 ne opredeljuje posebej trenutka dobave, kar predstavlja v praksi problem zaradi različnih razumevanj tega trenutka in posledično povzroča nepričakovane davčne posledice in s tem precej nejevolje davčnih zavezancev. Preseneča dejstvo, da se po več kot trinajstih letih od uvedbe opcijske obdavčitve (uvedena je bila s 1. oktobrom 2002) davčni zavezanci še vedno sprašujejo, kdaj je potrebno predložiti izjavo, da bo še pravočasna. Ali mora biti izjava predložena na dan dobave ali vsaj en dan pred dobavo, da ne omenjam vprašanj, kot so, ali je zadoščeno zakonu, če se izjava predloži dopoldne, pogodba pa podpiše istega dne popoldne.

Tukaj bi močno poudarila, kot to ponavljamo že celih trinajst let, da naj bo izjava predložena vsaj en dan pred dobavo, da ne bo prišlo do nepotrebnih dilem ali neželenih posledic. V enakem smislu je davčni organ zapisal v svojem pojasnilu, številka 061-210/2013-2 z dne 30. januarja 2013, Datum transakcije pri vložitvi izjave po 45. členu ZDDV-1. Vsekakor je bolje, da se izjava predloži en mesec prej in potem posel ni realiziran, kot če stranke čakajo na zadnji dan in izjavo predložijo prepozno. Če posel ni bil izpeljan, davčnega organa o tem ni potrebno obveščati.

Pri dajanju nepremičnin v najem kot datum dobave šteje datum, ko je storitev opravljena. Tako izhaja iz Pojasnila DURS, številka 4230-732585/2012-2 z dne 27. februarja 2013, Popravljanje podatkov na že oddanih izjavah po 45. členu ZDDV-1. Šteje se, da je storitev praviloma opravljena zadnji dan davčnega obdobja, ki je mesečno ali trimesečno. Izjavo je potrebno predložiti do obračuna DDV, to je do zadnjega dne prvega davčnega obdobja najemnega razmerja, ali na dan izdaje računa, če je ta izdan pred zadnjim dnem davčnega obdobja. Na primer, če je v najemni pogodbi dogovorjeno, da se račun izda do desetega v mesecu za tekoči mesec, potem je izjavo potrebno predložiti do desetega oziroma do dneva izdaje računa, saj morajo biti do takrat izpolnjeni pogoji za obdavčitev najema.

Problem vidim v pravilni opredelitvi datuma dobave pri prodaji nepremičnine, saj se pri tem izpostavlja vprašanje, kdaj dejansko nastane dobava oziroma kaj se šteje kot datum dobave. Ali je to datum podpisa prodajne pogodbe ali datum primopredaje nepremičnine oziroma primopredajnega zapisnika (prenos posesti) ali datum izročitve notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila ali vpis v zemljiško knjigo.

Po ZDDV-1 (1. odst. 6. člena) dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik. Z dobavo nastane obdavčljivi dogodek oziroma obveznost za obračun DDV. Najmanj sporna je zadeva pri finančnem lizingu, kjer izročitev nepremičnine lizingojemalcu v posest šteje kot datum dobave, ki se lahko listinsko dokazuje na primer s primopredajnim zapisnikom. V vseh ostalih primerih prodaje nepremičnin je potrebno datum dobave ugotavljati v vsakem posameznem primeru posebej v odvisnosti od pogodbenih določil. Tako ni pomembno, kdaj je sklenjena oziroma podpisana pogodba, niti kdaj je opravljen vpis v zemljiško knjigo, temveč je pomembno, kdaj je nepremičnina dobavljena v smislu, da je na kupca prenesena pravica do razpolaganja, kot da bi bil ta lastnik nepremičnine. Zato v primeru dileme glede pravilne opredelitve datuma dobave predlagam, da izjavo predložite pred vsemi datumi, ki bi eventualno lahko šteli kot datum dobave.

Vprašanje 1: Obdavčitev civilne kazni po 168. členu ZASP

Odgovor:

Civilna kazen po 168. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) se ne more obravnavati kot odškodnina, ki je oproščena plačila dohodnine po 27. členu Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). Naveden dohodek po vsebini predstavlja avtorski honorar ali nadomestilo za uporabo avtorskega dela in se davčno obravnava kot dohodek iz naslova avtorske pogodbe. O vrsti dohodka oziroma načinu obdavčitve pa se presoja za vsak primer posebej glede na vsebino sklenjene pogodbe (stvaritev avtorskega dela in izvedba avtorskega dela ali prenos premoženjske pravice) in način opravljanja dela, oziroma status prejemnika dohodka.

