V današnjem TFL Glasniku imamo priložnost predstaviti svojevrsten uspeh mladih in pogumnih ljudi, ki so jih vodili predvsem izzivi. Marko Guček, direktor in solastnik družbe GoOpti, se pri svojih dvaintridesetih letih že lahko pohvali s poslovnimi uspehi. »Formula je verjetno sestavljena iz številnih dejavnikov, ki vplivajo na to, tudi tega, da je treba ves čas razmišljati o tem, kako kaj izboljšati,« je med drugim dejal v tokratnem pogovoru.
Tako kot vsako leto, smo se tudi letos odločili, da nekaj številk TFL Glasnika posvetimo pripravi letnih poročil in poročil za statistične potrebe, ki jih morajo pripraviti pravne osebe. Zakonska podlaga, ki določa način poročanja za pravne osebe je zakon, ki ureja gospodarske družbe. Obravnavani zakon določa tudi kako obsežno poročilo morajo poročevalci pripraviti glede na velikost. Danes se bomo posvetili osnovnim informacijam, povezanim s pripravo letnega poročila za pravne osebe.
Objavljamo pa tudi dodatno pojasnilo oz. popravek k davčni razlagi olajšav za donacije v zvezi s humanitarno pomočjo.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Lastniki družbe GoOpti ste trije, vi ste direktor. Lani ste dokazali, da ste lahko z nizkocenovnimi avtobusnimi prevozi uspešna družba. Zadnji podatki pravijo, da prepeljete 300 potnikov na dan in da dajete delo 25 ljudem. Kaj je formula vašega uspeha v kratkem času?
Marko Guček:
Formula je verjetno sestavljena iz številnih dejavnikov, ki vplivajo na to, tudi tega, da je treba ves čas razmišljati o tem, kako kaj izboljšati. Tomaž in jaz, ki sva začela prva, sva že takrat razmišljala, kako v Sloveniji kaj spremeniti. Turizem naju je vedno najbolj veselil in sva razmišljala v tej smeri, kaj je drugače, kaj je v tujini drugače. Oba sva študirala v tujini in sva to najino idejo pripeljala v Slovenijo, ker je v Sloveniji ni. Prva ideja se leta 2008 ni izšla tako, kot sva načrtovala, ker se je takrat že začenjala kriza. Imela pa sva malo sreče, ker sva organizirala neki veliki dogodek za sto ljudi za agencijo Uniglobe. Ta agencija naju je povabila, da postaneva del te mednarodne družbe, in sva spet gledala, kaj Uniglobe dela drugače, kot se že dela v Sloveniji. Res je: drugače delajo, razmišljajo, drugače se povezujejo, naše agencije v Sloveniji so bolj lokalne. Testirala sva slovenske agencije in njih ter ugotovila neverjetne razlike.
Lahko sva drugačna in boljša, sva si rekla. In potem GoOpti oziroma odkrivanje, kaj je lahko drugače. Ugotovila sva, da manjka prevoz do okoliških letališč. Vse več potnikov, tudi poslovnih, nas je spraševalo, kako pridem do tja, koliko me bo stalo, kako je s parkiranjem. Vedno je bilo težko dati dober odgovor – prevoznikov ni bilo. Tisti, ki so vozili, niso bili zanesljivi. Videli smo, da lahko nekaj spremenimo in izboljšamo, obenem pa je veliko tujcev, ki so želeli priti v Slovenijo, spraševalo isto: kako priti v Slovenijo z nekega okoliškega letališča. Ugotovili smo, da je to priložnost za nas. Vprašanje je samo bilo, kako to realizirati.
TFL Glasnik:
Imajo v tujini kaj podobnega?
Marko Guček:
V tujini so podobne zadeve – v ZDA je Super Shutle. Ko smo delali naš 'shutle', smo ugotovili, da ne gre, da pri nas ni toliko potnikov, da bi peljali vsakih 15 minut. Dve leti smo potrebovali, da smo dorekli vse načine, kako narediti, da je pri manjšem povpraševanju prevoz dobičkonosen tudi na daljših razdaljah.
S Tomažem sva ugotovila, da ob službi ne bova zmogla najti vseh rešitev, in sva poiskala še tretjega partnerja, da smo si delo razdelili. Od tu dalje smo ugotovili, da bo šlo, in smo se podali v Indijo, kjer smo našli programerja, da je bilo mogoče vse načrtovati. Zdaj, ko gledam nazaj, vem, da je bila to napaka, a nismo imeli denarja. Ponudbe v Sloveniji so znašale od 30.000 do 100.000 evrov, česar si nismo mogli privoščiti, v Indiji pa smo dobili portal z izračuni za 5000 dolarjev.
