Čas počitnic je kar prehitro minil in spet smo z vami. Upamo, da bomo z novimi temami pritegnili vašo pozornost. Začenjamo novo, že četrto sezono intervjujev v našem e-tedniku TFL Glasnik, kjer gostimo uspešne, zanimive, predvsem pa ugledne goste, ki s svojim delovanjem puščajo sledi, ki si jih zapomnimo. Gostili bomo podjetnike, strokovnjake z različnih področij, tudi iz javnega sektorja, ključno je le, da s svojim delovanjem dajejo zgled, da so uspešni na pošten način, da so vztrajni in pogumni, da vidijo dlje in da jim ni vseeno. Da so ugledni.
Na portalu Tax-Fin-Lex uvajamo nove vsebine: davčnim in finančnim strokovnim člankom se pridružujejo še pravni članki.
Za današnjo temo tedna pa smo izbrali spremembe in dopolnitve Slovenskih računovodskih standardov, ki jih je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo posredoval v javno razpravo 21. maja 2014. Čas za javno razpravo se je iztekel 30. avgusta, torej pred tremi dnevi. Glavnina sprememb in dopolnitev se nanaša na poslovne združitve, skupne aranžmaje (doslej so bili to skupni podvigi), finančne naložbe, dolgove in določbe, povezane s poročanjem.
Vabljeni k branju!
Začenjamo novo, že četrto sezono intervjujev v našem e-tedniku TFL Glasnik, kjer gostimo uspešne, zanimive, predvsem pa ugledne goste, ki s svojim delovanjem puščajo sledi, ki si jih zapomnimo. Gostimo podjetnike, strokovnjake z različnih področij, tudi iz javnega sektorja, ključno je le, da s svojim delovanjem dajejo zgled, da so uspešni na pošten način, da so vztrajni in pogumni, da vidijo dlje in da jim ni vseeno. Da so ugledni.
Vse skupaj se je začelo pred devetimi leti, ko smo na portalu Tax-Fin-Lex prvič organizirali izbor najuglednejšega davčnega, finančnega in pravnega strokovnjaka. Izbiro smo zaupali vam, spoštovani uporabniki in obiskovalci portala Tax-Fin-Lex, in vsako leto doslej ste izbrali zanimive prejemnike priznanj. Verjamem, da bo tudi letos tako.
Veseli nas, da je v politiko vstopil trikratni prejemnik naziva Najuglednejši pravnik, dr. Miro Cerar, ki je naziv prejel v zadnjih treh letih zapored po vašem izboru, spoštovani uporabniki portala Tax-Fin-Lex in bralci TFL Glasnika. Lepo je in ponosni smo, da ste to prepoznali že tri leta prej, preden je to letos prepoznalo tudi slovensko ljudstvo in mu dodelilo zmago na volitvah.
Kot večkrat rečem, je ugled kategorija, ki jo gradimo na dolgi rok, nastaja kot mozaik, ki mu s svojimi dejanji dodajamo kamenčke v celoto. Potem počasi postane prepoznaven, zato ni čudno, da so naši prejemniki priznanj najuglednješih strokovnjakov osebnosti, ki so ta naziv prejele večkrat.
Seveda bi bili naivni, če bi verjeli, da bo Miru Cerarju šlo vse gladko, da ne bo neprijetnih presenečenj, skritih pasti, trkov s skrbno prikritimi elitami, ki ne bodo želele opustiti svojih privilegijev, in da bo moral kljub ugledu, ki ga ima, marsikdaj skleniti kompromis, ki mu ne bo povšeči. Dejstvo je, da ugled vendarle ni kategorija, ki je lastna politiki.
To pa seveda ne pomeni, da bo Miro Cerar, zato ker je šel v politiko, zapravil svoj ugled. Nasprotno, ravno zaradi svojega ugleda bo lahko toliko bolj načelen, brezkompromisen tudi v zadevah, kjer bi bil morda kdo drug bistveno težje. Pomembno je tudi, kakšen je namen. In namen je dober. Namen, da naredimo nekaj dobrega za Slovenijo in da si sam vzgled pri tem, premika v ljudeh vero, da so pripravljeni narediti marsikaj, česar v drugih okoliščinah najverjetneje ne bi.
To je najpomembneje - da premaknemo te notranje sile, to vero, in zgradimo ne le osnove za pošteno pravno državo, predvsem pa na tej osnovi spodbudimo razvoj in rast gospodarstva, ki lahko edino zagotovi dostojno življenje ljudem. In to ob premišljenih tveganjih podjetnikov, ki lahko s svojo poslovnostjo ponudijo delo in s tem zadovoljitev osnovnih potreb ljudi. Posledično se bo vrnil osebni mir, ki je osnova za osebno zadovoljstvo in srečo.
Pričakovanja so izjemno velika, a moramo biti realni. Za začetek je veliko, kot rečeno, že dober namen in lastni zgled. Če je vse to v ljudeh že vzbudilo upanje, bo to lahko osnova, da tudi njihova notranja lastna vera v bolje sproži njihove notranje energije tudi za lastno delovanje.
Tudi mi v družbi Tax-Fin-Lex vstopamo v novo sezono z novimi cilji in vrsto novosti. Ugledni gostje, ki jih bomo gostili, sledijo našim načelom izbire. Predstavili bomo vrsto uspešnih žensk, gostili tujce, podjetnike in strokovnjake.