Vprašanje 2: Davčna obravnava dohodka predsednika sindikata, ki je registriran kot novinar

Odgovor:

Dohodek novinarja, prejet za opravljanje predsedniške funkcije v sindikatu, se v skladu z 38. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2), obravnava kot dohodek na podlagi drugega pogodbenega razmerja. Opravljanje predsedniške funkcije v sindikatu namreč ni povezano z opravljanjem dejavnosti, za katero je oseba registrirana oziroma vpisana v razvid.

Vprašanje 3: Priznavanje posebne osebne olajšave (študentske olajšave) pri izračunu akontacije dohodnine

Odgovor:

Posebna osebna olajšava se, pod pogoji iz tretjega odstavka 113. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2), prizna rezidentu, ki se izobražuje, in ima status dijaka ali študenta tudi, če se izobražuje kot udeleženec izobraževanja odraslih.

Podrobneje:

Po tretjem odstavku 113. člena ZDoh-2 se posebna osebna olajšava prizna rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti, in sicer se prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku 75 % splošne olajšave iz 111. člena ZDoh-2 (v letu 2015 in v letu 2016 je 2.477,03 eur). Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ 6 let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ 4 leta od dneva vpisa.

Za uveljavljanje navedene olajšave morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni v tretjem odstavku 113. člena ZDoh-2. Pogoj, ki je določen, je tudi, da ima oseba status dijaka ali študenta.

Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO) v 3. členu določa, da oseba, ki se vključi v izobraževalni program za odrasle, pridobi status udeleženca izobraževanja odraslih. V skladu s 1. členom ZIO se izobraževanje odraslih po programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega ter višjega strokovnega izobraževanja ureja z zakoni, ki urejajo ta področja izobraževanja, in s tem zakonom. Osebe, ki se izobražujejo po programu za pridobitev osnovnošolske izobrazbe imajo, v skladu s tretjim odstavkom 55. člena Zakona o osnovni šoli, status učenca. ZDoh-2 v tretjem odstavku 113. člena izrecno določa, da morajo imeti osebe status dijaka ali študenta, zato se osebam, ki tega statusa nimajo, posebna osebna olajšava ne prizna. Iz navedenega sledi, da osebe, ki se v okviru izobraževanja odraslih izobražujejo po programu za pridobitev osnovnošolske izobrazbe, niso upravičene do posebne osebne olajšave po tretjem odstavku 113. člena ZDoh-2.

Zakon o višjem strokovnem izobraževanju v 37. členu določa, da je oseba, ki se na podlagi razpisa za vpis vpiše v višjo strokovno šolo in se izobražuje po višješolskem študijskem programu, študent višje šole. Glede na navedeno se osebam, ki v skladu z navedenim zakonom, pridobijo status študenta, prizna posebna osebna olajšava.

Vprašanje 4: Izplačilo članom agrarne skupnosti za opravljene ure dela

Odgovor:

Če je član ali nečlan agrarne skupnosti fizična oseba, ki ima za tovrstna dela oziroma storitve registrirano dejavnost (tj. fizična oseba je za opravljanje tovrstne dejavnosti registrirana oziroma je vpisana v davčni register kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost), so doseženi dohodki obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz dejavnosti. Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, mora dohodke, prejete od agrarne skupnosti za opravljene ure dela, vključiti v davčni obračun, ki ga davčnemu organu predloži do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Če je član ali nečlan agrarne skupnosti fizična oseba, ki za tovrstna dela oziroma storitve nima registrirane dejavnosti (tj. fizična oseba za opravljanje tovrstne dejavnosti ni registrirana oziroma ni vpisana v davčni register kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost), so doseženi dohodki obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Ker agrarna skupnost ni plačnik davka po Zakonu o davčnem postopku, mora v tem primeru prejemnik dohodka za prejet dohodek vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve pri davčnemu organu, in sicer do 15-tega dne v mesecu za pretekli mesec.