TFL Glasnik:
Ravno ta vaš portal in njegov verjetnosti izračun je bil ključ do uspeha.
Marko Guček:
Boljše bi bilo, da bi takrat vzeli posojilo in najeli Slovence, ker bi imeli boljšo podporo, komunikacija bi bila veliko boljša. Vendar ta naš portal za nizkocenovne prevoze deluje, ker so ga programirali tako, kot smo mi rekli. Mi pa nikoli prej nismo imeli izkušenj s spletnimi portali. Zdaj so se nabrale porabniške izkušnje in načrtujemo, da bi do konca leta zasnovali novo spletno stran s slovenskimi programerji.
TFL Glasnik:
Kje pa se skriva kalkulacija, da se vse to lahko izide? V vsem tem je huda optimizacija: 300 potnikov, vsem ustreči glede lokacije.
Marko Guček:
Rast je bila hitrejša, kot smo mislili, a vendarle je bila organska in dovolj počasna. Najprej en kombi, potem več kombijev. Hoteli smo se ukvarjati s programsko opremo, smo pa dejansko tudi prevozniki in je zelo zanimiva kombinacija, ko povezuješ programske in logistične rešitve z dejanskimi ljudmi.
Logistično je res živahno, finančno pa … Na začetku, ko smo načrtovali, kako naj bi se izšlo, da bi bila zadeva dobičkonosna, smo si rekli, da bomo od letalskih prevoznikov kopirali nizkocenovni model: prej kupiš, ceneje je. Prvi sedeži so pri njih najcenejši. S tem ko se ljudje dovolj zgodaj odločijo, lahko združuješ potnike na posameznih linijah. Zdaj smo ljudi navadili, da ko kupijo letalsko vozovnico, kupijo tudi to, kar nam olajša načrtovanje, tudi dodajanje vozil.
Vendar še vedno ponujamo zagotovljene prevoze. Naši konkurenti so vozili tako, da so ceno delili s številom potnikov – če vas bo dovolj, bo prevoz cenejši. Ali pa celo ne bom peljal. Pri nas so cene fiksne in je odhod zagotovljen, kar je velika odgovornost in tveganje, česar smo se na začetku zavedali. A se je naš verjetnostni izračun noro dobro izšel, bolje, kot smo pričakovali. Po treh mesecih smo z našimi vožnjami začeli delati dobiček, po osmih mesecih pa smo pokrili naložbo.
TFL Glasnik:
Imate 32 let in doslej niste bili v službi. Ves čas ste v nekem podjetništvu, magistrirali ste, imate neke formalne pogoje in ste jih nekako zavrnili.
Marko Guček:
Kaže, da sem človek, ki raje tvega, kot da je vse trdno in jasno. Kajpada je res, da so mi starši omogočili, da ni bilo treba takoj začeti služiti denarja, lahko sem pol leta živel na njihov račun pa tudi nihče med nami si še ni izplačal niti ene plače. Verjamemo in vlagamo, nimamo pa hiš in jaht in podobnega. Delamo zato, ker želimo nekaj spremeniti, ker nam to daje energijo in nihče ne razmišlja o drugem.
TFL Glasnik:
Kakšni so vaši načrti? Zagotovo se ne boste ustavili pri doseženem.
Marko Guček:
Načrti so kar drzni in iščemo investitorja. Videli smo, da sistem deluje, oziroma z ekonomsko fakulteto naredili pregled vseh evropskih držav in mest. Izkazalo se je, da bi GoOpti lahko deloval celo v nekaterih razvitih državah, sploh pa v Italiji, Španiji, na Poljskem. Gre za slabe železniške povezave in je vsaj 40 potencialnih mest, ki so celo večja kot Ljubljana.
Načrtujemo širitev s pomočjo franšizinga, vendar pa vseeno potrebujemo nekaj kapitala. Po poslovnem načrtu bi potrebovali minimalno 750.000 evrov, v čemer ni vračunano tveganje.
TFL Glasnik:
Kaj pa skladi tveganega kapitala?
Marko Guček:
Da, to poskušamo. Ocenjujemo, da zanimanje je, pogovarjal sem se tudi s tremi poslovnimi angeli, zdaj začnemo pošiljati načrte.
TFL Glasnik:
Pa ste si vi trije enotni o tem, da se boste ob vstopu tveganega kapitala morali odpovedati delu lastništva?
Marko Guček:
Seveda, to je normalno in to nam je jasno.