Na portalu Tax-Fin-Lex začenjamo tudi nove vsebine: davčnim in finančnim strokovnim člankom se pridružujejo še pravni – v našem e-tedniku TFL Glasnik jih boste vsak torek prejeli na vaš e-naslov, sicer pa bodo na voljo v zavihku LEX in povezani s polnimi besedili predpisov, na osnovi katerih so nastali. V pozni jeseni pa bo sledila še vrsta drugih novosti.
Dobrodošli nazaj, spoštovani bralci, verjamem, da je pred nami velik izziv.
piše: Anže Godec, odvetnik pri AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI odvetniška družba o.p., d.o.o.
Že od novele Zakona o javnem naročanju (ZJN-2B) [1], ki je opredelil pojem podizvajalca, se zastavlja vrsta vprašanj, koga je dejansko treba nominirati kot podizvajalca in kdo so osebe, ki lahko sodelujejo pri izvedbi javnega naročila, vendar se ne štejejo za podizvajalce. Navedeno vprašanje ni nepomembno, saj je glede odgovora nanj odvisna cela vrsta nadaljnjih obveznosti naročnika in ponudnikov. Zaradi dejstva, da so neposredna plačila podizvajalcem po zakonu obvezna, podatki o podizvajalcih pa so obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila, je pravilna nominacija podizvajalcev pomembna že z vidika presoje pravilnosti ponudbe. Enako pomembno je tudi, da so gospodarski subjekti pravilno opredeljeni tudi ves čas izvajanja pogodbe.
Kot navedeno, določba 15.a točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 opredeljuje podizvajalca precej široko, saj je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Prvotne dileme o tem, ali bo potrebno kot podizvajalca nominirati prav vsak gospodarski subjekt, ki je posredno ali neposredno povezan s predmetom naročila, je razrešilo stališče Ministrstva za finance, po katerem se je uveljavilo neko splošno prepričanje, da kot podizvajalca ni treba nominirati subjekta, s katerim ima ponudnik splošno dolgoročno pogodbo o sodelovanju. To stališče je nedvomno »rešilo« marsikatero dilemo o tem, ali bo moral npr. vrtec pri nakupu hrane od veletrgovcev izvrševati neposredna plačila prav vsakemu dobaviteljev jogurtov ali drugih izdelkov, ki dobavljajo izdelke veletrgovcu. Takšno ravnanje bi nedvomno povzročilo precejšnje stroške zlasti za naročnike.
To splošno uveljavljeno pravilo, ki se je širilo po »ustnem izročilu«, je deloma demantirala praksa Državne revizijske komisije, ki je pravila o tem, koga je treba šteti za podizvajalca, interpretirala drugače. Izoblikovala so se naslednja stališča:
- pogodba o tem, da bo družba ponudniku zagotovila kamione za prevoz soli na območju Slovenije in Hrvaške, ne ustvarja podizvajalskega razmerja, saj gre za splošno pogodbo o poslovnem sodelovanju, ki ni bila sklenjena zgolj z namenom dostave soli naročniku[2];
- subjekta, ki ponudniku odda vozilo za izvajanje storitev prevoza otrok, ni treba šteti kot podizvajalca v smislu ZJN-2, saj ne bo izvajal storitev, ampak daje vozilo zgolj v najem[3];
- kljub temu, da gre za letno asfaltersko pogodbo, ki ni vezana na konkretno javno naročilo, je treba izvajalca asfalterskih del, ki so neposredno povezana z javnim naročilom, šteti za podizvajalca v smislu ZJN-2[4];
- v primerih, ko gre za blago, ki za potrebe posameznega javnega naročila zaradi specifičnih lastnosti ni prilagojeno s strani proizvajalca, ni mogoče šteti, da je blago tako neposredno povezano s predmetom javnega naročila, da bi morali proizvajalca šteti za podizvajalca[5];
- v primeru, da je namestitev blaga povezana s specifičnimi znanji in da proizvajalec prodajo pogojuje z namestitvijo s strani svojih strokovnjakov, je storitev namestitve mogoče šteti kot del dobave, izvajalca te storitve pa kot podizvajalca[6];
- kot podizvajalca ni mogoče šteti oseb, ki jih ponudnik navede kot kader (strokovnjake) in ki niso gospodarski subjekti[7].
Zadnje zelo pomembno stališče Državne revizijske komisije pa izhaja iz sklepa št. 018-056/2014-9, v katerem je ta zapisala, da ne glede na dejstvo, da je med ponudnikom in drugim gospodarskim subjektom sklenjen dogovor o dolgoročnem sodelovanju pri vseh izvajalčevih poslovnih aktivnostih in ne zgolj pogodba za namen razpisanega projekta, ne gre spregledati dejstva, da bo (nenominirani) podizvajalec izvajal strojnoinštalacijska dela, ki so neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Zato bi ga ponudnik moral nominirati kot podizvajalca. Ob tem je Državna revizijska komisija zapisala, da že zgoraj omenjeno stališče Ministrstva za finance ni uporabljivo, saj se nanaša na javna naročila blaga, ki se zelo pogosto (ne pa vedno) pomembno razlikujejo od javnih naročil gradenj in storitev.