Če oseba nima registrirane dejavnosti za tovrstna dela oziroma storitve, ki jih opravlja v okviru agrarne skupnosti, se dohodek za opravljeno delo ali storitev davčno obravnava kot dohodek iz zaposlitve. Za dohodek iz zaposlitve se šteje tudi dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, ki je opredeljen v 38. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Glede na določbe tega člena, se za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja šteje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev, ki jo za agrarno skupnost opravi član ali nečlan agrarne skupnosti, ki za opravljanje tega dela oziroma storitve nima registrirane dejavnosti.

Vprašanje 5: Brutenje dohodka pri izplačilu povračil stroškov osebam, ki opravljajo delo po civilni pogodbi

Odgovor:

Pri izplačevanju povračil stroškov (prevoz, prenočevanje ipd.), ki jih delodajalec izplača delojemalcu (osebi, ki zanj opravlja delo ali storitev na podlagi civilne pogodbe), ne gre za dohodek v naravi, zato se znesek povračil stroškov, v skladu z davčno zakonodajo, ne poveča s koeficientom davčnega odtegljaja. Povračilo stroškov delojemalcem (s katerimi delodajalec nima sklenje pogodbe o zaposlitvi) se šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.


Podrobneje:

Zakon o dohodnini (ZDoh-2) določa pravilo tako imenovanega brutenja le za dohodke dosežene v naravi, če so izpolnjeni določeni pogoji iz devetega odstavka 16. člena ZDoh-2. Ta določa, da se dohodek, prejet v naravi, poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če:

  • v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek, obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja od tega dohodka in
  • ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju pri izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.

Povračilo materialnih stroškov je izplačano denarju, kar pomeni, da pogoji v zvezi z brutenjem, določeni v ZDoh-2, niso izpolnjeni.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: pojasnila FURS

Koliko lahko upokojenci sploh še delajo

Spoštovane bralke in spoštovani bralci, našo revijo Denar bomo osvežili z novo rubriko, ki bo namenjena izključno za vas. Zavedamo se, da se pri davčnem poslovanju nenehno pojavljajo vprašanja, dileme …, ki potrebujejo takojšnjo rešitev, ali je lahko ta rešitev podana v določenem času. Naša rubrika prvim, torej zahtevam po hitrih dogovorih, ne bo služila, namenjena je problemom, ki ne zahtevajo takojšnje rešitve. Pošljite nam svoja vprašanja, dileme, s katerimi se srečujete na davčnem področju, in mi se bomo potrudili, da bomo vaš problem obravnavali v čim krajšem času. Pošljite nam vprašanja čim bolj jasno zapisana, dodajte kontaktne podatke, ki bodo namenjeni izključno za morebitno dodatno razpravo, mi pa bomo na tem mestu podali naš pogled na vaš problem. Vprašanja lahko pošiljate na e-naslov: info@revijadenar.si

Upokojenci bi radi delali. To je nesporno dejstvo. Drugače niti ne moremo razmišljati glede na dogajanje v letu 2015, ko se je v zadnjih dneh iskalo rešitve, kako osebam, ki so si že pošteno zaslužile upokojitev in počitek ter pripadajočo pokojnino, omogočiti še aktivno delati in hkrati že uživati sadove preteklega dela. Ob takile paniki je res smešno poslušati potem splošne očitke o neupravičenem podaljševanju delovne dobe. Ampak tole ni naša tema.

Tako smo tudi v naše uredništvo prejeli naslednje:

Vprašanje:

» Spoštovani, sem samostojni podjetnik obrtnik – slaščičar že več kot 30 let. V letu 2016 bom izpolnil vse pogoje za upokojitev (tako pogoj za starost, kot zavarovalno dobo). Ker še nisem našel primerne osebe, ki bi prevzela posel, bom slaščičarno še obdržal in rad bi tudi še delal in tudi imel pokojnino. Pomagala bi mi moja žena, ki je sicer tudi že upokojena, vendar bi se ponovno aktivirala. Mi lahko, prosim, na kratko razložite, kakšne možnosti za delo imava oba.