TFL Glasnik:
Za konec. Tako mladi ste, izkazalo se je, da je ideja zanesljiva … Kakšen bi bil vaš nasvet vsem, ki se podajajo na podjetniško pot?
Marko Guček:
Najprej je treba razmišljati o tej možnosti, ko pa dobijo idejo, naj začnejo in naj se ne ustrašijo. Pomembno se je spomniti rešitve, ki bo ljudem nekaj izboljšala. Veliko se bodo naučili na poti, marsikaj ne bo uspelo, vendar se tudi iz vsakega neuspeha marsikaj naučiš.
TFL Glasnik:
In seveda skromnost.
Marko Guček:
Ne smeš biti požrešen. To te sili v hitenje, jaz nikoli ne hitim, vse se mora razviti naravno in premišljeno.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 57/2012) (v nadaljevanju ZGD-1) v 60. členu določa, da je letno poročilo sestavljeno iz računovodskega poročila in poslovnega poročila. Računovodsko poročilo vsebuje računovodske izkaze in pojasnila k njim. Poslovno poročilo pa vsebuje tudi informacije oziroma pojasnila, ki niso zajeta v računovodskem poročilu, so pa pomembne za pošteno predstavitev poslovanja družbe ter morebitno izpostavljenost družbe tveganjem povezanim s sredstvi in obveznostmi.
Poleg ZGD-1, morajo pravne osebe in samostojni podjetniki skladno z določili 54. člena ZGD-1 pri računovodenju in računovodskem poročanju, upoštevati tudi pravila ustreznih računovodskih standardov. ZGD-1 napotuje na uporabo Slovenskih računovodskih standardov (Uradni list RS, št. 118/2005 do 64/2012) (v nadaljevanju SRS), oziroma Mednarodnih standardov računovodskega poročanja( Uradni list UL L št. 320/2008 do 360/2012) (v nadaljevanju MSRP).
Uporaba MSRP je obvezna za pripravo konsolidiranih letnih poročil za družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah članicah Evropske skupnosti in so zavezane h konsolidaciji na osnovi 56. člena ZGD-1 . Skladno z določili MSRP morajo biti sestavljena tudi računovodska poročila:
- bank,
- zavarovalnic in
- drugih družb, če tako odloči skupščina družbe, vendar najmanj za dobo petih let.
Letno poročilo je namenjeno tako zunanjim, kot tudi notranjim uporabnikom informacij. Pripravljeno mora biti tako, da izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja in poslovnega izida (61. člen ZGD-1). Sestavljen mora biti jasno in pregledno. Računovodski izkazi so oblikovani tako, da zadovoljujejo splošne potrebe večine uporabnikov. Za poslovno odločanje je to običajno premalo, zato je potrebno k računovodskim izkazom dodati pojasnila – podrobnejše členitve posameznih podatkov in druge informacije, potrebne za razumevanje. Še posebej so pomembne informacije o izpostavljenosti različnim tveganjem in negotovostim, pa tudi informacije o sredstvih in obveznostih, ki niso izkazane v bilanci stanja. Poleg računovodskih informacij so zelo pomembne tudi neračunovodske in nefinančne informacije, ki pa jih vsebuje poslovno poročilo.
Zavezanci za poročanje skladno z določili ZGD-1, določeni v 53. členu obravnavanega zakona, so:
- kapitalske družbe,
- tiste osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti ni neomejeno odgovorna nobena fizična oseba in
- podjetniki, katerih podjetje ustreza merilom za srednje in velike družbe, vendar jim ni treba upoštevati 57. člena. To pomeni, da niso zavezani k reviziji.
Druge osebne družbe, ki niso naštete v prejšnjem odstavku in podjetniki, ki ne ustrezajo merilom za velike in majhne družbe po ZGD-1, lahko poročanje prilagodijo svojim razmeram in lahko upoštevajo vse prilagoditve, ki veljajo za majhne družbe.
Iz vsega napisanega sledi, da je obsežnost letnega poročila odvisna od velikosti družbe. Razvrstitev med mikro, majhne, srednje in velike družbe določa 55. Člen ZGD-1. Družbe so razvrščene v eno od navedenih skupin na osnovi:
- povprečnega števila delavcev v poslovnem letu,
- čistih prihodkov od prodaje in
- velikosti aktive
na bilančni presečni dan letne bilance stanja. Razporeditev se opravi na osnovi podatkov iz dveh zaporednih let.
Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 EUR in
- vrednost aktive ne presega 2.000.000 EUR.
Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 EUR in
- vrednost aktive ne presega 4.400.000 EUR.
Srednja družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 EUR in
- vrednost aktive ne presega 17.500.000 EUR.
