V današnjem TFL Glasniku nadaljujemo pogovor z dr. Petrom Čeferinom, odvetnikom z najdaljšim odvetniškim stažem v Sloveniji, tokrat o delovanju komisije za preprečevanje korupcije in stanju odvetništva danes. V svojih odgovorih je sogovornik spregovoril tudi o preiskavah v nekaterih odvetniških pisarnah. Na vprašanje, kaj ob tem dela stroka, je odgovoril: "Ne boste verjeli. Oni neskončno dolgo razpravljajo samo o tem, kako je treba spoštovati določila kodeksa odvetniške poklicne etike."
Pravne osebe, zavezanke za davek od dohodkov pravnih oseb, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, so do konca marca dolžne izdelati obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2013 in ga elektronsko predložiti Davčni upravi Republike Slovenije. Letos bodo prvič oddajali davčni obračun tudi tisti zavezanci, ki so se odločili ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih stroškov (v višini 70% obdavčljivih prihodkov). V ta namen je bil nekoliko spremenjen obrazec za obračun davka od dohodkov pravnih oseb in metodologija za izpolnjevanje. Današnjo številko TFL Glasnika, pa tudi nekaj naslednjih, namenjamo davčnemu obračunu.
Vabljeni k branju!
Komisija za preprečevanje korupcije
TFL Glasnik:
Kaj menite o delovanju komisije za preprečevanje korupcije?
dr. Peter Čeferin:
Pred časom se je v moji pisarni oglasila neka gospa. Pooblastila me je, da jo zastopam pred komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). S seboj je prinesla osnutek ugotovitev KPK, iz katerega je izhajalo, da gospo dolžijo številnih korupcijskih ravnanj. Preden sem se lotil pisnih izjasnitev o navedbah KPK, sem se skušal tako kot že nekajkrat prej poglobiti v obstoječo protikorupcijsko zakonodajo.
Ponovno sem ugotovil, da je popolnoma nerazumljiva, da odstopa od vsega, kar mi je bilo do zdaj znano o pravu, in da me še najbolj spominja na sholastiko, to je na pravila, kako ugotoviti, koliko angelcev lahko pleše na konici ene igle. Kljub temu sem v svoji izjasnitvi odgovoril na vse očitke iz navedenega osnutka, pisni vlogi pa sem priložil vrsto listinskih dokazov. Toda namesto kakršnega koli postopka, v katerem bi nama bila z mojo stranko dana možnost obrazložitve predloženih dokazov, pa tudi vpogleda v spis in sploh možnosti normalne obrambe, sva s prizadeto gospo lahko samo v medijih prebrala, da je postopek končan in da je gospa ravnala koruptno. Skratka, niti prizadeti stranki niti meni kot njenemu odvetniku ni KPK posredovala ničesar, le skupaj z vesoljno javnostjo je gospa lahko izvedela, da je ravnala koruptno.
TFL Glasnik:
Kakšna pravna sredstva ima v postopku pred KPK prizadeti na razpolago?
dr. Peter Čeferin:
Pred KPK stranke nimajo učinkovitega pravnega sredstva. Tako zakon iz leta 2010 določa, da je zoper akt KPK dopusten upravni spor. Spremenjeni zakon iz leta 2011 pa določa, da 'načelna mnenja in ugotovitve KPK nimajo oblike upravne odločbe', kar pomeni, da upravni spor ni mogoč. Prizadetemu je tako – brez možnosti obrambe – izrečena svojevrstna sankcija: izobčenje. Položaj spominja na znameniti McChartyjev lov na komuniste v času hladne vojne. Tudi McCharty ni imel nobenih uradnih pooblastil za pregon 'subverzivnih komunističnih elementov', njegova moč pa je bila ogromna. Brez dokazov, zunaj formalno določenih postopkov in pravil, je odločal o usodi ljudi, ki pogosto niso ničesar zagrešili.
TFL Glasnik:
Kakšna je protikorupcijska zakonodaja v drugih državah?
dr. Peter Čeferin:
V drugih državah je protikorupcijska zakonodaja povsem drugače urejena. V svetu obstajata dve vrsti protikorupcijskih agencij (komisij): represivne in preventivne. Represivne so tiste, ki imajo pooblastila organov odkrivanja in pregona (Litva, Latvija, Hongkong, Singapur, Hrvaška, kot specializirano tožilstvo). Ta pooblastila so takšna, kot jih imajo policije in tožilstva, vključno z vsemi kavtelami 'osumljencev'. Torej imajo v teh državah ljudje, ki so v postopku pred KPK, vse pravice, ki jih imajo tudi pred organi pregona. Preventivne KPK pa imajo med svojimi istimi preventivnimi pooblastili (vzgoja in izobraževanje) tudi pooblastilo glede nadzora nad premoženjskim stanjem določenih kategorij oseb (Makedonija, Irska, Srbija).
TFL Glasnik:
V čem je torej posebnost slovenske protikorupcijske zakonodaje?
dr. Peter Čeferin:
Samo slovenska KPK se izreka o konkretnih primerih. Pri tem pa niti prizadeti niti njegov odvetnik nimata nobene besede, celo spisa in v njem nahajajočih se obremenilnih dokumentov pred postopkom in med njim ne moreta pogledati. Če vprašata, kaj pravzaprav vabljena oseba je, obdolženec ali priča, dobita odgovor, da gre za 'osebo, ki lahko da relevantne podatke'. Potem pa je 'oseba, ki je dala relevantne podatke', z imenom in priimkom objavljena v medijih kot oseba, ki je ravnala koruptno.