Hvala za vaš odgovor, Marjan«

Odgovor:

Verjamem, da je oseb z vprašanji glede nadaljevanja dela in upokojitvi v Sloveniji še veliko. Tako bom odgovor na vaše vprašanje širše zapisala, da bo v pomoč tudi preostalim bralcem. Možnih rešitev je več tako za vas kot vašo ženo. Ker niste napisali, koliko časa bi žena ali vi morala spet delati (polni ali le delni delovni čas), bom predvidevala, da gre za krajši delovni čas, kot je zaposlitev.

PREDLOG ZA ŽENO: ZAKON O UREJANJU TRGA DELA

V Sloveniji imamo Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ki rešuje prav take primere, kot je Marjanov: upokojenka bi rada še delala in prejemala pokojnino.

ZUTD omogoča tako upokojencem kot njihovim delodajalcem, da se zakonito opravlja delo z elementi delovnega razmerja in ohranijo pravice iz upokojitve. Poglejmo si zakonska določila.

Upokojenci in obveznosti:

Zakon upokojencem za opravljanje tega dela ne nalaga posebne obveznosti prijave ali registracije (npr. pri Zavodu RS za zaposlovanje, upravni enoti ipd.).

Upokojenec v dogovoru z delodajalcem sklene pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela, v kateri mora biti med drugim navedeno tudi obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka.

Upokojenci in omejitve po ZUTD:

Zakon za upokojence določa naslednje omejitve:

  • začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu;
  • neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec;
  • urna postavka za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 4,20 evra (v letu 2016 4,24 evra);
  • dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 evrov (v letu 2016 6.356,79 evra);
  • delo lahko upokojenec opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka.

Delodajalec in obveznosti, ki jih mora izpolniti:

  • upokojencu najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu izplačati dohodek ob upoštevanju zakonsko določene višine urne postavke, ki ne sme biti nižja od 4,20 evra (v letu 2016 4,24 evra);
  • zaradi izvrševanja pogodbenih obveznosti in varovanja pravic upokojencev voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela;
  • dajatev v višini 25 odstotkov obračunati na posebnem obračunu in ga predložiti davčnemu organu ter plačati dajatev najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela;
  • v svoje breme obračunati in plačati tudi prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 (8,85 odstotka) in pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (v letu 2016 znaša 4,62 evra), v breme upokojenca pa prispevek za zdravstveno zavarovanje po ZZVZZ (6,36 odstotka);
  • upoštevati določbe delovnopravne zakonodaje, ki prepovedujejo diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu, zahtevajo enako obravnavo glede na spol, urejajo delovni čas, odmore, počitke in odškodninsko odgovornost, ter pravila o varnosti in zdravju pri delu.

Delodajalec in mesečne omejitve:

  • pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca, se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela;
  • pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela;
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela;
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela;
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela;
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela.

Rešitev za ženo: z vašo ženo lahko sklenete pogodbo po ZUTD za občasno delo upokojenke; pri tem morate v pogodbo navesti vse potrebne elemente, še posebej število ur in vrednost na uro. Prav tako morate skrbno voditi njeno prisotnost na delu (odhod in prihod); če ne boste presegali zgoraj navedenih kriterijev glede števila ur in plačila, potem bo vaša žena lahko na mesec oddelala 60 ur po ceni vsaj 4,24 evra in zaslužila (bruto) 254,40 evra dohodka. Od tega bruto zneska in na ta znesek pa je potrebno obračunati in plačati še pripadajoče davščine.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: revija Denar - Petra Mlakar

Pod združbo obravnavam podjetje. Uresničevanje ciljev podjetja na način, ki ne ogroža možnosti prihodnjih rodov, je trajnostni razvoj podjetja, o katerem podjetja poročajo v svojem letnem poročilu. Le – to je pogosto omejeno na opis aktivnosti, ne da bi merili njihovo učinkovitost in vpliv na trajnostni razvoj. Takšno poročanje je pogojeno z njihovo vsebino. V pojasnilo se običajno navaja, da je merljivost aktivnosti strokovno vprašljiva, omejena in tako naprej.

1 UVOD

V sestavku razpravljam o možnih načinih merjenja kakovosti trajnostnega razvoja podjetja. Pri tem se bom osredinil na načrtovanje poslovanja s poudarkom na poslovanju podjetja na način, ki ne bo ogrožal njegovega trajnostnega razvoja. Razpravljal bom o škodljivih emisijah podjetja v okolje in o njihovem zmanjševanju oziroma odpravi. Razumem, da se trajnostni razvoj načrtuje na vseh ravneh načrtovanja in uresničenje dejavnikov trajnostnega razvoja spremlja ter ocenjuje kakovost uresničenega. O rezultatih delovanja na področju trajnostnega razvoja se poroča v letnih poročilih ali v ločenih poročilih o trajnostnem razvoju.