Med velike družbe se šteje družba, ki ni mikro, majhna ali srednja družba. V vsakem primeru so velike družbe:
- banke,
- zavarovalnice,
- borza vrednostnih papirjev in
- družbe, ki so po 56. členu ZGD-1 dolžne pripraviti konsolidirano letno poročilo.
Določbe ZGD-1 in drugih predpisov, ki se nanašajo na majhne družbe, se uporabljajo tudi za mikro družbe, razen če ZGD-1 in drugi predpisi ne določajo drugače. Ker za računovodsko poročanje ni posebnih določil za mikro družbe, veljajo enaka pravila računovodenja in sestavljanja računovodskih izkazov, kot za majhne družbe.
Letno poročilo majhnih in mikro kapitalskih družb, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu, je sestavljeno vsaj iz:
- bilance stanja,
- izkaza poslovnega izida in
- priloge s pojasnili k izkazom.
Letno poročilo družb in podjetnikov iz 3. odstavka 53. člena ZGD-1 je sestavljeno najmanj iz:
- bilance stanja in
- izkaza poslovnega izida.
Letno poročilo srednje velikih in velikih kapitalskih družb, dvojnih družb ter tistih majhnih kapitalskih družb, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu je sestavljeno iz:
- bilance stanja,
- izkaza poslovnega izida,
- izkaza denarnih tokov,
- izkaza gibanja kapitala,
- priloge s pojasnili k izkazom in
- poslovnega poročila.
V kakšnem roku morajo podjetja oddati letna poročila, je odvisno od zavezanosti k reviziji. Mikro in majhne družbe ter samostojni podjetniki posamezniki, oddajo letna poročila v treh mesecih po koncu poslovnega leta. Vse družbe, ki so zavezane k reviziji, morajo letno poročilo oddati po reviziji, vendar najkasneje v osmih mesecih po zaključku poslovnega leta. Konsolidirana letna poročila morajo biti sestavljena v štirih mesecih po koncu poslovnega leta, objavljena pa najkasneje v osmih mesecih po zaključku poslovnega leta. Poslovno leto se, skladno z določili 1. odstavka 54. člena ZGD-1 lahko razlikuje od koledarskega leta.
Katere družbe so zavezane k reviziji opredeljuje 57. člen ZGD-1, ki sicer obravnava revidiranje. Revidirana morajo biti letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu.
Za javno objavo je pooblaščena Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES).
V skladu s 15. členom Sklepa o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javno pravneevidence in storitve (Uradni list RS, št. 53/2002 do 16/2007) (v nadaljevanju AJPES) vsi gospodarski subjekti oddajo letna poročila AJPES v skladu z Metodološkimi navodili za predložitev letnih poročil. Za leto 2012 velja za zavezance poročanja skladno z ZGD-1 Navodilo o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in podjetnikov (Uradni list RS, št. 7/2008 do 109/2010), ki ga je predpisala AJPES.
Gospodarski subjekti predložijo AJPES letno poročilo v skladu z določili 58. in 59. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Gospodarske družbe, zadruge in podjetniki morajo podatke iz letnih poročil za leto 2012 v poenoteni obliki in dodatne podatke za državno statistiko predložiti do 2. aprila 2013.
Majhne družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu ter osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti neomejeno odgovarja vsaj ena fizična oseba in imajo poslovno leto enako koledarskemu, lahko izpolnijo obveznost predložitve letnega poročila za javno objavo tako, da podatkom iz letnega poročila na poenotenih obrazcih za državno statistiko, priložijo prilogo s pojasnili k izkazom in IZJAVO o uporabi podatkov iz letnega poročila. S predložitvijo podatkov iz letnega poročila na poenotenih obrazcih, podatkov o opredelitvi, dodatnih podatkov, pojasnil k izkazom in izjave, izpolnijo obveznost predlaganja letnega poročila tako za javno objavo kakor tudi za državno statistiko.
Popravek k TFL Glasniku, št. 8 z dne 26.2.2013 - Davčni obračun za leto 2012 – davčne olajšave
V prejšnji številki TFL Glasnika smo pri razlagi davčnih olajšav za donacije pomotoma zapisali: "Pri tem opozarjamo, da je humanitarna pomoč davčno priznana le, če je nakazana Rdečemu križu ali Karitasu. "
Pravilna trditev bi bila: Pri tem opozarjamo, da je humanitarna pomoč davčno priznana le, če je nakazana na primer Rdečemu križu ali Karitasu.
Poudariti smo želeli, da nakazila neposredno posameznikom niso davčno priznana. Davčno priznana pa so, če gre za nakazila v denarju ali naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene rezidentom Slovenije in rezidentom držav članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje obravnavane nepridobitne dejavnosti.To pa seveda nista le Rdeči križ ali Karitas. Organizaciji sta v Sloveniji najbolj poznani, zato smo ju tudi navedli.
Za napako se opravičujemo.
Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB-3) v 63. členu določa, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Davčni zavezanec ima tako, ob izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev, pravico do odbitka tistega DDV, ki ga je plačal pri nabavi blaga oziroma storitev.
Občina lahko, kadar prodajne cene storitev gospodarskih javnih služb ne pokrivajo vseh upravičenih stroškov izvajanja, vključno z najemnino, izvajalcu javne službe pokriva razliko nepokrite najemnine. Znesek najemnine za infrastrukturo se določi v višini obračunane amortizacije.
Davčni zavezanec, ki prejme subvencijo od občine, opravlja storitve proizvodnje in distribucije vode, odvajanja in čiščenja odplak ter ravnanja z odpadki. Te storitve zaračunava uporabnikom storitev po ceni, ki ne pokriva vseh stroškov, občina pa s subvencijo pokrije del stroškov. Subvencija je neposredno povezana s ceno storitev, ki jih davčni zavezanec opravi uporabnikom, zato mora davčni zavezanec od zneska subvencije obračunati DDV.
Davčna uprava RS je glede davčne obravnave subvencij, ki jih plačujejo lokalne skupnosti izvajalcem javnih služb zavzela stališče v pojasnilu DURS, št 4230-181/2009, 31. 12. 2009, ki je objavljeno na spletni strani.
ZDDV-1 subvencije omenja v 36. členu, kjer je opredeljena davčna osnova, od katere se obračunava DDV. Pri dobavah blaga ali storitev davčna osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih dobav, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Na podlagi 33. člena ZDDV-1 nastane obveznost obračuna DDV ob dobavi blaga oziroma storitev in ne ob plačilu subvencije. S plačilom subvencije občina pokrije del cene storitve, opravljene potrošniku. Ker je subvencija, neposredno povezana s ceno dobave, sestavni del davčne osnove za opravljeno dobavo, mora biti tudi subvencija obdavčena ob dobavi subvencionirane storitve. DDV se obračuna po stopnji DDV, ki je predpisana za posamezno dobavo blaga ali storitve, ki se subvencionira, saj je predmet DDV dobava blaga oziroma storitve, ne pa subvencija.
Direktiva 2006/112/ES v prvem odstavku 36. člena določa, da se kadar blago, ki ga odpošlje ali prevaža dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun s poskusnim zagonom ali brez njega, za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano.
Drugi odstavek 36. člena iste direktive določa, da kadar se instalacija ali montaža opravi v drugi državi članici, kot je država dobavitelja, sprejme država članica, na ozemlju katere se opravi instalacija ali montaža, vse potrebne ukrepe za izognitev dvojnemu obdavčevanju v tej državi članici.
Nemški davčni zavezanec v okviru izvajanja svojih pogodbenih obveznosti vnaša v Slovenijo blago iz držav članic EU, kakor tudi iz tretjih držav. Kot je že navedeno, lahko v skladu s sklenjeno pogodbo slovenski naročnik nastopa kot uvoznik blaga, ki ga dobavi in montira nemški davčni zavezanec.
Odgovor na vprašanje, ali pri opisanem poslovnem dogodku pride do uporabe 36. člena Direktive 2006/112/ES, je odvisen od tega, kdo je lastnik blaga, v času, ko je blago uvoženo v Slovenijo.
Če je blago, ki se uvaža iz tretje države v času uvoza v lasti dobavitelja iz druge države članice, so dejansko izpolnjeni pogoji iz 36. člena Direktive 2006/112/ES. Dobavitelj iz druge države članice plača DDV od uvoza blaga (ki ga lahko odbije, če je v Sloveniji identificiran za DDV) in mora obračunati tudi DDV od dobave blaga z montažo, ki jo opravi na ozemlju Slovenije.
Iz pogodbe, sklenjene med slovenskim naročnikom in nemškim davčnim zavezancem izhaja, da pri dobavi blaga, ki jo opravi nemški davčni zaveaznec, lastništvo na blagu preide na slovenskega naročnika pred uvozom blaga. V času uvoza je lastnik blaga torej slovenski naročnik, ki kot uvoznik plača DDV od uvoza blaga. Slovenski davčni zavezanec ima v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDDV-1 pravico do odbitka DDV, plačanega pri uvozu, če blago uporabi za namene svojih obdavčenih transakcij. Nemški davčni zavezanec tako na ozemlju Slovenije opravi storitev montaže, in ne dobave blaga z montažo, saj je lastništvo na blagu prešlo na slovenskega naročnika pred uvozom blaga v Slovenijo.