Kljub temu, da Državna revizijska komisija ni dala enoznačnega odgovora in je pustila dovolj manevrskega polja, da bo lahko v (podobnem) primeru odločila tudi drugače, je ob zgornjih predstavljenih stališčih in tem zadnjem mogoče kot zaključek navesti ključne elemente za presojo podizvajalskega razmerja: podizvajalec je gospodarski subjekt, izvaja dobave blaga, storitve ali gradnje, neposredno povezane z javnim naročilom, pri čemer mora biti njegov del neposredno povezan s predmetom naročila (in ne zgolj zagotavljanje sredstev za izvedbo predmeta naročila). Prav tako proizvajalca tipskega blaga razen v izrednih primerih ni mogoče šteti kot podizvajalca.
[1] Zaradi nepotrebnega podvajanja se v tem članku omejujem zgolj na določbe ZJN-2, čeprav veljajo enako tudi za postopke, ki se vodijo po ZJNVETPS.
[2] Sklep št. 018-392/2013-3.
[3] Sklep št. 018-295/2013-6.
[4] Sklep št. 018-300/2012-9.
[5] Sklep št. 018-401/2012-4.
[6] Ibidem.
[7] Sklep št. 018-219/2012-3.
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je v mesecu maju posredoval v javno razpravo Spremembe in dopolnitve Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju spremembe SRS). Vsi zainteresirani so lahko svoje predloge in pripombe posredovali do 30. avgusta.
Spremembe SRS se nanašajo na: poslovne združitve, skupne aranžmaje (do predlaganih sprememb - skupni podvigi), finančne naložbe, dolgove in z navedenimi temami povezano računovodsko informiranje. Večina sprememb se nanaša na Uvod v Slovenske računvodske standarde, nekaj na SRS 3 – Finančne naložbe, SRS 9 – Dolgoročni dolgovi, SRS 11 – Kratkoročni dolgovi in SRS 30 – Računovodsko informiranje.
V Uvodu v Slovenske računovodske standarde je spremenjena točka 10 v delu, ki se nanaša na definicijo poslovnih združitev. Nova definicija govori o obvladovanju enega ali več poslovnih subjektov. Prevzemnik, po novi definiciji, obvladuje poslovni subjekt, če je izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima iz svoje udeležbe v tem poslovnem subjektu pravico do spremenljivega donosa ter lahko s svojo močjo, ki jo ima nad poslovnim subjektom, vpliva na donos. Glede razlage pojma obvladovanje spremembe SRS neposredno napotujejo na MSRP 10 – Skupinski računovodski izkazi.
Popolnoma je spremenjena 12. točka Uvoda v SRS, ki se po novem imenuje Skupni aranžmaji. Skupni aranžma je v bistvu pogodbeni sporazum, ki ga obvladujeta dve ali več strank. Gre za pogodbeno dogovorjeno delitev obvladovanja aranžmaja, ki pa obstaja le takrat, kadar je za odločitve o dejavnostih, ki bistveno vplivajo na donos, potrebno soglasje vseh strank, ki si delijo obvladovanje. Skupni aranžma je lahko tudi tak aranžma, ki ga ne obvladujejo skupaj vse njegove stranke. V skupnem aranžmaju torej lahko nastopajo stranke:
- s skupnim obvladovanjem aranžmaja – za sprejemanje odločitev je potrebno njihovo soglasje in
- ki sodelujejo v skupnem aranžmaju, vendar ga ne obvladujejo skupaj – za sprejemanje odločitev ni potrebno njihovo soglasje.
Skupni aranžma je lahko:
- Skupna dejavnost – kjer imajo stranke, ki tak aranžma obvladujejo, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti povezanih aranžmajev. Te stranke se imenujejo soizvajalci. Skupna dejavnost je lahko organizirana prek ločenega nosilca, ali pa ne. Ločeni nosilec je, skladno z določili sprememb SRS, ločeno opredeljiva finančna struktura, vključno z ločenimi pravnimi osebami ali podjetji, priznanimi s statutom, ne glede na to, ali imajo ta podjetja pravno osebnost.
- Skupni podvig je, po definiciji sprememb SRS, skupni aranžma, pri katerem imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja. Te stranke se imenujejo sopodvižniki. Za skupne podvige je značilna ustanovitev podjetja, v katerem ima vsak podvižnik svoj delež.
Predlagane spremembe SRS 3 – Finančne naložbe se nanašajo na način izkazovanja finančnih naložb v skupne podvige. Po novem bo možno obračunavanje v skupinski bilanci stanja samo po kapitalski metodi (po veljavnem SRS 3.36 je možna tudi uporaba metode sorazmernega uskupinjevanja). Druga sprememba se nanaša na razkrivanje kapitalskih deležev, obvez v zvezi s svojimi deleži in svoj del obvez v zvezi s kapitalom skupnih podvigov, ki jih je prevzel skupaj z dugimi sopodvižniki ali pa sam.
Predlagane spremembe SRS 9 - Dolgoročni dolgovi se nanaša na pripoznavanje odloženih davkov. Spremembe SRS 11 – Kratkoročni dolgovi pa na opredelitev ključnih pojmov – razlago kaj je skupni podvig.