O trajnostnem razvoju je v slovenskem prostoru razmeroma malo napisanega. Upam, da bom spodbudil razpravo, ki bo prispevala k tehniki načrtovanja in poročanja o trajnostnem razvoju podjetja.

2 POROČANJE O TRAJNOSTNEM RAZVOJU

V teoriji se pod trajnostnim razvojem razume zadovoljevanje potreb na način, da potrebe sedanjega človeškega rodu ne ogrožajo možnosti prihodnjih rodov. Dosledneje, praviloma trajnostni razvoj obsega:

  • gospodarski razvoj,
  • socialni razvoj,
  • varstvo okolja.

Področje trajnostnega razvoja je mogoče konceptualno razdeliti na tri sestavne dele:

  • okoljska trajnost,
  • gospodarska vzdržnost,
  • družbenopolitična trajnost.

Že leta 1970 so "trajnostnost" uporabili za opis gospodarstva "v ravnovesju z osnovnim ekološkim sistemom podpore." Ekologi so opozorili na Omejitev rasti in s tem predstavili alternativo "stabilnemu stanju gospodarstva ", da bi našli odgovor na okoljska vprašanja.

Ko razpravljamo o področju uporabe trajnostnega razvoja, med drugim poudarimo ekonomijo. Velja, da sta vzdržnost gospodarstva in družbe ovirana zaradi okoljskih omejitev. Skrb vzbujajo podatki tako glede okolja kot tudi glede socialne in ekonomske pravičnosti. Danes 20 % prebivalstva izrablja 80 % svetovnih naravnih virov. Vendar pa bi bilo pojmovanje trajnostnega razvoja le z vidika okoljskih vprašanj preozko. Tako so že leta 1987 Združeni narodi objavili Brundtlandovo poročilo, ki opredeljuje trajnostni razvoj kot "razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe«. Dokument združenih narodov s srečanja Svetovnega vrha leta 2005 se nanaša na "soodvisne in medsebojno podpirajoče stebre" trajnostnega razvoja, kot gospodarski razvoj, družbeni razvoj in varstvo okolja.

Trajnostni razvoj je postal sestavina poslovanja podjetij. O njem poročajo v letnih ali ločenih poročilih. Tako v teh poročilih beremo o uspešnosti delovanja kot sestavine trajnostnega razvoja. Mojca Drevenšek (2012) pravi, da v podjetjih, ki so na pot trajnostnega razvoja že stopila, postanejo trajnostne usmeritve del vsakdanjega poslovanja in se njihovo ovrednotenje zgodi tako rekoč samo od sebe (slika 1).

Trajnostni razvoj je za podjetja nuja, ne le okras. Tega se zavedajo velike svetovne korporacije. Tako je najbolj zelena blagovna znamka Toyota, sledita ji Johnson & Johnson ter Honda. (Pavlin, (2012) Poudarjena je ugotovitev o neskladju med okoljskimi praksami podjetij in percepcijo potrošnikov o teh praksah. Kot ugotavljajo pri Interbrandu, se panoge po svetu vse bolj posvečajo izboljšanju svojega trajnostnega razvoja in poročanju o napredku. Poudarjena je povezava med trajnostnim razvojem in kakovostnimi dejavniki poslovanja. Trajnostni razvoj se je izkazal za strateški in dobičkonosen vidik posla ter sredstvo za krepitev blagovne znamke, je dejal Jez Frampton, glavni izvršni direktor Interbranda.