Dolgoročno financiranje z dolgovanim kapitalom je financiranje z dolgovi, ki zapadejo v plačilo v obdobju, ki je daljše od enega leta.
Slovenska poslovno finančna načela v načelu dolgoročnega financiranja št. 4,37 razvršča oblike dolgovanega kapitala v sledeče skupine:
- dolgoročna posojila,
- dolgoročni komercialni krediti,
- izdani dolgoročni dolžniški vrednostni papirji,
- zunaj bilančno dolgoročno dolgovno financiranje.
Izbira vrste dolgoročnega dolgovanega financiranja je odvisna od:
- cene pridobitve posojila,
- časa pridobitve posojila,
- prilagodljivosti potrebam podjetja,
- zmožnosti podjetja za pridobitev posamezne vrste dolgovanega kapitala.
Dolgoročno posojilo je možno pridobiti hitreje in ceneje, kot pa izdati dolgoročne vrednostne papirje. Problem nastane, če ima podjetje slabo boniteto in mu financerji niso pripravljeni dati posojila. V tem primeru podjetje lahko izda vrednostne papirje, ki pa morajo prinašati zadosten donos in biti primerno zavarovani, da so zanimivi za investitorje.
Ceno dolgovanega kapitala predstavljajo donosi, ki so lahko fiksni ali pa spremenljivi. Običajno gre za obresti, ki so fiksne ali pa spremenljive in se obrestna mera določa skladno z gibanjem določene tržne obrestne mere. Cena dolgovanega kapitala je lahko določena tudi drugače, vendar to ni pogosta poslovna praksa (na primer na osnovi poslovnega izida podjetja).
Poklica knjigovodja in računovodja je za sodobno računovodenje potrebno na novo definirati. Knjigovodja mora postati strokovnjak za načrtovanje knjigovodskega sistema, za pripravo na njegovo izvajanje, za nadzorovanje in izvajanje knjigovodenja ter posredovanja knjigovodskih podatkov uporabnikom.
Knjovodnja kot del knjigovodstva
Po teoriji delnih sistemov se v okviru poslovodnega delnega sistema izvajajo naloge načrtovanja, priprave izvajanja in nadziranja. Naloge knjigovodje v okviru knjigovodskega načrtovanja so vezane na:
- načrtovanje knjigovodskih listin in njihovega gibanja,
- načrtovanje poslovnih knjig, ki vključuje oblikovanje kontnega načrta, stroškovnih mest in drugih šifrantov v poslovnih knjigah,
- načrtovanje postopkov zajemanja podatkov v poslovne knjige ter njihovega urejanja po kontih, stroškovnih mestih in drugih dimenzijah,
- načrtovanje shranjevanja podatkov,
- načrtovanje metod in modelov izdelave obračunov in
- načrtovanje posredovanja podatkov uporabnikom.
dogodke opisuje posamezna listina. Znati mora sistematično oblikovati kontni načrt, šifrant stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev in druge šifrante in hkrati poznati postopke pravilnega knjiženja poslovnih dogodkov po šifrantih. Knjigovodja mora poznati pravilne postopke za izdelavo obračunov in shranjevanje ter zaščito podatkov po uporabi v knjigovodskem procesu. Poznati mora tehnike prikazovanja knjigovodskih podatkov uporabnikom in sodobne informacijske ter komunikacijske tehnologije, ki to omogočajo.
Pri pripravi izvajanja knjigovodenja mora knjigovodja znati izbrati pravilno računalniško opremo in usposobiti ostalo osebje v podjetju, ki je vključeno v knjigovodske postopke. Pri izbiri računalniške in druge informacijske opreme se mora knjigovodja velikokrat opredeliti za tisto, ki jo izbere poslovodstvo. Pri tem pa mora poslovodstvu posredovati jasne zahteve, ki jih mora ta oprema izpolnjevati. Te so opredeljene že z načrtom knjigovodenja. V knjigovodske postopke so običajno vključeni tudi neknjigovodski delavci. To velja predvsem pri izdajanju izvirnih knjigovodskih listin, ki nastajajo zunaj računovodstva. Skladiščnik izdaja skladiščne listine, komercialisti izdajajo račune in podobno. Vse te osebe je potrebno primerno usposobiti, da pri ravnanju s knjigovodskimi listinami delajo v skladu s stroko in predpisi.
V okviru poslovodnega delnega sistema knjigovodja nadzoruje izvajanje knjigovodenja. V primeru odstopanj od predvidenega odstranjuje vzroke za odstopanja ali pa v okviru načrtovanja spremeni oziroma dopolni načrte knjigovodenja.
V veljavo stopa nova policijska zakonodaja, ki se bo začela uporabljati 4. maja. Doslej veljavni zakon o policiji bosta zamenjala zakon o organiziranosti in delu v policiji ter zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki med drugim spreminjata način imenovanja generalnega direktorja policije ter policistom dajeta nova pooblastila.
Z zakonom o nalogah in pooblastilih policije policisti dobivajo dve novi pooblastili za preprečevanje izgredov na športnih prireditvah. Policisti bodo razgrajačem lahko prepovedali udeležbo na športnih prireditvah, v primeru, da bi navijači razgrajali že na poti na prireditev, pa imajo policisti možnost prekiniti potovanje na tekmo.
Prav tako se uvaja cestna zapora z blokadno točko. Zaporo bodo policisti lahko postavili zaradi popolne ali selektivne kontrole nad vozili in osebami.
Postavlja pa se tudi ločnica med omejitvijo gibanja in odvzemom prostosti. V zakonu tako ni več pojma prijetje, s katerim se je doslej pogosto zapolnjevala pravna praznina glede začasne omejitve gibanja in odvzema prostosti. Z opredelitvijo policijskega postopka je predvideno, da ta sme trajati samo nujno potreben čas, saj se gibanje lahko omeji na največ šest ur.
Zakon o organiziranosti in delu v policiji med drugim spreminja sistem imenovanja generalnega direktorja policije, ki se izenačuje s sistemom imenovanja ostalih generalnih direktorjev v javni upravi. Tako ministru, preden bo kandidata predlagal v imenovanje vladi, ne bo treba dobiti mnenja posebne strokovne skupine, pač pa bo celoten postopek preverjanja primernosti kandidata izvedel kadrovsko-akreditacijski svet.
Prav tako zakon spreminja status Nacionalnega preiskovalnega urada in ga umešča pod okrilje uprave kriminalistične policije.
Vir: STA
V EU so se začela uveljavljati nova pravila, ki avtobusnim potnikom na vožnjah nad 250 kilometrov dajejo več pravic, na primer nadomestila za zamude ali poškodbe prtljage. V uniji se letno z avtobusom pelje 70 milijonov potnikov, ki v primeru težav med prevozom do zdaj niso imeli enakih pravic kot letalski potniki.
Razen takrat, ko vremenske razmere ali naravne nesreče onemogočajo varno vožnjo, morajo prevozniki po novem ob več kot dvournih zamudah ali odpovedih prevoza potnikom ponuditi možnost, da izberejo med nadaljevanjem poti in preusmeritvijo potovanja do svojega cilja brez dodatnih stroškov ali povračilom cene vozovnice.
Če prevoznik ne ponudi možnosti preusmeritve potovanja, imajo potniki od zdaj poleg povračila cene vozovnice tudi pravico do odškodnine v višini do polovice vrednosti vozovnice.
Ob več kot 90-minutnih zamudah morajo prevozniki potnikom po novem ponuditi prigrizke in pijačo. V primeru nesreče, zaradi katere je prevoz prekinjen čez noč, pa so potniki upravičeni do dveh nočitev v hotelu v vrednosti 80 evrov na noč.
Nadomestilo za poškodovan ali izgubljen kos prtljage lahko znaša do 1200 evrov, medtem ko morajo prevozniki škodo na medicinsko-tehničnih pripomočkih, kot so invalidski vozički, nadomestiti v celoti. Nova pravila predvidevajo tudi odškodnine v primeru prometnih nesreč, ko gre za smrt, poškodbe ali izgubo in poškodbe prtljage.
Potniki z omejeno mobilnostjo so upravičeni do posebne pomoči, kot je to v veljavi na letalih. Prevozniki jim morajo nuditi pomoč na postajah in postajališčih ter brezplačen prevoz opreme, kot so invalidski vozički.
V skladu z novimi pravili morajo biti potniki tudi jasno seznanjeni s svojimi pravicami, prav tako pa morajo pred in med potovanjem imeti jasne informacije o poti. Avtobusni prevozniki morajo potnikom ponuditi tudi ustrezne pritožbene mehanizme.
Nova zakonodaja sicer velja le za vožnje nad 250 kilometrov, tako da za prevoze po Sloveniji praktično ne bo prišla v poštev, jih bodo pa na primer lahko uveljavljali potniki, ki se bodo iz Slovenije z avtobusom peljali na primer v München ali na Dunaj.
Vir: STA
- Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, objavljeno v Uradnem listu RS št. 18/2013 z dne 1.3.2013, veljati začne 9.3.2013
- Razpis za dodelitev koncesij v visokem šolstvu za izvajanje študijskih programov prve in druge stopnje, objavljeno v Uradnem listu RS št. 18/2013 z dne 1.3.2013, velja od 1.3.2013
- Poslovnik Državne volilne komisije (PoDVK), objavljeno v Uradnem listu RS št. 18/2013 z dne 1.3.2013, velja od 14.2.2013
- Pravila o vodenju registra menic, protestiranih zaradi neplačila ter postopku vpisov v register, objavljeno v Uradnem listu RS št. 18/2013 z dne 1.3.2013, velja od 2.3.2013
- Pravilnik o merilih za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi ali drugih pogodbah civilnega prava, objavljeno v Uradnem listu RS št. 18/2013 z dne 1.3.2013, veljati začne 16.3.2013
- Sklep o uskladitvi pokojnin od 1. januarja 2013, objavljeno v Uradnem listu RS št. 17/2013 z dne 26.2.2013, velja od 27.2.2013
- Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 18/2013 z dne 1.3.2013, velja od 2.3.2013
- Pravilnik o sestavi kozmetičnih proizvodov, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 18/2013 z dne 1.3.2013, veljati začne 16.3.2013
- Pravilnik o metodologiji za določanje nadomestil za služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti Republike Slovenije, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 18/2013 z dne 1.3.2013, veljati začne 16.3.2013
- Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 18/2013 z dne 1.3.2013, veljati začne 16.3.2013
- Sklep o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 17/2013 z dne 26.2.2013, velja od 1.3.2013
- Poročilo Odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije - Dopolnjen predlog zakona (ZVRS-G), skrajšani postopek, EPA 1017-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-A), prva obravnava, EPA 1035-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-C), prva obravnava, EPA 1036-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2E), skrajšani postopek, EPA 1034-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih vozilih (ZMV-A), prva obravnava, EPA 1037-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah (ZCest-1B), prva obravnava, EPA 1033-VI
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o verski svobodi (ZVS-A), skrajšani postopek, EPA 1026-VI
- Predloga Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Indije o rednem zračnem prometu in Protokola o spremembi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Indije o rednem zračnem prometu (BINRZP), EPA 1819-V
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu MARCU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 11 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
- trenutno je v pripravi in obravnavi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-G), ter dopolnitev k predlogu, ki vrača samostojno ministrstvo za kulturo, tožilstvo znova vključuje pod pristojnost pravosodnega ministrstva, po sprejetem dopolnilu pa ostaja minister brez listnice, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.
- Ustavno sodišče je presojalo 3. odstavek 7. člena ZVRS in ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo;
- Rednih novel (spremembe in dopolnitve zakona) je bilo 6 (novela A, B, C, D, E in F);
- Državni zbor je do sedaj pripravil (le) eno uradno prečiščeno besedilo (UPB) Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-UPB1)
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 4-124/1993, stran 133.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 27.2.2013 - 5.3.2013 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 4 novosti | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | |
V tem tednu izpostavljamo:
- V Uradnem listu št. 18/2013 sta bila objavljena:
- Pravilnik o spremembi Pravilnika o metodologiji za določanje nadomestil za služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti Republike Slovenije ter
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sestavi kozmetičnih proizvodov. Oba predpisa začneta veljati 16.3.2013; - v Uradnem listu št. 17/2013 pa sta bila objavljena:
- Pravilnik o fizičnem varovanju jedrskih objektov, jedrskih in radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi, ki začne veljati 13.3.2013 ter
- Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob levem bregu Kokre v občini Preddvor, ki velja od 27.2.2013.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 27.2.2013 - 5.3.2013 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 10 novosti | 6 novosti | 9 novosti | 1 novost | 17 novosti | 9 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 6 novosti | 1 novost | 1 novost | ||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 3 novosti | |||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 5 novosti | 2 novosti | 5 novosti | 11 novosti | 6 novosti | ||
| 5. JAVNE FINANCE | 4 novosti | 10 novosti | 1 novost | 19 novosti | 6 novosti | ||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 7 novosti | 19 novosti | 2 novosti | 23 novosti | 6 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 15 novosti | 1 novost | 1 novost | 3 novosti | 10 novosti | ||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 3 novosti | 2 novosti | 2 novosti | ||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 1 novost | |||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 9 novosti | 6 novosti | 3 novosti | 3 novosti | |||
| 11. OBČINE | 116 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.