Spremembe računovodskega informiranja so zajete v Uvodu v SRS, pri SRS 3 – Finančne naložbe in pri SRS 30 – Računovodsko informiranje.
Spremembe, povezane z razkrivanjem finančnih naložb – skupnih podvigov, smo že pojasnili.
Računovodsko informiranje, povezano s skupno dejavnostjo, je opredeljeno v 12. točki Uvoda v SRS. Soizvajalec mora v zvezi s svojim deležem v skupni dejavnosti v računovodskih izkazih pripoznati:
- sredstva, vključno z deležem katerih koli sredstev v skupni lasti,
- obveznosti, vključno z deležem katerih koli obveznosti, ki jih prevzame z drugimi soizvajalci,
- prihodke iz prodaje deleža proizvodov iz skupne dejavnosti,
- delež prihodkov iz prodaje prizvodov skupne dejavnosti in
- odhodke, vključno z deležem katerih koli odhodkov, ki jih deli z drugimi.
Stranka, ki sodeluje v skupni dejavnosti, pa je ne obvladuje skupaj, svoj delež obračunava skladno s prejšnjim odstavkom le, če ima pravico do stedstev in obveznosti, povezane s skupno dejavnostjo.
Spremembe SRS v 13. točki Uvoda za razkritja v posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih, ki se nanašajo na odvisna podjetja, skupne aranžmaje in pridružena podjetja napotujejo na neposredno uporabo MSRP 12 – Razkritja deležev v druga podjetja, kadar v SRS ni ustreznih določil.
Toliko za danes. Na kratko smo povzeli načrtovane spremembe in dopolnitve Slovenskih računovodskih standardov. Seveda to ni končna verzija sprememb, saj se v času javne razprave teksti lahko še nekoliko spremenijo.
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 50 je bil objavljen Zakon o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2N). Novela določa spremembo prihodkovnega limita, ki je določen kot pogoj za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in sicer iz dosedanjih 50.000 evrov na 100.00 evrov prihodkov, ugotovljenih po predpisih o računovodenju.
Določen je dvig davčno priznanih normiranih odhodkov iz dosedanjih 70 % na 80 % prihodkov. Pri tem pa je za davčne zavezance, ki bodo priglasili ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in njihovi prihodki v koledarskem letu pred davčnim letom oziroma davčnim obdobjem ne bodo presegli 100.000 evrov, določen dodaten pogoj. Novela ZDoh-2N določa, da mora biti v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero se ugotavlja davčna osnova z upoštevanjem normiranih odhodkov, pri zavezancu vsaj ena oseba v skladu s pokojninskimi predpisi obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.
Za osebo, ki je pri zavezancu v skladu z ZPIZ-2 obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje tudi sam zavarovanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost, kakor tudi vsaka druga oseba, ki je pri zavezancu zaposlena za polni delovni čas, če zavezanec sam ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan za polni delovni čas iz naslova opravljanja te dejavnosti.
Za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje oseba, ki je zaposlena pri zavezancu ali sam zavezanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in nastopi materinski in starševski dopust (porodniški dopust).
Prihodkovni limit se preverja za vsako posamezno leto posebej po pogojih, ki se uporabljajo za davčno leto, za katero se ugotavlja izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2014 se torej preverja po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2014 (pogoji veljavni pred spremembo novele ZDoh-2N), izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2015 pa se bo preverjalo po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2015 (pogoji veljavni po sprejetju novele ZDoh-2N). Na podlagi navedenega tak zavezanec v letu 2015 lahko ostane v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pod pogojem, da je pri zavezancu v koledarskem letu 2014 vsaj ena oseba obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.
Vir: pojasnilo DURS
Več švicarskih bank je v letu 2014 pozvalo svoje komitente, da podpišejo prostovoljne izjave, ki v skladu z Direktivo o obdavčitvi obresti od prihrankov omogočajo razkrivanje podatkov državi rezidentstva prejemnika obresti. Pričakuje se, da bo večina komitentov takšne izjave podpisala, kar pomeni, da bo Davčna uprava Republike Slovenije na podlagi avtomatske izmenjave informacij s Švico v naslednjem letu pridobila podatke o premoženju Slovencev v švicarskih bankah.
Prijava obresti
Švica si je ob podpisu Direktive o obdavčitvi obresti od prihrankov pridržala pravico, da v okviru avtomatske izmenjave informacij drugim državam ne poroča podatkov o imetnikih bančnih računov oziroma o višini obresti od prihrankov, ki jih rezidenti drugih držav prejmejo na račune v Švici. Razlog za to je bil v zagotavljanju bančne tajnosti, cena pa 35-odstotna obdavčitev, saj je bil v primeru zagotavljanja tajnosti od izplačanih obresti v Švici odtegnjen davek po tej stopnji.
Ko je tuji rezident pri švicarski banki odprl račun, je lahko izbiral med dvema opcijama. Prva je bila, da od banke zahteva popolno tajnost, kar pomeni, da banka davčni upravi ni poročala podatkov o njegovem bančnem računu, niti podatkov o višini obresti od prihrankov, ki so mu bile izplačane na takšen račun. V zameno za tajnost je bila dolžna banka odtegniti od izplačanih obresti od prihrankov davek po stopnji 35 odstotkov, pri čemer se je nato tri četrtine plačanega davka nakazalo v državo, katere rezident je bil imetnik računa (brez podatkov, na koga se pobrani davek nanaša). V večini primerov so imetniki računov v preteklosti izbirali to opcijo, saj jih visoka davčna obveznost ni bistveno obremenila. Dejstvo je namreč, da so obresti od prihrankov v Švici sorazmerno majhne in se premoženje nalaga v druge oblike kapitala (kot primeroma naložbe v delnice in druge vrednostne papirje). Poleg tega je imetnik računa imel za to ceno zagotovljeno bančno tajnost, ki je imetniku računa omogočala, da zaradi varnostnih razlogov skrito hrani svoje premoženje v tujini.
Druga opcija, ki jo je lahko komitent izbral ob odprtju računa v Švici, je bila, da podpiše izjavo, da se izrecno strinja z izmenjavo informacij v smislu, da lahko banka za namene obdavčitve razkriva podatke o njegovem bančnem računu in višini obresti od prihrankov, ki so mu bile izplačane na račun. V tem primeru se davek na obresti od prihrankov v Švici ni odtegnil, komitent pa je obresti napovedal v svoji držav rezidentstva in plačal davek po stopnji, kot je bila določena v domači državi; v Sloveniji po stopnji 25 odstotkov. To opcijo je izbralo manj komitentov, saj ni ponujala drugih prednosti, razen malenkostnega prihranka pri obdavčitvi.
Komitenti imajo dve opciji
Komitenti švicarskih bank so torej postavljeni pred izbiro. Če podpišejo prostovoljno izjavo o razkrivanju podatkov (fizične osebe) ali izjavo o izpolnjenih davčnih obveznostih v državi rezidentstva (pravne osebe), imajo lahko še naprej odprt račun pri isti banki.
Če pa tega ne naredijo v postavljenem roku, se premoženje osebe unovči (odproda se naložbe), banka pa račun zapre in izda ček. V teh primerih imajo komitenti možnost, da še pred zaprtjem računa premoženje prenesejo v upravljanje na drugo banko, pri čemer se ponovno pojavlja vprašanje zagotavljanja bančne tajnosti. Le-to zagotavlja le še nekaj evropskih držav, med drugim tudi Liechtenstein, ki pa v določenih primerih ni željen iz razloga, ker se javno objavljajo vse denarne transakcije (prilivi in odlivi) s to državo.
Vir: revija Denar – Domen Romih, davčni svetovalec
Vse življenje se vsak dan in na vseh koncih pogajamo. Pogajanja nam pomagajo priti do stvari, ki jih drugi imajo, mi pa ne, a si jih želimo. So del našega zasebnega in profesionalnega življenja; zlasti v slednjem postajajo že znanost. Pogajalska znanja in veščine črpamo iz psihologije, sociologije, etike, logike, komunikologije, antropologije in še bi lahko naštevali.
O pogajanjih so napisane in se pišejo številne knjige, po vsem svetu se ljudje na seminarjih in delavnicah učijo pogajalskih veščin. Vsako pogajanje je nekaj posebnega, toda temeljni elementi so enaki. Načelna pogajanja so primerna, kadar se pogajamo o več stvareh, ali pa samo o eni, kadar imamo dva ali več pogajalskih partnerjev, kadar gre za kolektivna pogajanja.
Pogajanje vključuje eno ali več strani, pri čemer ima vsaka stran nekaj, kar želi druga. To je proces vplivanja in vključuje približevanje obeh v konfliktu nastopajočih partnerjev z namenom doseči skupno sprejemljiv dogovor.
Učinkoviti pogajalci imajo številna znanja, veščine in tudi osebnostne lastnosti. Zlasti s področja komunikacije, pogajalskih taktik in veščin, veščin upravljanja s seboj, prepričevalnih sredstev in tehnik argumentiranja ter s področja psihologije. Pogajanja so zahteven proces, za katerega zgolj teoretično poznavanje vsebin ne zadošča; zanj se je potrebno temeljito izuriti in vse naučeno preizkusiti na praktičnih primerih. (http://www.glottanova.si/seminarji/katalog_ izobrazevalnih_programov/poslovna_pogajanja/index.php)
Vsi se pogajamo. Vsak dan. Pogosto se tega niti ne zavedamo in mislimo, da v resnici sploh ne gre za pogajanja. Prav zato so naši pogajalski izidi slabši, še posebej, če je na drugi strani nekdo, ki je vešč in usposobljen pogajalec. Intuicija, čeprav dragocena in koristna lastnost slehernega izmed nas, sama po sebi ne zadošča za uspeh pogajalskih procesov. Ničesar ne smemo prepuščati naključjem. Posebej, ko ne gre le za nas kot posameznike, ampak za naše podjetje, organizacijo, banko, ustanovo, tim ali projektno skupino. V tem primeru še posebej potrebujemo primerne, če že ne kar vrhunske pogajalske kompetence, veščine in spretnosti, pogajalska znanja, sposobnosti prepričevanja in vplivanja. (http://www.dialogos.si/slo/ storitve/izobrazevanja/pogajanja/)
S pogajanji se danes srečujemo na vsakem koraku, tako v zasebnem življenju kot v poslovnem svetu. Zato je dobro, da znamo pogajanja tudi načrtovati, izoblikovati pogajalske tehnike in se prilagajati različnim vrstam pogajalcev. Znati moramo predstaviti svoje interese in jih uveljavljati. Ker sta pri pogajanjih v dogajanje vedno vpleteni vsaj dve stranki, moramo znati uporabljati različne komunikacijske tehnike, ki nam bodo pri pogajanjih v prid in nam bodo ob zaključku prinesle zadovoljstvo.
Pogajanja so opredeljena kot: skušati doseči soglasje, sporazum glede česa, biti vzrok česa (SSKJ, 1994, str. 880). So dejansko proces, s katerim želimo zadovoljevati svoje potrebe. Pogajanja so vedno dvosmerna komunikacija, ki je namenjena doseganju dogovora med vsaj dvema osebama, ki imajo skupne ali nasprotne interese. So torej način in pot, kako dobiti, kar si želimo. Pogajanja so zelo aktiven proces dvosmernega komuniciranja z namenom, da se najde skupne interese in doseže ustrezen dogovor med pogajalci, ki pripelje do nekega boljšega stanja, kot je bilo pred pogajanji. Dogovor lahko predstavlja na eni strani reševanje težav in na drugi strani borbo za svoje interese.
Pogajanja so aktiven proces komunikacije, ki je sestavljen iz prepoznavanja ciljev, komunikacije, priprave sklepov in sprejemanja ugotovitev. Prvi cilj pogajanj je, da sta obe stranki tako zadovoljni z izidom pogajanj, da želita še naprej poslovno sodelovati. Drugi cilj pogajanj je, da sta se obe stranki pripravljeni držati sprejetih dogovorov in da si zaupata.
Vir: revija Denar – mag. Mirjana Ivanuša - Bezjak
S tem prispevkom želimo opredeliti temeljne pojme pri opredelitvi in umestitvi forenzičnega preiskovanja v ustrezni pojmovni okvir. Ta omogoča podrobneje opredeliti vsebino forenzičnega preiskovanja in ga razlikovati od drugih vrst preiskovanja in analiziranja. Posebej bomo obravnavali forenzično preiskovanje poslovanja z vidika računovodstva in financ.
Pojem forenzičen izvira iz latinske besede forensis (VST, 2002, 357) in pomeni soden oziroma v zvezi s sodstvom ali sodiščem (SSKJ I, 1970, 643). Temeljni namen forenzičnega preiskovanja je torej odkrivanje kaznivih dejanj in zbiranje dokazov za potrebe sodnih postopkov.
Glede na opredelitve v prejšnjem poglavju, lahko ugotovimo, da je forenzično preiskovanje lastno ne samo kriminalističnemu preiskovanju, temveč tudi revidiranju in inšpiciranju.
Če se omejimo na poslovanje fizičnih in pravnih oseb, se forenzično preiskovanje zoži na forenzično preiskovanje prevar (angl. fraud examination).
Glede na razmerje storilca do oškodovanca ločimo prevare na (Kranacher et al., 2011, 5):
- notranje (angl. occupational fraud), ki jih zagreši ena ali več oseb znotraj organizacije;
- zunanje (angl. external fraud), ki so lahko nedopustna dejanja:
- posameznika proti posamezniku (npr. sleparstvo),
- posameznika proti organizaciji (npr. zavarovalniška prevara),
- organizacije proti posamezniku (npr. prevara kupca).
Prevare lahko razvrščamo po številnih vidikih, po vsebini pa ločimo tri temeljne skupine:
2. neupravičena pridobitev ali uporaba sredstev podjetja (angl. asset misappropriation):
1.1. denarna,
1.2. nedenarna;
2. prevarantsko poročanje (angl. fraudulent reporting, financial statement fraud, management fraud):
2.1. finančno,
2.2. nefinančno;
3. korupcija (angl. corruption).
Poleg navedenih osnovnih vrst prevar obstaja široko področje številnih sestavljenih prevar, ki vsebujejo najmanj dve osnovni vrsti prevar, običajno pa še več. Njihovo razvrščanje po vsebini praktično ni možno.
Zunaj prevar kot kaznivih dejanj ostajajo še druga nedovoljena ravnanja, kot sta neustrezna (upo)raba oziroma obravnava (angl. misuse). Ločnica med nedovoljeno uporabo in prevaro je razmeroma mehka in je ni možno strogo opredeliti (Kranacher et al., 2011, 7). Zato je to prepuščeno odločitvam od primera do primera, kot na primer neustrezna uporaba bolniškega dopusta.
Neustrezno uporabo skupaj s prevarami povezuje pojem zloraba (angl. abuse).
Forenzično preiskovanje prevar se praviloma usmerja na preiskovanje denarnih tokov (finančni vidik) v povezavi z računovodskimi podatki (računovodski vidik).
Oba vidika sta tesno povezana predvsem zaradi naslednjih dejstev:
- finančne in računovodske kategorije so izražene v denarnih enotah;
- pomemben del informacij o finančnem poslovanju zagotavlja računovodstvo;
- za razumevanje in vodenje finančnega poslovanja je nujno poznavanje računovodenja;
- temeljni cilji podjetja so izraženi v denarnih enotah, od plačilne sposobnosti podjetja je odvisen njegov obstoj.
Posledica te povezanosti se kaže zlasti v naslednjem:
- finance in računovodstvo so v podjetjih pogosto tudi organizacijsko združeni;
- pogosto, zlasti v anglo-ameriški literaturi, obstaja nekakšna pojmovna zmeda, saj računovodstvo običajno angleško imenujejo finance function;
- računovodske in finančne naloge, se običajno prepletajo, s tem pa je pogosto nejasna tudi odgovornost posameznikov.
Zaradi tesne povezanosti obeh vidikov se v literaturi pojavlja izraz forensic accounting oziroma financial forensics (npr. Kranacher, 2011). S tem je mišljena »uporaba finančnih (računovodskih – op. Ž.B.) načel in teorije pri sodnem obravnavanju dejstev« (Kranacher, ibidem). AICPA opredeljuje forensic accounting services kot »uporabo računovodskih, revizorskih, finančnih znanj, kvantitativnih metod in nekaterih področij prava ter preiskovalnih znanj pri zbiranju, analiziranju in ocenjevanju dokaznega gradiva ter pojasnjevanju ugotovitev«. Storitve obsegajo sodelovanje v sodnih procesih (angl. litigation) in preiskovanja (angl. investigative services), ki lahko vodijo (ali pa tudi ne) v sodno pričevanje (AICPA 101-3). Iz tega sledi, da forensic accounting na kratko pomeni uporabo računovodskega znanja za zakonske oziroma sodne namene (Hilton, 2010, 3).
Vir: revija Poslovodno računovodstvo – dr. Živko Bergant
Poslanke in poslanci so s 49 glasovi za in osmimi proti potrdili novelo zakona o vladi, ki predvideva 14 ministrstev in vsaj še enega, a največ tri ministre brez resorja. Na novo bosta ustanovljeni ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za okolje in prostor, še nekaj ministrstev pa se bo preoblikovalo.
Dosedanje ministrstvo za kmetijstvo in okolje se bo po noveli preoblikovalo v ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dosedanje ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa v ministrstvo za infrastrukturo.
Vlado bodo tako sestavljala ministrstva za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za obrambo, za finance, za gospodarski razvoj in tehnologijo, za pravosodje, za javno upravo, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za zdravje, za izobraževanje, znanost in šport, za infrastrukturo, za kulturo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za okolje in prostor.
Vlada bo imela tudi ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Prav tako pa novela dopušča še imenovanje dveh ministrov brez resorja, ki pa niti vsebinsko niti kadrovsko še nista opredeljena.
V parlamentarni razpravi so novelo zakona o vladi v celoti podpirale poslanske skupine verjetne koalicije, torej SMC, DeSUS in SD, medtem ko so bili v opoziciji zadržani. V SDS in NSi so koaliciji očitali razsipništvo zaradi stroškov, ki jih bo ustanavljanje novih ministrstev prineslo, v ZL pa niso bili navdušeni zlasti nad predvidenima ministroma "na zalogo".
Vir: STA
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je v luči problematike nekaterih upokojencev, ki bodo zaradi hkratnega opravljanja samostojne dejavnosti morali vračati del pokojnin, dejala, da iščejo rešitve, kako jim olajšati položaj. Napovedala je še spremembe zakonodaje, da prejemanje pokojnin in opravljanje samostojne dejavnosti ne bi bilo več nezdružljivo.
Pokojninska reforma, ki je začela veljati z začetkom leta 2013, je spremenila status za določene kategorije upokojencev, ki so hkrati opravljali samostojno dejavnost in se jim ni bilo treba vključiti v obvezno pokojninsko zavarovanje, in sicer tako, da so se po novem morali vključiti v obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja te samostojne dejavnosti. Za to so sicer imeli prehodni rok do konca lanskega leta, nato pa so jim z zakonom o matični evidenci rok podaljšali še do konca tega leta.
Mojca Uhan z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je pojasnila, da je zavod v začetku letošnjega leta začel sistemsko primerjati evidence Poslovnega registra Slovenije in evidence upokojencev. Pri tem so po njenih besedah ugotovili, da bi 658 upokojencev glede na podatke poslovnega registra skladno z zakonodajo moralo biti vključenih v obvezno pokojninsko zavarovanje. Ob nadaljnjem preverjanju so ugotovili, da je 64 odstotkov teh upokojencev izpolnjevalo pogoje po prejšnji pokojninski zakonodaji in prehodno obdobje še ni poteklo, tako da jim izplačevanja pokojnin niso prekinili.
Pri 15 odstotkih teh 658 upokojencev so izdali odločbo o obveznosti vključitve v pokojninsko zavarovanje kot samozaposleni, kar pomeni, da so jim prenehali izplačevati pokojnine in bodo morali vračati del pokojnine za nazaj. Polovica omenjenih upokojencev je vložila pritožbo in drugostopenjski organ še ni odločil. Polovica ostalih, pri katerih je odločba že pravnomočna, pa je vložila zahteva za sodno varstvo. V 21 odstotkih teh primerov Zpiz še ni odločil o morebitni obveznosti vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje, je pojasnila Uhanova. Generalni direktor Zpiz Marijan Papež je pri tem opozoril, da zavod vseskozi vodi postopke skladno z zakonom, pri čemer pa upoštevajo tudi sodno prakso. Povprečen znesek, ki ga bodo morali omenjeni zavarovanci vrniti, še ni znan. Lahko pa ga skladno z zakonodajo vračajo v 12 obrokih, so pojasnili predstavniki Zpiza.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle, Anja Kopač Mrak pa je napovedala, da bodo glede na prakso drugih evropskih držav, kjer ni enake logike nezdružljivosti statusov, kot to velja za slovenski pokojninski sistem, šli v spremembo zakonodaje na tem področju. Ob tem pa je opozorila, da pri sprejemanju pokojninske reforme socialni partnerji niso nikoli kot sporno izpostavili nezdružljivosti statusov. Tako Kopač Mrakova pričakuje, da bodo to problematiko odprli na eni prvih sej Ekonomsko-socialnega sveta. A opozarja, da pri tem vprašanju ne gre za poseg v samo en člen zakona, pač pa za veliko sistemsko spremembo in spremembo logike delovanja pokojninskega zavarovanja, za kar bo potreben celovit razmislek.
Prav tako na Zpizu preučujejo vso sodno prakso. Nedavna sodba višjega sodišča namreč po Papeževih besedah nekoliko milejše obravnava člen prejšnje pokojninske zakonodaje, po katerem obvezno pokojninsko zavarovanje za samozaposlene ni bilo obvezno.
Vir: STA
- Pravilnik o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita za voznike motornih vozil, objavljeno v Uradnem listu RS št. 64/2014 z dne 29.8.2014, velja od 30.8.2014, uporabljati se začne 15.9.2014
- Sklep o določitvi višine vodnega povračila za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2015, objavljeno v Uradnem listu RS št. 64/2014 z dne 29.8.2014, velja od 30.8.2014, uporabljati se začne 1.1.2015
- Pravilnik o strokovnih nalogah ocenjevanja aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev ter pogojih glede izobrazbe ocenjevalcev, objavljeno v Uradnem listu RS št. 64/2014 z dne 29.8.2014, veljati začne 13.9.2014
- Uredba o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 62/2014 z dne 14.8.2014, velja od 15.8.2014
- Pravilnik o nalaganju prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter ožjih delov občin, ki so pravne osebe, objavljeno v Uradnem listu RS št. 62/2014 z dne 14.8.2014, velja od 15.8.2014
- Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito, objavljeno v Uradnem listu RS št. 64/2014 z dne 29.8.2014, veljati začne 13.9.2014
- Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil, objavljeno v Uradnem listu RS št. 64/2014 z dne 29.8.2014, velja od 30.8.2014
- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 64/2014 z dne 29.8.2014, veljati začne 13.9.2014
- Pravilnik o fitosanitarnih zahtevah za lesen pakirni material v mednarodnem prometu, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 62/2014 z dne 14.8.2014, velja od 29.8.2014
- Pravilnik o temeljnih kvalifikacijah za voznike motornih vozil v cestnem prometu, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 62/2014 z dne 14.8.2014, velja od 29.8.2014
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu SEPTEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 13 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
- Državni zbor je na izredni seji dne 28.8.2014 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-H). Cilj predloga zakona je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, ki bo služila kot opora pri uresničevanju zastavljenih programov. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona sledijo načelom preglednejšega, učinkovitejšega in bolj operativnega ustroja in poslovanja resorjev. Predlog zakona uvaja štirinajst ministrstev in enega ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev dveh novih ministrstev, in sicer Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za okolje in prostor.
- Ustavno sodišče je presojalo 3. odstavek 7. člena ZVRS in ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo;
- Rednih novel (spremembe in dopolnitve zakona) je bilo 7 (novela A, B, C, D, E, F in G);
- Državni zbor je do sedaj pripravil (le) eno uradno prečiščeno besedilo (UPB) Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-UPB1)
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 4-124/1993, stran 133.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 27.8.2014 - 2.9.2014 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 5 novosti | 16 novosti | 4 novosti | |||
V tem tednu izpostavljamo:
- V Uradnem listu št. 64 z dne 29.8.2014 je bil objavljen Sklep o določitvi višine vodnega povračila za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2015 ter spremenjena Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
- V Uradnem listu EU št. 247/2014 je bila objavljena Direktiva 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 27.8.2014 - 2.9.2014 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 13 novosti | 2 novosti | 7 novosti | 6 novosti | 12 novosti | 10 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | 4 novosti | |||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 4 novosti | 1 novost | 2 novosti | ||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 7 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 7 novosti | 3 novosti | ||
| 5. JAVNE FINANCE | 1 novost | 7 novosti | 1 novost | 3 novosti | 6 novosti | ||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 7 novosti | 39 novosti | 1 novost | 8 novosti | 12 novosti | 3 novosti | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 8 novosti | 16 novosti | 1 novost | 10 novosti | 1 novost | ||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 1 novost | 5 novosti | 4 novosti | |||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 5 novosti | 1 novost | 1 novost | 1 novost | |||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 5 novosti | 4 novosti | |||||
| 11. OBČINE | 18 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.