Kako pa v Sloveniji? Poudariti velja prizadevanja stroke, da se v letno poročanje vključijo tudi vsebine trajnostnega razvoja (primerjaj članke Blanke Vezjak o sestavljanju letnega poročila v reviji IKS). Slovenska podjetja, predvsem velika, so začela poročati o trajnostnem razvoju. Praviloma je to sestavina letnih poročil, so pa tudi izjeme, kjer se poroča v posebnih poročilih. Iz javno dosegljivih podatkov sem pridobil nekatera poročila, in sicer: Telekom (2012), Gorenje (2014), poročilo o ločenem poročilu o trajnostnem razvoju v Lek-u (2013) in Trimo (2015). Poročila sem primerjal in skušal ugotoviti globino in vsebinsko poglobljenost poročanja. Poudaril sem nekatere dejavnike poročanja, ki so prisotni v tujih poročilih, in ugotavljal, kako je to v primerjanih poročilih. Svoja razmišljanja in mnenje o priložnostih za izboljšanje prikazujem v tabeli 1, pri tem pa poudarjam, da so lahko dejavniki trajnostnega razvoja pri posameznih podjetjih različni. Na podlagi študija tujih in domačih poročil, ki obravnavajo trajnostni razvoj, sem ugotovil, da se tako v tujih, kot domačih poročilih redko sklicujejo na svoje načrte, v katerih obravnavajo trajnostni razvoj. Tam, kjer se sklicujejo na načrte, pa ti niso podrobno opredeljeni. Prav tako niso prikazane ravni načrtovanja ciljev trajnostnega razvoja. Praviloma v poročilih ni naveden vpliv negativnih dejavnikov na okolje in načrtovanje aktivnosti, s katerimi se bodo uresničili načrtovani cilji trajnostnega razvoja. Prav tako je malo kakovostnih meril uresničevanja trajnostnega razvoja (ni sodil, so le opisi o uspešnosti trajnostnega razvoja). Menim, da to ni dovolj. Za kakovostno spremljanje uresničevanja aktivnosti trajnostnega razvoja je nujno njegovo načrtovanje in spremljanje uresničenega.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: revija Poslovodno računovodstvo - dr. Branko Mayr

Z raziskavo ugotavljamo, da ima gospodarska in finančna kriza iz leta 2007 pomembne in velike posledice na revizijsko stroko. Zaradi zmanjšanja števila zavezancev za revizijo računovodskih izkazov so se kazalniki (čisti prihodki od prodaje, stroški dela, število zaposlenih in čisti dobiček) pri vseh revizijskih družbah (razen pri E & Y in Deloitte zaradi enkratnega posla – posebne revizije bank) poslabšali, še posebej pri majhnih revizijskih družbah. V opazovanem obdobju 2008–2014 so se cene revizijskih storitev zmanjšale samo pri majhnih revizijskih družbah.

Pri njih se povečuje razpon doseganja normativnih cen in se giblje od 26 % do 98 % normativnih cen ali povprečnih cen revizijskih storitev skupine revizijskih družb Big 4. Cene revizijskih storitev skupine Big 4 so usklajene z normativnimi cenami, kar potrjuje, da so te pravilne in primerno visoke za normalno delovanje in zagotavljanje kakovosti revidiranja. Iz tega izhaja, da ni problem v višini normativnih cen, temveč v nespoštovanju normativnih cen revizijskih storitev pri majhnih revizijskih družbah. Bolj ko se njihove cene odmikajo od normativnih, večje je tveganje nedoseganja kakovosti revidiranja, ki jo merimo z ekonomsko neodvisnostjo in porabo časa za pridobitev dokazov o trditvah poslovodstva v računovodskih izkazih. Še vedno pa ni pojasnjeno, kje je dopustna meja profesionalnega ravnanja, do katere lahko majhne revizijske družbe znižujejo cene revizijskih storitev, ne da bi bila pri tem ogrožena kakovost revidiranja.

1. UVOD

Revidiranje je dejavnost, za katero velja, da njeno delovanje temelji na javnem interesu in je zato predmet posebnega zakonskega urejanja. V Sloveniji nima nobena revizijska družba prevladujočega vpliva, so pa majhne revizijske družbe pred leti začele zniževati cene, kar je sprožilo spiralo zniževanja cen revidiranja. Ramzy trdi, da revizorji ne bi smeli sprejeti zelo nizkih cen revizijskih storitev zaradi tekmovanja za posel. Kodeks poklicne etike (angl. The Code of Professional Ethics, Provision 502-14, rule 3.03 Fees and Professional Statements) prepoveduje konkurenčno ravnanje, ki se obravnava kot neprofesionalno ravnanje. Konkuriranje s ceno je omejeno, saj lahko škoduje neodvisnosti revizorjev in poslabša kakovost storitev revidiranja.