Preiskava odvetniških pisarn
TFL Glasnik:
V zadnjem času smo lahko v medijih prebrali, da je bilo nekaj hišnih preiskav tudi v nekaterih odvetniških pisarnah.
dr. Peter Čeferin:
Zakon o odvetništvu določa, da je preiskava pisarne osumljenega odvetnika dovoljena samo na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, in to samo glede spisov in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi. Zakon namreč izrecno določa, da pri preiskavi odvetniške pisarne ne sme biti prizadeta tajnost drugih listin in predmetov. Ta zakonska določba je nujna. Težko si je namreč predstavljati pravno državo, če lahko pride policija v neko odvetniško pisarno in po dolgem ter počez pregleduje podatke o vseh odvetnikovih strankah.
In vendar obstaja tovrstna nevarnost. Tako se v zadnjem času dogaja, da se po (pogosto nenatančni in površni) odredbi preiskovalnega sodnika v pisarni osumljenega odvetnika pojavijo kriminalisti, ki sicer zasežejo samo tisti (papirnati) spis odvetnikove stranke, ki je izrecno navedena v odredbi o preiskavi, nato pa odnesejo odvetnikov računalnik, v katerem so podatki vseh odvetnikovih strank.
TFL Glasnik:
Kakšno rešitev predlagate?
dr. Peter Čeferin:
Dejstvo je, da tako po ustavi kot po zakonu računalnik, v katerem so podatki o vseh odvetnikovih strankah, niti za trenutek ne sme zapustiti odvetniške pisarne. Če so kriminalisti usposobljeni, da iz računalnika izločijo samo tiste listine in podatke, ki se nanašajo na tisto odvetnikovo stranko, ki je navedena v odredbi preiskovalnega sodnika, naj to storijo v preiskovani odvetniški pisarni. Naloga države je namreč, da najde način, kako izločiti iz računalnika samo tisto, kar je dovoljeno, in ne tudi tistega, kar je prepovedano. Iskanje tehničnega načina, kako to storiti, ni naloga niti osumljenih odvetnikov niti njihovih zagovornikov, saj vendar ni dopustna kršitev ustavno zagotovljenih človekovih pravic zaradi tehničnega neznanja ali nesposobnosti preiskovalnih sodnikov in policije!
TFL Glasnik:
Seznanjeni smo s protestom Odvetniške zbornice Slovenije v zvezi s preiskavo nekaterih odvetniških pisarn, kljub temu da odvetniki niso bili osumljeni kaznivih dejanj.
dr. Peter Čeferin:
Drug pojav, ki se v zadnjem času dogaja, pa je, da kriminalisti po nalogu preiskovalnih sodnikov preiskujejo odvetniške pisarne odvetnikov, ki niso osumljeni, pač pa zastopajo in zagovarjajo osumljene stranke. Gre za v nebo vpijoč paradoks, ko mora odvetnik podatke o svojih strankah varovati kot največjo poklicno skrivnost, zaradi njene izdaje lahko stori celo kaznivo dejanje, policija pa lahko vdre v odvetniško pisarno in po mili volji preiskuje podatke o vseh odvetnikovih strankah.
Najbolj grozljivo je, da je predsednik odvetniške zbornice o tem obvestil vse pristojne, nikomur pa se to ni zdelo čudno. Mislim, da sploh niso ničesar razumeli.
Zelo dolgo sem odvetnik in delim status odvetnika v tej in v prejšnji državi na tri obdobja. Prvo obdobje, pred 30 leti, zagovornik ni imel kaj dosti povedati. Že večkrat sem povedal, da sta bila sodnica in tožilec v sodničini sobi, odvetnik pa pred vrati. In sta onadva sestavila takšen obtožni akt, da bi lahko sodnica izrekla sodbo. Nekega dne sem vstopil v sodničino sobo in rekel, ali naj gre on ven ali pa bom šel jaz noter!
Potem je bila zlata doba odvetništva do pred kakšnimi desetimi leti, ko so vsi hvalili odvetnike. Policija je bila zanič, tožilstvo je bilo zanič, samo odvetniki so bili odlični, so se pripravljali, študirali. Zdaj pa smo v obdobju, ko ni slabšega, kot je odvetnik. Odvetniki so krivi, da sojenja predolgo trajajo, za vse smo krivi. Tudi za to, če bo država šla v stečaj. Vsi ti kritiki odvetništva pozabljajo na izjemno pomembno vlogo odvetnikov v zgodovini slovenskega naroda.
Odvetniki v stari Avstriji so imeli zasluge za uporabo slovenskega jezika na avstrijskih sodiščih. Ko so na primer leta 1898 na višjem deželnem sodišči v Gradcu prepovedali rabo slovenskega jezika, so v kranjski odvetniški zbornici sklicali izredni občni zbor, zamenjali nemškega predsednika s slovenskim in sprejeli sklep, da je od takrat dalje slovenščina izključni uradni jezik zbornice. Tudi odvetniki med drugo svetovno vojno so odigrali pomembno vlogo. Znana je okrožnica takratnega zborničnega predsednika, v kateri je zapisal, naj odvetniki brezplačno zagovarjajo obtožene pred takratnim italijanskim vojaškim sodiščem in naj brezplačno branijo in zastopajo tiste, ki so bili odpeljani v taborišča, njihove družine itd.
Premalo se ve o zaslugah odvetnikov pred osamosvajanjem in med njim. Mi smo v trenutku agresije izstopili iz Zveze odvetniških zbornic Jugoslavije in smo vse odvetniške zbornice po svetu obvestili o stanju v Jugoslaviji. Prosili smo jih za pomoč, da se pri svojih vladah zavzamejo za prenehanje agresije in za priznanje slovenske samostojnosti. Vsi so nam odgovorili in najpomembnejša se mi zdita dva odgovora: predsednika odvetniške zbornice treh Benečij, ki je nemudoma stopil v stik z De Michelisom, ki je bil njegov dobri znanec, generalni sekretar nemške odvetniške zbornice pa nam je pisal, da je nemška javnost že jezna na Genscherja, ker se premalo aktivno vključuje, in da v kratkem zaradi pritiskov pričakuje njegovo aktivnejšo vlogo.
To so morda majhne stvari in si odvetniki za to sami ne pripenjamo kolajn. Pa tudi drugi nam jih ne.
TFL Glasnik:
Kaj pri vsem tem počne tako imenovana stroka?
dr. Peter Čeferin:
Ne boste verjeli. Oni neskončno dolgo razpravljajo samo o tem, kako je treba spoštovati določila kodeksa odvetniške poklicne etike.
TFL Glasnik:
Dotaknila sva se velikanske zakladnice vaših izkušenj, a sva zagotovo marsikaj spustila.
dr. Peter Čeferin:
Vseh teh tem se danes nisem dotaknil prvič, vse to spremljam že 50 let. Da slovenski birokrat o ničemer ne odloči, kar povzroča predvsem velikansko škodo gospodarstvu, ki je življenjska žila države, da so nekatere odločitve sodstva šokantne, da zanemarjamo zapore, da se noben pravosodni minister ne ukvarja s tem, vse to je katastrofa. Primitivno je govoriti o človekovih pravicah, če živi pripornik na prostoru velikosti krste. Delovanje protikorupcijske komisije je edinstvena katastrofa v svetu. Da nimaš pravice do obrambe! To je temeljna človekova pravica.
TFL Glasnik:
In čisto na koncu. Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
dr. Peter Čeferin:
Slovenci smo krasen narod, ki je preživel stoletja različnih okupatorjev in bedakov. Še vedno živi in prepričan sem, da bomo našli politike, ki so vredni zaupanja, ki jim ga bo na volitvah podaril slovenski narod.
Preberite si tudi 1. del pogovora!
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si
Obdavčitev pravnih oseb je predpisana z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 81/2013), davek pa predstavlja prihodke državnega proračuna.
Zavezance za davek obravnava 3. člen ZDDPO-2, ki določa, da so zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb pravne osebe domačega in tujega prava, pa tudi družbe oziroma združenja oseb, vključno z družbami civilnega prava, po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, ob pogoju, da niso zavezanke po Zakonu o dohodnini. Če ZDDPO-2 ne določa drugače, niso davčni zavezanci Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti.
Za obseg davčne obveznosti, ki jih mora v davčnem obračunu davčni zavezanec izkazati, je ključno, ali gre za rezidenta ali nerezidenta Republike Slovenije (v nadaljevanju Slovenije). Rezidenti Slovenije so obdavčeni po svetovnem dohodku, nerezidenti pa le od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.
Obdavčitev po svetovnem dohodku pomeni, da je potrebno v davčni obračun vključiti vse dohodke, ki jih je zavezanec dosegel kjerkoli po svetu, tudi v svojih poslovnih enotah v tujini. Obdavčitev po viru v Sloveniji pa pomeni, da so nerezidenti obdavčeni od dohodkov doseženih v poslovni enoti v Sloveniji oziroma prek nje ali pa le od posameznih dohodkov doseženih v Sloveniji.
Rezident je zavezanec, ki izpolnjuje vsaj enega izmed dveh pogojev, ki ju določa 5. člen ZDDPO-2:
- ima sedež v Sloveniji,
- ima kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.
Določitev rezidentstva v posameznih primerih ni ravno enostavna, zato že ZDDPO-2 pooblašča ministra oz. ministrico, pristojno za finance, da določi način ugotavljanja kraja dejanskega delovanja poslovodstva. Pomembno pri določanju kraja delovanja poslovodstva pa je, da se kot kraj delovanja poslovodstva upošteva kraj, kjer se sprejemajo ključne upravne in poslovne odločitve, ki so potrebne za vodenje poslovanja, in ki je običajno kraj, kjer osebe ali skupina vodilnih oseb, na primer poslovodstvo, sprejema odločitve, ali kraj, kjer se določajo dejanja, ki jih bo opravila oseba kot celota. Pri ugotavljanju rezidentstva morajo biti upoštevana vsa pomembna dejstva in okoliščine posameznega primera.
Za pravilen obračun davka od dohodkov pravnih oseb je pomembna tudi definicija poslovne enote nerezidenta, ki je dolžna obračunati in plačati davek od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. Poslovna enota je kraj poslovanja, v katerem ali preko katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji. ZDDPO-2 obravnava poslovno enoto v 6. členu, kjer določa, da se za poslovno enoto nerezidenta šteje zlasti:
- pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri,
- gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v povezavi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12 mesecev.
ZDDPO-2 definira še nekaj primerov drugih poslovnih enote v posredniških poslih.
Kateri dohodki imajo vir v Sloveniji, natančno določa 8. člen ZDDPO-2. Kot dohodki z virom v Sloveniji so opredeljeni vsi dohodki rezidenta, razen dohodkov doseženih preko poslovne enote izven Slovenije in dohodkov, ki se kot vir, skladno z mednarodnimi pogodbami, določajo v državi, kjer so nastali. V nadaljevanju so našteti dohodki, ki imajo vir v držav,i kjer so nastali, v primeru nerezidentov Slovenije pa posledično v Sloveniji:
- dohodki od nepremičnin in pravic na nepremičninah, če nepremičnine (stavbe in zemljišča) ležijo v Sloveniji; enako velja za dohodke iz gozdarske in kmetijske dejavnosti,
- dohodki od izkoriščanj ali pravice izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva, če se le-ti nahajajo v Sloveniji,
- dividende, vključno z dividendam podobnimi dohodki, dohodki od deležev, če so pridobljeni od gospodarskih družb, zadrug in drugih oblik organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in Banke Slovenije, oziroma če gre za deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji.
- obresti, ki bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji,
- dohodki od uporabe ali pravice do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov ter drugih premoženjskih pravic in drugih podobnih pravic, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko poslovne enote v Sloveniji,
- dobiček od odsvojitve poslovne enote nerezidenta v Sloveniji,
- dobiček od odsvojitve nepremičnin in premoženja povezanega z nahajališči rude, virov ter drugega naravnega bogastva, ki ležijo na ozemlju Slovenije,
- dobiček od odsvojitve finančnih inštrumentov oziroma finančnih naložb, ki izvirajo iz gospodarskih družb, zadrug in drugih oblik organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in Banke Slovenije, oziroma če gre za deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji.
- dohodki od storitev nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki pripadajo drugi osebi, če so storitve opravljene v Sloveniji,
- dohodki od storitev vseh vrst, ki so plačane osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega poslovodstva v državah, ki imajo nominalno stopnjo obdavčitve nižjo od 12,5% in niso članice EU,
- dobiček od odsvojitve lastniških deležev in pravic lastniških deležev v družbi, zadrugi ali drugi obliki organizacije, katerih več kot polovico vrednosti izhaja iz nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki ležijo v Sloveniji.
Oprostitve plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb so določene v 9. členu ZDDPO-2. Gre za zavezance, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti. To so na primer zavodi, društva, ustanove, verske skupnosti, politične stranke, zbornice in reprezentativni sindikati. Oprostitev pa velja le v delu, ki se nanaša na nepridobitno dejavnost. Če oproščeni zavezanec opravlja tudi pridobitno dejavnost, mora od te obračunati in plačati davek od dohodkov pravnih oseb.
Davčno obdobje, za katerega se obračunava davek od dohodkov pravnih oseb, je poslovno leto. Poslovno leto ne sme presegati 12 mesecev, je pa lahko različno od koledarskega leta. Ker je davčno obdobje praviloma koledarsko leto, mora zavezanec o izbiri drugačnega poslovnega leta obvestiti davčni organ. Izbranega davčnega obdobja pa potem ne sme spremeniti najmanj tri leta.
Predmet obdavčitve je dobiček rezidenta in dobiček nerezidenta, ki ga le-ta dosega z opravljanjem dejavnosti v poslovni enoti ali preko poslovne enote, ki se nahaja v Sloveniji. Predmet obdavčitve pa so tudi dohodki rezidenta in nerezidenta, za katere je določena obveznost davčnega odtegljaja v 70. členu ZDDPO-2.
Posebnost obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za 2013 je ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem 70% normiranih odhodkov. Gre za novost, za katero so se lahko odločile vse vrste kapitalskih in osebnih družb, če njihovi prihodki, izkazani v poslovnem izidu leta 2012, niso presegali 50.000 EUR. Spremembo načina ugotavljanja davčne osnove pa je bilo potrebno davčnemu organu priglasiti že lani. Letos bo možno takšno priglasitev označiti v prilogi 1. V prilogi 20 pa je potrebno podati izjavo o izpolnjevanju pogojev za obdavčitev z upoštevanjem normiranih odhokov.
Če bi želela družba, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, preiti nazaj na ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih odhodkov, mora o tem obvestiti davčni organ v prilogi 1, ob predložitvi obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za preteklo leto. Brez obveščanja davčnega organa pa bo morala družba ponovno ugotavljati davčno osnovo po dejanskih odhodkih, če bo v izkazu poslovnega izida dve leti zapored dosegla prihodke višje od 50.000 EUR.
Obveznost predlaganja podatkov davčnemu organu o izplačanih dohodkih določa Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 UPB4, 32/12, 94/12, 111/13) v drugem odstavku 57. člena, tretjem odstavku 278. člena, tretjem odstavku 325. člena ter v drugem in tretjem odstavku 352. člena. Obliko obračuna davčnega odtegljaja podrobneje ureja Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu – v nadaljevanju Pravilnik (Uradni list RS, št. 37/08 s spremembami). Pravilnik določa, da izplačevalec dohodka (plačnik davka) preko sistema eDavki predloži Obračun davčnih odtegljajev – obrazec REK za dohodke, ki se vštevajo v davčno osnovo oziroma se od njih plačujejo prispevki za socialno varnost, najpozneje na dan izplačila dohodka. V obrazcu REK-1 izplačevalec dohodka izračuna davčni odtegljaj in obračuna prispevke za socialno varnost po stopnjah, ki veljajo na dan izplačila dohodka.
Popravljanje REK obrazcev ureja ZDavP-2 v 53. členu, ki določa popravljanje pomanjkljivosti oziroma pomot v davčnem obračunu in v 54. členu, ki določa popravljanje davčnega obračuna, če je davčna obveznost izkazana previsoko. Skladno s prvim odstavkom 54. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec predloži popravek obračuna, če naknadno ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo bil dolžan izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. Navedeno določilo se uporablja tudi v primerih, ko prejemnik dohodka naknadno vrne izplačan dohodek ali del izplačanega dohodka.
Ko plačnik davka od davčnega zavezanca (primeroma zaposlenega delavca) prejme vračilo dohodka, sestavi popravljen REK obrazec, na podlagi katerega pri pristojnem davčnem organu zahteva vračilo preveč plačanega davka in prispevkov za socialno varnost.
Skladno z določili 54. člena ZDavP-2 lahko plačnik davka predloži popravek REK obrazca najpozneje v roku 12 mesecev od poteka roka za predložitev obračuna, v zvezi s katerim se vlaga popravljen obračun. Popravku mora priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko.
Glede na časovno omejitev, določeno v 54. členu ZDavP-2, plačnik davka v primeru, ko je že potekel 12 mesečni rok za predložitev popravka obračuna, zahteva vračilo plačanega davka na podlagi 97. člena ZDavP-2, in sicer do poteka zastaralnega roka. Skladno s 125. členom ZDavP-2 lahko predloži zahtevek za vračilo po 97. členu ZDavP-2 v roku petih let od dneva, ko je bil davek plačan oziroma od pridobitve pravnega naslova, s katerim je bilo ugotovljeno, da ga ni bilo treba plačati.
Plačnik davka zahtevo za vračilo davka po 97. členu ZDavP-2 predloži skupaj z obrazložitvijo o razlogih, zaradi katerih je bila v prvotnem REK obrazcu davčna obveznost izkazana previsoko, na enak način kot to določa 54. člen ZDavP-2.
O predloženem popravku REK obrazca mora plačnik davka, skladno z osmim odstavkom 57. člena ZDavP-2, obvestiti tudi prejemnika dohodka in mu predložiti nove podatke iz REK obrazca o dohodku, o odtegnjenem in plačanem davčnem odtegljaju, o obračunanih in plačanih prispevkih za socialno varnost ter druge podatke, ki vplivajo na višino davčnega odtegljaja, če so ti podatki v popravljenem REK obrazcu drugačni od podatkov v REK obrazcu, katerega je plačnik davka popravljal.
Podatki iz REK obrazca so vključeni v informativni izračun dohodnine, ki skladno s tretjim odstavkom 267. člena ZDavP-2 velja za odločbo o odmeri dohodnine, če zavezanec nanj ne vloži ugovora. Če je popravek REK obrazca vložen v istem davčnem letu, kot je bil vložen prvotni obračun, se popravki avtomatično vključijo v informativni izračun dohodnine. Če pa je REK obrazec popravljen po davčnem letu, v katerem je bil predložen prvotni REK obrazec, DURS lahko spremenjene podatke upošteva le v obnovljenih postopkih odmere dohodnine. Prejemnik dohodka lahko na podlagi novih podatkov iz REK obrazca, ki mu jih predloži plačnik davka, pri pristojnem davčnem uradu predlaga obnovo odmere dohodnine.
Vir: pojasnilo DURS
Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustavno sodišče) je s svojo odločbo številka U-I-158/11-77 z dne 28. novembra 2013 odločilo, da se 12. člen Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (Uradni list RS, št. 78/09, v nadaljevanju ZDDDČPNO) razveljavi. V navedenem členu zakona, ki ga je državni zbor sprejel na svoji seji 23. septembra 2009, v Uradnem listu Republike Slovenije pa je bil objavljen 5. oktobra 2009, je bilo določeno, da se ta zakon uporabi za dohodke, prejete od 1. januarja 2009. To pomeni za nazaj. Ustavno sodišče pravi, da lahko velja le od 6. oktobra 2009 dalje, kar je edino pravilno.
Vlada Republike Slovenije je v obrazložitvi navedla, da po njenem mnenju namen predpisovanja davkov ni le v zasledovanju finančnih ciljev, ampak se z njimi lahko preprečujejo tudi ravnanja, ki jih širša družbena skupnost šteje za nedopustna oziroma neprimerna. Prav to pa naj bi zasledoval sporni zakon.
Menim da bi država lahko brez večjih težav določila, da zaposleni v poslovnih subjektih, katerih lastnik ali solastnik je država, ki so ali bodo od države prejeli poroštva oziroma jamstva ali sredstva za blažitev posledic finančne in gospodarske krize, ne morejo imeti plač, nagrad in drugih prejemkov nad zneski, ki jih širša družbena skupnost šteje za nedopustna ali primerna, ne pa da je to svojo napako popravljala z retroaktivno veljavo zakona.
Kdaj je dovoljena retroaktivnost
Kot je zapisano v točki 14 uvodoma omenjene odločbe ustavnega sodišča, je po mnenju pravnega strokovnjaka akademika Marijana Pavčnika retroaktivna veljava predpisov dopustna, če so kumulativno izpolnjena tri merila, in to:
- iti mora za posamezno zakonsko določbo,
- retroaktivna veljava mora biti v javnem interesu in
- določilo ne sme posegati v pridobljene pravice.
Po njegovem mnenju naj bi bilo sporno predvsem dejstvo, da dodatni davek posega v pridobljene pravice davčnih zavezancev.
Nesporno je, da ustava v prvem odstavku 155. člena prepoveduje retroaktivno veljavo predpisov, saj določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Res je, da ta prepoved ni absolutna, saj je v drugem odstavku istega člena določena izjema, in to če sam zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj seveda, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
Nadalje je ustavno sodišče v 28. točki svoje odločbe navedlo, da v zakonodajnem gradivu, gre za predlog ZDDDČPNO, ki je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, številka 60/09, EPA 317-V, ni najti prav posebne utemeljitve javne koristi za retroaktivno učinkovanje izpodbijanega 12. člena. Po mnenju ustavnega sodišča (točka 32 odločbe) zakonodajalec ni izkazal, da bi javna korist zahtevala povratno učinkovanje ureditve po ZDDDČPNO.
Zaradi tega je ustavno sodišče ugotovilo, da je 12. člen ZDDDČPNO v neskladju s prvim odstavkom 155. člena ustave, in ga je razveljavilo. Navedeno pomeni, da vsi dohodki, ki so jih fizične osebe – davčni zavezanci prejeli pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. januarja 2009 do 5. oktobra 2009, ne zapadejo obdavčitvi s tem dodatnim davkom.
Vir: pojasnilo DURS
Sestavni del letnega poročila je poleg računovodskih izkazov tudi poslovno poročilo podjetja (ZGD, člen 60). Njegovo vsebino določa 70. člen Zakona o gospodarskih družbah, in sicer: »vsaj pošten prikaz razvoja poslovanja in položaja družbe«. Pod poštenim prikazom ZGD razume:
- uravnoteženo in celovito analizo razvoja ter izidov poslovanja družbe in njenega finančnega položaja, ki ustreza obsegu ter kompleksnosti njenega poslovanja;
- analiza mora v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vsebovati ključne računovodske, finančne, in če je to potrebno, druge kazalce in kazalnike, ki vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja in zaposlenci;
- analiza vključuje ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila.
Temu je treba (skladno z istim členom ZGD) dodati še:
- se pomembnejše poslovne dogodke po koncu poslovnega leta,
- pričakovani razvoj družbe,
- aktivnosti na pvodročju raziskav in razvoja,
- obstoj podružnic družbe.
Tudi zato je pomembno opredeliti pojem analize v povezavi z letnim poročilom. Poslovno poročilo v informacijskem pogledu nedvomno predstavlja nadgradnjo računovodskih izkazov in računovodskih razkritij, ki jih vsebuje računovodsko poročilo. Nedvomno je tudi, da so dodatne informacije v poslovnem poročilu praviloma rezultat določenih analitičnih postopkov in prijemov, saj nekatere dele poslovnega poročila lahko pripravimo le z analiziranjem računovodskih in drugih podatkov v podjetju. V tem pogledu je poslovno poročilo tesno povezano z analiziranjem poslovanja podjetja.
Seveda pa je vprašanje, kako tesna je ta povezava. Pomemben sestavni del analize poslovanja je oblikovanje predlogov (tudi alternativnih) za poslovno odločanje, saj so predlogi (informacije za odločanje) pravzaprav končni izložek iz informacijskega sistema. Analitik v družbi svojega dela ne more (in ne sme) končati samo z zaključki, s katerimi konča prikaz položaja družbe v poslovnem poročilu. Če tega ne upoštevamo, je lahko že vsak izračun kazalnika analiza poslovanja, čeprav gre le za analitični postopek.
Poslovno poročilo je mnogo bolj analitična predstavitev dejstev. Taki "analizi poslovanja, ki ne vsebuje predlogov", je torej koristno dati drugačno ime, sicer nam postane analiza vse, kar počnemo. Ustreznejši je pojem razkritja o poslovanju podjetja oziroma poslovna razkritja, ki je blizu, vendar širši od pojma diagnoze. Ne smemo pa jih istovetiti z računovodskimi razkritji.
Posledično bi bilo treba zakonska določila o vsebini poslovnega poročila v pogledu analize razumeti kot poslovna razkritja. Seveda pa pridemo do njih največkrat z nekaterimi analitičnimi postopki.
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - dr. Živko Bergant
V tem prispevku obravnavamo ločeno:
- prenose naložbenih nepremičnin skladno z definicijo prenosov v veljavnih računovodskih standardih,
- prenos naložbenih nepremičnin med nekratkoročna sredstva za prodajo in
- odpravo pripoznanja naložbenih nepremičnin.
Prenosi naložbenih nepremičnin se, skladno z določili slovenskega računovodskega standarda (v nadaljevanju SRS) 6.27 oziroma mednarodnega računovodskega standarda (v nadaljevanju MRS) 40.57, opravijo kadar in zgolj kadar se spremeni uporaba, kar dokazuje:
- začetek lastniške uporabe pri prenosih s kontov naložbenih nepremičnin na kotne lastniško uporabljenih nepremičnin,
- začetek razvijanja za prodajo pri prenosih s kontov naložbenih nepremičnin na konte zalog,
- konec lastniške uporabe pri prenosih s kontov lastniško uporabljenih nepremičnin na konte naložbenih nepremičnin,
- oddajo v poslovni najem drugi stranki pri prenosih s kontov zalog na konte naložbenih nepremičnin ali
- konec gradnje ali razvijanja pri prenosih s kontov nepremičnin v gradnji ali razvijanju na konte naložbenih nepremičnin.
Prenosi, povezani z naložbenimi nepremičninami so torej lahko:
- iz opredmetenih osnovnih sredstev ali zalog med naložbene nepremičnine in
- iz naložbenih nepremičnin na opredmetena osnovna sredstva ali zaloge.
Če se nepremičnine prenašajo iz zalog ali opredmetenih osnovnih sredstev na naložbene nepremičnine je pomembno, ali se naložbene nepremičnine merijo po modelu nabavne vrednosti ali po modelu poštene vrednosti. Če se nepremičnine merijo po modelu nabavne vrednosti, zaradi prenosa ne pride do razlik. V primeru, da se naložbene nepremičnine merijo po modelu poštene vrednosti, se poštena vrednost ugotovi na datum prenosa med naložbene nepremičnine in do razlik zaradi prevrednotenja lahko pride.
V primeru prenosov zalog med naložbene nepremičnine, merjene po modelu poštene vrednosti, se v skladu s MRS 40.63 vsaka razlika med pošteno vrednostjo nepremičnine na dan prenosa in njeno prejšnjo knjigovodsko vrednostjo pripoznati v poslovnem izidu. Obravnava prenosov iz kontov zalog med naložbene nepremičnine, merjene po modelu prevrednotenja, pa mora biti skladna z obravnavo prodaje zalog.
Pri prenosu lastniško uporabljene nepremičnine med naložbene nepremičnine, izmerjene po pošteni vrednosti, se obravnavana nepremičnina do datuma prenosa skladno s SRS 1 oziroma MRS 16. Na datum prenosa se nepremičnina prevrednoti na pošteno vrednost, učinek takšne spremembe vrednosti pa se obravnava po pravilih, ki veljajo za opredmetena osnovna sredstva.
Ob zaključku gradnje ali razvijanja, se ob uporabi poštene vrednosti naložbenih nepremičnin, na dan prenosa izvede prevrednotenje na pošteno vrednost. Razlika zaradi obravnavanega prevrednotenja se pripozna v poslovnem izidu, kot prihodek iz prevrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti.
V primeru prenosa naložbenih nepremičnin med opredmetena osnovna sredstva ali med zaloge model merjenja naložbenih nepremičnin ni pomemben. MRS 40.60 namreč določa, da je predvidena nabavna vrednost pri kasnejšem obračunavanju po računovodskem standardu, ki obravnava opredmetena osnovna sredstva oziroma zaloge, njihova poštena vrednost na dan spremembe uporabe.
Prenos naložbenih nepremičnin med nekratkoročna sredstva za prodajo
V primeru, da se podjetje odloči odprodati naložbeno nepremičnino, skladno z določili iz mednarodnega standarda računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP) 5, se naložbena nepremičnina prenese med nekratkoročna sredstva za prodajo. Nekratkoročna sredstva za prodajo se izmerijo po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, znižani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja.
Odprava pripoznanja naložbenih nepremičnin
Odprava pripoznanja naložbenih nepremičnin temelji na:
- odtujitvi zaradi prodaje,
- odtujitvi zaradi oddaje v finančni najem ali
- stalnega umika iz uporabe, ker od odtujitve ni mogoče pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi.
Dobički ali izgube iz naslova opustitve ali odtujitve naložbene nepremičnine se izračunajo kot razlika med čistimi donosi ob odtujitvah in knjigovodsko vrednostjo sredstev. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu. Če so naložbene nepremičnine vrednotene po modelu nabavne vrednosti, se dobički evidentirajo kot prevrednotovalni prihodki, izgube pa kot prevrednotovalni odhodki. V primeru uporabe modela poštene vrednosti, se dobički pripoznajo v skupini 78 – drugi finančni prihodki in ostali prihodki, izgube pa v skupini 75 – drugi finančni odhodki in ostali odhodki.
Vir: portal Tax-Fin-Lex
Vlada je določila besedilo predloga novele zakona o prevzemih, s katero bi spremenili pogoje za ponovno pridobitev glasovalnih pravic. Gre za podjetja, katerim po zakonu iz leta 2006 ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, čeprav so presegala prevzemni prag, so pa kasneje povečala delež in izgubila glasovalne pravice. Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je cilj predloga, ki ga vlada pošilja v DZ za obravnavo po skrajšanem postopku, sistemsko enakopravna obravnava vseh oseb po zakonu o prevzemih "pri oblikovanju učinkovitih nadzornih in postopkovnih mehanizmov za sankcioniranje kršiteljev".
Predlagane dopolnitve zakona po navedbah vlade ostajajo znotraj veljavne zasnove prevzemne zakonodaje in ne spreminjajo temeljnih načel prevzemne zakonodaje. Predlog zakona dopolnjuje splošno prevzemno ureditev, na podlagi katere si lahko nezakoniti prevzemnik med drugim povrne glasovalne pravice, če prevzemnega praga ali dodatnega prevzemnega praga ne presega več, pravi vlada.
Po veljavnem zakonu lahko prevzemnik, ki ni objavil prevzemne ponudbe, glasovalne pravice izvršuje, če objavi prevzemno ponudbo ali če zniža svoj delež pod prevzemni prag oz. dodatni prevzemni prag.
Gospodarsko ministrstvo ugotavlja, da takšna ureditev v neenakopravnem položaju pušča osebe, katerim po sprejemu novega zakona leta 2006 ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, tudi če so presegale prevzemni prag, in je bil tako njihov delež zakonit. Obveznost dati prevzemno ponudbo ali znižati delež je nastopila ob prvi nameravani pridobitvi dodatnih vrednostnih papirjev, kršitev pa se je kaznovala z mirovanjem glasovalnih pravic.
Te osebe so po mnenju ministrstva v neenakopravnem položaju glede na ostale prevzemnike, saj morajo za ponovno pridobitev odtujiti "ne samo neznatno pridobljeno količino vrednostnih papirjev do zadnjega zakonitega stanja, ampak tudi razliko do prevzemnega praga".
Po predlogu bodo te osebe lahko znova pridobile glasovalne pravice, če bodo delež znižale na zadnji zakoniti delež (ne več pod prevzemni prag). Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) bi nato morala izdati nove odločbe, na podlagi katerih bi te osebe znova dobile glasovalne pravice.
Med omenjenimi izjemami so bile nekatere družbe v večinski državni lasti, ki so imele deleže v različnih podjetjih. Ko so nekatere izmed teh družb povečale svoje deleže, so morale ali objaviti prevzemno ponudbo ali znižati delež pod prevzemni prag. Ker zahtev niso izpolnile, jim je ATVP zamrznila glasovalne pravice. Država in z njo povezana podjetja so tako glasovalne pravice izgubile med drugim v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in Telekomu Slovenije.
Vir: STA
Poslanci SDS, NSi, SLS, nepovezani poslanec Ivan Vogrin in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Batelli so vložili zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o evidenci volilne pravice, za katerega menijo, da omejuje uresničevanje volilne pravice za slovenske državljane v tujini. Zahtevajo, da se omenjena določba razveljavi kot neustavna. Poleg tega ustavnemu sodišču predlagajo, naj zadevo obravnava absolutno prednostno, do svoje končne odločitve pa zadrži izvrševanje omenjenega dela zakona. Omenjeni poslanci so podali zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka četrtega člena v povezavi s petim členom zakona o evidenci volilne pravice.
Kot pojasnjujejo, zakon v petem členu državljankam in državljanom, ki prebivajo v tujini, nalaga dolžnost, da sporočajo spremembe osebnih podatkov, ki se vodijo v evidenci volilne pravice. Spremembe, ki so jih dolžni sporočati, se nanašajo na podatke o osebnem imenu, EMŠO, datumu rojstva in spolu, državljanstvu ter stalnemu prebivališču.
Opustitev dolžnosti sporočanja sicer ni sankcionirana, vendar brez vsakršnih posledic tudi ni. Če namreč državljan, ki prebiva v tujini, spremembe podatka ne bo sporočil in mu zato dvakrat zapored ne bo moglo biti vročeno volilno gradivo, bo izpadel iz volilnega imenika, v utemeljitvi pobude v sporočilu za javnost navajajo v poslanski skupini SDS.
Navedeno pomeni, da tudi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ne bo mogel uresničiti svoje volilne pravice, ne da bi predhodno s strani ministrstva za notranje zadeve pridobil potrdilo iz evidence volilne pravice. Ob tem omenjeni poslanci poudarjajo, da zakon ne predvideva možnosti oziroma načina informiranja teh državljanov o tem, da so izpadli iz volilnega imenika.
Tako se jim ne bodo izdale nobene odločbe, niti se jih ne bo obveščalo na kak drug način, menijo vlagatelji pobude. Prav tako ni predvideno, da bi se državljane, ki bodo imeli zabeležen podatek o neuspelo vročenem volilnem gradivu, obveščalo o razpisu vseh naslednjih volitev. Pravica do informacije je namreč bistven predpogoj za uresničevanje volilne pravice, poudarjajo.
Takšen način izvajanja zakona po njihovem mnenju pomeni nesorazmerno omejitev oziroma bistveno otežitev uresničevanja oziroma izvrševanja volilne pravice. Predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti tako menijo, da gre predvsem pri tem krogu državljank in državljanov za prekomeren poseg v način uresničevanja oziroma izvrševanja volilne pravice, ki je pravica pozitivnega statusa.
Tudi sicer ugotavljajo, da določbe omenjenega zakona posegajo v volilno pravico na način, ki omejuje uresničevanje volilne pravice. Spomnili so tudi, da je na to dejstvo opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki je izpostavila tudi pomembno vprašanje, ali je sankcija oziroma ukrep v obliki izpada iz volilnega imenika sorazmeren s ciljem predlagane rešitve, to je s prihranitvijo stroškov in preprečitvijo zlorab.
Vir: STA
- Uredba o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2014, objavljeno v Uradnem listu RS št. 12/2014 z dne 14.2.2014, velja od 15.2.2014
- Sklep o določitvi standarda povprečne plače ter stroškov in odhodkov storitev oskrbe institucionalnega varstva za osebe, starejše od 65 let ter za odrasle osebe s posebnimi potrebami v posebnih socialno varstvenih zavodih in enotah domov za starejše, ki ga je možno upoštevati v cenah storitev, objavljeno v Uradnem listu RS št. 12/2014 z dne 14.2.2014, veljati začne 1.3.2014
- Uredba o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, objavljeno v Uradnem listu RS št. 12/2014 z dne 14.2.2014, velja od 15.2.2014
- Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015, objavljeno v Uradnem listu RS št. 12/2014 z dne 14.2.2014, velja od 15.2.2014
- Zakon o enotni ceni knjige (ZECK), objavljeno v Uradnem listu RS št. 11/2014 z dne 11.2.2014, veljati začne 26.2.2014
- Zakon o državni upravi (ZDU-1), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 12/2014 z dne 14.2.2014, velja od 15.2.2014
- Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 12/2014 z dne 14.2.2014, velja od 15.2.2014
- Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 12/2014 z dne 14.2.2014, velja od 15.2.2014
- Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 11/2014 z dne 11.2.2014, velja od 12.2.2014
- Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Triglavski narodni park, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 10/2014 z dne 7.2.2014, velja od 8.2.2014
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1F), skrajšani postopek, EPA 1785-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-A), skrajšani postopek, EPA 1784-VI
- Predloga zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Islamsko republiko Iran o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BIRIDO), ratifikacija, EPA 1786-VI
- Poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide k Predlogu zakona o inšpekciji dela - Dopolnjen predlog zakona (ZID-1), EPA 1679-VI
- Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - Dopolnjen predlog zakona (ZPPDFT-C), skrajšani postopek, EPA 1665-VI
- Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih- dopolnjen predlog zakona (ZG-E), skrajšani postopek, EPA 1676-VI
- Zakon o zdravilih (ZZdr-2), EPA 1508-VI
- Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje k Predlogu resolucije o zaščiti kranjske čebele - Dopolnjen predlog akta (ReZKČ), EPA 1681-VI
- Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kobilarni Lipica - Dopolnjen predlog zakona (ZKL-B), skrajšani postopek, EPA 1683-VI
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu FEBRUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
- Veljati je začel 22.3.2003. Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 5 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov: ZDIJZ-A, ZDavP-1B, ZInfP, ZDIJZ-B in ZDavP-2.
- V pripravi je Predlog novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), katere namen je krepitev transparentnosti poslovanja, zavezanosti javnosti, odgovornosti in integriteti pri upravljanju gospodarskih javnih zavodov, javnih podjetij, gospodarskih družb in drugih pravnih oseb zasebnega prava pod prevladujočim vplivom Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava z določitvijo novih zavezancev za informacije javnega značaja, vzpostavitvijo registra zavezancev in določitvijo centralizirane in enotne proaktivne objave podatkov o izdatkih določenih zavezancev.
- Državni zbor je do danes pripravil 2 uradni prečiščeni besedili zakona.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 24-900/2003, stran 2786.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 12.2.2014 - 18.2.2014 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 3 novosti | 1 novost | 2 novosti | 4 novosti | |
V tem tednu izpostavljamo:
- Državni zbor je za obravnavo prejel Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih- dopolnjen predlog zakona (ZG-E), skrajšani postopek, EPA 1676-VI.
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje vabi k oddaji predlogov in pripomb na Osnutek Pravilnika o podrobnejših pogojih in merilih za pridobitev statusa nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu, ki jih je potrebno oddati do 14.3.2014.
- V Uradnem listu št. 11/2014 z dne 11.2.2014 je bil objavljen Odlok o Programu varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2013–2017 (OdPVRPŠJ13-17).
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 12.2.2014 - 18.2.2014 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 7 novosti | 7 novosti | 8 novosti | 1 novost | 21 novosti | 6 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 5 novosti | 3 novosti | |||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | ||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 5 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 4 novosti | 2 novosti | ||
| 5. JAVNE FINANCE | 2 novosti | 9 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 13 novosti | ||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 33 novosti | 3 novosti | 3 novosti | 20 novosti | 2 novosti | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 8 novosti | 3 novosti | 3 novosti | 5 novosti | 16 novosti | 4 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 6 novosti | 2 novosti | 9 novosti | 1 novost | |||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | 2 novosti | |||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 6 novosti | 1 novost | 1 novost | 6 novosti | |||
| 11. OBČINE | 64 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.