Zadnjih nekaj let se cene revizijskih storitev znižujejo pod normativno raven priporočenih cen. Pod pojmom normativna cena razumemo upoštevanje potrebnega časa in cene za uro dela članov revizijske skupine glede na velikost revidiranca. Potrebni čas za revidiranje računovodskih izkazov je predpisala Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v Priporočilu 1 (zagotavljanje kakovosti revidiranja računovodskih izkazov, 14. 6. 2010), vrednosti urnih postavk iz Smernic za oblikovanje cen revizijskih storitev pa je marca 1994 opredelil svet Slovenskega inštituta za revizijo na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju. Vrednosti urnih postavk so bile nazadnje spremenjene leta 2003.

Smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev so v glavnih sestavinah upoštevale avstrijsko revizijsko prakso in se zgledovale po njej. Tako oblikovane cene revizijskih storitev zagotavljajo materialno varnost izvajalcev revizijskih storitev in omogočajo vzdrževanje in razvijanje visoke strokovne ravni storitev, kar od revizorjev zahtevajo pravila stroke (Perner, 2015, str. 19).

Trditve potrjuje tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, saj je v letnem poročilu za leto 2014 ugotovila obstoj "poceni" in "drage" revizije. Njihova primerjava je pokazala, da se je spodnja meja za zaračunano posamezno revizijo znižala na 14 EUR na uro (v letu 2012 je bila 49 EUR na uro), prav tako pa se je znižala tudi zgornja meja, ki se je glede na preteklo obdobje prepolovila. Tako je Agencija opozorila, da se cene revizijskih storitev še naprej znižujejo, kar se kaže že nekaj let. Agencija je v poročilu zapisala, da lahko le delno in posredno, z nadzorom nad kakovostjo opravljenih revizij vpliva na izboljšanje kakovosti posameznih revizij (Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2014, str. 85–87).

Perner (2015) je v članku Kakovost revizije v Sloveniji ogroža dumpingzapisal, da ugotovitve Agencije, da je zniževanje cen povezano tudi z nespoštovanjem Smernic, posredno pomenijo, da imamo v primerih nespoštovanja Smernic sicer opravka z dampinškimi cenami, le da pojma "dampinške cene" Agencija ne uporabi.

V takih primerih bi morala ustrezna institucija presojati cene na način in po merilih, kot se presoja cenovno predatorstvo v EU. Predatorska cena je po sodni praksi EU v zadevi AKZO proti Komisiji nižja od povprečnih mejnih stroškov ali povprečnih skupnih stroškov. Glede na to, da revizijske družbe mesečno poročajo Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem, bi ta lahko objavljala te stroške. Sodna praksa EU je tako postavila referenčno merilo glede na povprečne mejne in povprečne skupne stroške, pri čemer se pri ceni, nižji od povprečnih mejnih stroškov, domneva izključitveni namen. Pri ceni, ki je višja od povprečnih mejnih stroškov, a nižja od povprečnih skupnih stroškov, pa je za ugotovitev cenovnega predatorstva treba presoditi, ali je tako oblikovana cena del načrta, katerega namen je izključiti konkurenta.

Celoten članek je dostopen za naročnike revije SIR*IUS!

Vir: revija SIR*IUS - dr. Stanko Čokelc, Vesna Štager,mag.

Zakon o partnerski zvezi, ki je začel veljati z današnjim dnem, za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza. Vendar pa partnerja ne moreta skupaj posvojiti otroka in nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zakon se bo začel uporabljati februarja prihodnje leto.

Nesklenjena partnerska zveza je po zakonu dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki nista sklenila partnerske zveze in pri katerih ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska zveza med njima neveljavna.

Taka zveza ima v razmerju med partnerjema enake pravne posledice, kakor če bi sklenila partnersko zvezo. Tako kot za partnerko zvezo pa tudi pri nesklenjeni partnerski zvezi velja, da partnerja ne moreta skupaj posvojiti otroka in nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Predlog zakona o partnerski zvezi je že dan po decembrskem referendumu, na katerem so volivci zavrnili popolno izenačitev isto- in raznospolnih partnerskih skupnosti, vložil tedaj še nepovezani poslanec, zdaj pa poslanec SMC Jani Möderndorfer.

Referendumsko zavrnjena novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki jo je državni zbor sprejel na predlog poslanske skupine opozicijske ZL, je posegla v definicijo zakonske zveze. Zakonsko zvezo je namreč določila kot z zakonom urejeno življenjsko skupnost dveh oseb, torej ne glede na spol. Tako je želela povsem izenačiti pravice istospolnih in heterospolnih parov.

Koalicija Za otroke gre pa je vložila zahtevo za referendum z opozorili, da skuša novela razvrednotiti pomen materinstva in očetovstva. Med najbolj spornimi določili je ocenila možnost istospolnih parov, da posvojijo otroke. Večina volivcev jim je na referendumu 20. decembra lani pritrdila.

Vir: STA

Vlada je v mnenju za ustavno sodišče, ki presoja ustavnost člena zakona o kazenskem postopku glede žaljenja sodišča, poudarila, da pripravlja predlog novele tega zakona. Med drugim bo preučila možnost morebitnega krajšega maksimalnega števila dni zapora, v katere se lahko pretvori na sodišču izrečena denarna kazen.

Vprašanje kaznovanja žalitev sodišča v kazenskem postopku pa namerava vlada urediti tako, da sodnik, ki je bil deležen žalitve, ne bo odločal o kaznovanju. Tako tudi ne bo nobenih pomislekov z vidika stališč Evropskega sodišča za človekove pravice v podobnih zadevah, povezanih z vprašanjem kršitve pravice do nepristranskega sojenja.

Vlada je obravnavala tudi krovni sporazum med EU in ZDA pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj ter ga sklenila podpreti. Sporazum bo po mnenju vlade celostno uredil področje varstva osebnih podatkov, ki se izmenjujejo med državami članicami EU in ZDA za namene policijskega in pravosodnega sodelovanja.

Sporazum sam po sebi ni pravna podlaga za prenos osebnih podatkov, temveč bo dopolnil že obstoječe dvostranske mednarodne pogodbe med EU in ZDA ter mednarodne pogodbe, ki so jih države članice sklenile z ZDA glede izmenjave osebnih podatkov.

Z vidika razmejitve pristojnosti med EU in državami članicami, se Slovenija strinja, da gre za izključne zunanje pristojnosti EU. Republika Slovenija tudi ocenjuje, da se je Komisija dobro pogajala, še piše v sporočilu. Krovni sporazum bo pomemben tudi zato, ker bo okrepil vzajemno zaupanje med organi EU in ZDA, ki je bilo okrnjeno po razkritjih Edwarda Snowdena, ocenjujejo na vladi. Prav tako se bo okrepilo zaupanje posameznikov, so še dodali. Slovenija sicer pozdravlja tudi dejstvo, da so ZDA spremenile svojo zakonodajo in zagotovile nediskriminatoren dostop državljanov EU do sodnega varstva v ZDA.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu MAJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ureja varstvo kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje, tako da določa njihovo razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike. Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za gozdove, če ni z zakonom drugače določeno.
  • od svojega nastanka do danes je doživel 17 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
  • zadnje spremembe in dopolnitve, ki jih je prinesla novela E, veljajo in se uporabljajo od 26.4.2016 dalje, nekatere od njih se začnejo uporabljati šele s 1.1.2019. Z njimi se poenostavlja strokovna podlaga, ki bo podlaga za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč.
  • Državni zbor je do danes pripravil 2 uradni prečiščeni besedili (UPB) Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ);
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 59-3454/1996, stran 5132.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 18.5.2016 - 24.5.2016 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 1 novost 11 novosti 1 novost 14 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 18.5.2016 - 24.5.2016 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 19 novosti 6 novosti 4 novosti 20 novosti 8 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 13 novosti 1 novost 5 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 1 novost 9 novosti 4 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 3 novosti 5 novosti 3 novosti 1 novost 25 novosti 10 novosti
5. JAVNE FINANCE 3 novosti 6 novosti 5 novosti 1 novost 12 novosti 8 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8 novosti 51 novosti 1 novost 5 novosti 25 novosti 8 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 3 novosti 14 novosti 1 novost 3 novosti 37 novosti 3 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 2 novosti 6 novosti 2 novosti 11 novosti 15 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 10 novosti 8 novosti 3 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 2 novosti 6 novosti 6 novosti
11. OBČINE 61 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .