Družinska podjetja so lahko zelo uspešna. Pri tem so najbolj pomembni temelji, ki so postavljeni v odnosih; določene stvari morajo biti tudi napisane, saj se tako preprečijo razdori v družini. Dobra stran družinskega podjetja pa je, da ne živi za podjetje en sam človek, ampak praktično vsa družina. Danes vam v rubriki Pogovor predstavljamo uspešno slovensko družinsko podjetje, Pekarno Pečjak in njegovega direktorja Silvestra Pečjaka.
Finančna kriza je naplavila tudi problem verodostojnosti računovodskih informacij vseh tistih poročevalcev, ki nimajo zakonske obveznosti revidiranja računovodskih izkazov. Podcenjevanje računovodskih podatkov lahko pripelje do neželenih situacij v poslovnem svetu. Še posebej so občutljive finančne inštitucije, predvsem banke, ki odobravajo posojila. Njihova odločitev temelji predvsem na računovodskih informacijah, zato bi le-te morale biti pripravljene tako, da bi izkazovale resnično in pošteno sliko poslovanja. »In kdo lahko jamči, da so podatki iz računovodskih izkazov pravilni, resnični in pošteni?« se je vprašal dr. Marjan Odar na 15. letni konferenci računovodij. Odgovor na postavljeno vprašanje je predstavljen v današnji številki TFL Glasnika.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Vaš oče je že pred 40 leti odprl pekarno, od leta 2005 jo vodite vi. Ustvarjate 20 milijonov evrov letnega prometa, od tega deset odstotkov v tujini. Po stari slovenski navadi bi kdo rekel, da ni to nič, samo s kruhom se ukvarjate. Pa ni tako, številke dokazujejo ravno nasprotno. Na kaj ste v vsej vaši zgodbi najbolj ponosni?
Silvester Pečjak:
Pri vsej zgodbi sem gotovo najbolj ponosen na to, da smo med najmočnejšimi blagovnimi znamkami v državi, zagotovo pa v živilskopredelovalni industriji. Za to nimam zaslug jaz, saj je podjetje zasnoval oče, ki je v podjetju še vedno navzoč: kar vidite, je njegovo delo. Podjetje zastopam zadnjih sedem let in v mojem času se nismo tako širili kot prej, a smo vseeno povečali realizacijo – nekaj tudi na račun pogostih podražitev, vendar tudi na račun količinskega povečanja prodaje.
Zelo smo ponosni na našo blagovno znamko, ponosni smo na deleže, ki jih imamo, še zlasti smo ponosni zaradi kakovosti naših izdelkov. To pomeni, da čeprav smo industrija, zelo dobro združujemo domači okus: sestavine so pristno domače in so po okusu Slovencev. Okusi spominjajo na okus izdelkov, ki so jih uporabljale naše mame in babice.
TFL Glasnik:
Stalna rast vseh 40 let se zdi prav neverjetna, kar je res velik uspeh. Zanima me, kateri razlogi so bili po vašem mnenju najpomembnejši za takšen uspeh?
Silvester Pečjak:
Rast je bila predvsem v 90. letih, leta 2004 je bila največja, bilo pa je nekaj odločilnih trenutkov. Oče se je leta 1990 soočil z zelo težko stvarjo. Prej je proizvajal samo jajčne testenine in jih je polovico prodal na Hrvaško. Ko se je tam začela vojna, je moral nujno povleči odločilno potezo, saj ne moreš kar odpustiti polovice ljudi. Oče se je zato spustil v širino, v klasično pekarno. Ta dejavnost je živa še danes, ima dobre indekse. Druga odločilna poteza je bila odločitev za domači zamrznjeni program. Na tleh nekdanje Jugoslavije je postavil še danes najsodobnejšo in po količinah tudi največjo proizvodnjo.
Pri testeninah smo v zadnjih letih konstantno rasli, pri zamrznjenem programu izdelkov iz testa pa je nastala ta velika rast, k čemur je pripomogel tudi novi objekt – prej smo delali bolj obrtniško, danes pa gre za industrijsko proizvodnjo.
TFL Glasnik:
Vaši zmrznjeni izdelki so danes pojem v Sloveniji. Kakšne deleže dosegate na trgu?
Silvester Pečjak:
Čisto najnovejših ocen tržnih deležev nimamo, ocenjujemo pa, da dosegamo do 40 odstotkov tržnega deleža vseh zamrznjenih izdelkov. Odštejemo kruh in pekovsko pecivo. Pri zmrznjenih testih, krompirjevih izdelkih smo na 35 do 40 odstotkih.
TFL Glasnik:
Mislite, da je družinsko podjetje prava formula za uspeh? Menite, da so odnosi v družinskem podjetju tista prava podlaga? Ob tem imam v mislih vašega konkurenta, ki se je odločil za vstop finančnika, a se zgodba ni lepo končala.
Silvester Pečjak:
Konkurence ne bi komentiral; pri nas ta družinski način funkcionira. Tudi po Evropi smo videli dosti podjetij, ki so povečini bodisi multinacionalke bodisi družinska podjetja. Slednja so lahko zelo uspešna – poglejte denimo Benetton. Vendar menim, da so najbolj pomembni temelji, ki so postavljeni v odnosih; določene stvari morajo biti tudi napisane. Tako preprečiš razdore v družini. Dobra stran družinskega podjetja pa je, da ne živi za podjetje en sam človek, ampak praktično vsa družina.
TFL Glasnik:
Kakšni so vaši cilji – slovenski trg ste osvojili.
Silvester Pečjak:
Že zdaj imam veliko različnih izdelkov, da bi še širili asortiment. Imamo težave s skladiščem in menim, da naši kupci poznajo le 15 odstotkov naših izdelkov, ker večine ne delamo za trgovske police, temveč tudi za druge. Ni želja, temveč je nuja, da če imaš tako velike proizvodne linije, moraš določene proizvode delati dalj časa, zato smo zaradi naših zmogljivosti primorani osvajati tuje trge.
Včasih smo si želeli prodajati vsepovsod, v tej recesiji pa smo nekoliko prizemljeni in se bolj obračamo k bližnjih trgom. Ob tem, da je 90 odstotkov naše realizacije v Sloveniji, je naš glavni tuji trg Avstrija, kar nam je v velik ponos, saj vam bo sleherni povedal, da je avstrijski trg za Slovence zelo zahteven. Torej bomo ta trg še razvijali, potem bo sledila Hrvaška, ki je za nas tudi zelo pomembna, nato pa še Češka in Slovaška.
TFL Glasnik:
Za konec me zanima, kaj pogrešate, da bi država storila, da bi bilo podjetnikom lažje, bolj udobno in lepše?
Silvester Pečjak:
Prva stvar, ki nas ovira, je birokracija. Drugo so otežene naložbe – včasih je bilo več olajšav za naložbe, tretje, o čemer vpije vsa Slovenija, je to, da so plače preveč obremenjene.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Kaj je kompiliranje računovodskih informacij? To je storitev računovodje, ki jo obravnava Mednarodni standard sorodnih storitev 4410 – Posli kompiliranja računovodskih informacij (v nadaljevanju MSS 4410), ki ga je izdala mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov – International Federation of Accountants (IFAC) v IFAC – Priročniku mednarodnih objav s področij revidiranja, dajanja zagotovil in etike. Gre za sorodno storitev revidiranju, vendar ni revidiranje. MSS 4410 kot namen posla kompiliranja navaja, da gre za zbiranje, razvrščanje in povzemanje računovodskih informacij, pri katerem se ne uporablja revizijsko znanje, temveč računovodsko znanje.
MSS 4410 določa, da kompiliranje običajno pomeni skrčenje podrobnih podatkov v obliko, ki jo je mogoče obvladovati in razumeti brez zahteve po preizkušanju uradnih trditev, zasnovanih na takšnih informacijah. Uporabljeni postopki niso namenjeni in ne zadostujejo, da bi računovodja izrazil v zvezi z računovodskimi informaciji kakršno koli zagotovilo. Uporabniki tako zbranih računovodskih informacij pa imajo zaradi sodelovanja računovodje nekaj koristi, ker je bila njegova storitev opravljena s strokovnim znanjem in potrebno skrbnostjo.
Posel kompiliranja, skladno z določili SSM 4410 praviloma vključuje pripravljanje računovodskih izkazov, lahko pa tudi zbiranje, urejevanje in povzemanje drugih računovodskih izkazov. Ni pa nujno, da obravnavani posel vsebuje pripravo celotnih računovodskih izkazov.
Računovodja, ki opravlja posel kompiliranja mora dosledno upoštevati kodeks etike poklicnih računovodij, ki ga je izdala Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov. Etična načela, ki morajo biti spoštovana so:
- neoporečnost,
- nepristranskost,
- strokovna sposobnost in potrebna skrbnost,
- zaupnost,
- poklicu primerno obnašanje in
- strokovni standardi.
Neodvisnost računovodje se pri poslih kompiliranja posebej ne zahteva. V primeru, da računovodja ni neodvisen, mora njegovo poročilo vsebovati izjavo o posledicah.
Iz zgornje predstavitve posla kompiliranja je razvidno, da bi v slovenskem prostoru to lahko bila storitev, ki bi zagotavljala večjo kvaliteto računovodskih informacij, ki so osnova za odločanje zunanjih uporabnikov računovodskih informacij, predvsem bank in drugih finančnih institucij. Storitev ni zanemarljiva tudi z vidika prevzema podjetij, ki niso zavezana k reviziji in bi bila izvedba skrbnega pregleda s strani revizijske hiše bistveno predraga. Iz kvalitetno zbranih, urejenih in povzetih informacij iz računovodskih izkazov in drugih računovodskih informacij si je namreč pri mikro in majhnih podjetjih povsem možno ustvariti realno sliko poslovanja podjetja in njegovega finančnega položaja.
Na 15. letni konferenci računovodij je dr. Odar argumentirano opredelil kdo so strokovnjaki v Sloveniji, ki bi bili najbolj primerni za izvajanje poslov kompiliranja. Na kratko povzemamo njegove ugotovitve:
- V Kodeksu etike poklicnih računovodij, ki ga je izdala Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov, je v opredelitvi pojmov jasno zapisno, da je računovodski strokovnjak po določbah obravnavanega kodeksa posameznik, včlanjen v organizacijo, ki je vključena v Mednarodno zvezo računovodskih strokovnjakov (IFAC).
- Slovenski inštitut za revizijo je član Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov že od leta 1995.
- Z vso odgovornostjo je g. Odar izpostavil trditev, da so za izvajanje poslov kompiliranja v Sloveniji po MSS 4410 usposobljeni in »pooblaščeni« aktivni preizkušeni računovodje. Aktivni preizkušeni računovodje so tisti, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na seznam aktivnih preizkušenih imetnikov strokovnega naziva, kot ga določa Pravilnik o pogojih za uvrščanje na sezname aktivnih preizkušenih imetnikov strokovnega naziva iz člena 9/II-7.
- Pomembno dejstvo je, da spoštovanje Kodeksa poklicne etike računovodij preverja Slovenski inštitut za revizijo, ki ima moč, da preizkušenega računovodjo, ki ne spoštuje obravnavanega kodeksa, po predpisanem postopku tudi kaznuje z izbrisom s seznama aktivnih preizkušenih računovodij.
Več o postopku izvajanja posla kompiliranja pa v naslednji številki TFL Glasnika.
Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB2 in 85/10) v drugem odstavku 76. člena določa, da če je v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka tega člena plačnik DDV davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ima pa sedež v drugi državi članici, lahko ta davčni zavezanec imenuje davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV.
Če je v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka tega člena plačnik DDV davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, mora tak davčni zavezanec imenovati davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV, razen v primeru, ko tak davčni zavezanec uporablja posebno ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Unije, in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci.
Na podlagi drugega odstavka 76. člena ZDDV-1 torej imenovanje davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV, ni obvezno, če je v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 plačnik DDV davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici, medtem ko je obvezno imenovanje davčnega zastopnika za davčne zavezance, ki imajo sedež v tretji državi oziroma na tretjem ozemlju.
Dolžnosti in obveznosti davčnega zastopnika so opredeljene v 4. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10 in 110/10). Tako je med drugim navedeno, da davčni zastopnik v imenu davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, plačuje DDV, vlaga zahtevke za vračilo presežka odbitka DDV itd.). Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, mora davčnemu zastopniku za potrebe izpolnjevanja obveznosti iz naslova DDV poslati en izvod izdanih računov, na katerih je poleg drugih predpisanih podatkov v skladu s 15. točko 82. člena ZDDV-1 navedeno tudi ime in identifikacijska številka za DDV davčnega zastopnika.
Iz zakonskih določb in določb pravilnika je razvidno, da je davčni zastopnik, ki ga je imenoval davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, določen kot oseba, ki mora plačati DDV. Gre za tisti DDV, ki izhaja iz opravljanja transakcij oziroma poslovanja davčnega zavezanca, v zvezi s katerimi je davčni zavezanec določil davčnega zastopnika ter mu posredoval vse podatke, potrebne za pravilen izračun njegove davčne obveznosti (le za DDV, izkazan na obračunu DDV). Davčni zastopnik tako ne more biti odgovoren za morebitne davčne obveznosti v primerih, ko davčni zavezanec izvaja transakcije, o katerih davčnega zastopnika ni obvestil in davčnemu zastopniku ali davčnemu organu ni posredoval podatkov za pravilen izračun davčne obveznosti. V tretjem odstavku 76. člena ZDDV-1 je tudi določeno, da če davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ne plača DDV v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZDDV-1, plača DDV prejemnik blaga oziroma storitev.
Obresti, ki jih slovenski davčni rezident ali poslovna enota nerezidenta v Sloveniji plača tuji pravni osebi, so v Sloveniji predmet davčnega odtegljaja. Splošna davčna stopnja za davčni odtegljaj znaša 15 odstotkov. Ob izpolnjevanju določenih pogojev se je mogoče plačilu davčnega odtegljaja izogniti na podlagi določb Direktive Sveta 2003/49/ EC2 (v nadaljevanju: direktiva), ki je v ZDDPO-2 prevzeta v 72. členu, ali zmanjšati davčno obveznost z uporabo nižje davčne stopnje, ki jo omogočajo mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju (v nadaljevanju: mednarodne pogodbe). V vsakem primeru je ugodnejša davčna obravnava obresti kot takih možna le za obresti, ki ustrezajo tržni obrestni meri. Za presežni del obresti, tj. tisti del obresti, ki presega tržno obrestno mero, uporaba 72. člena ZDDPO-2 ni možna, prav tako ni možno uporabiti znižane davčne stopnje, ki je za izplačilo obresti predvidena v ustreznih mednarodnih pogodbah.
Oprostitev davčnega odtegljaja tako za presežni del obresti ni možna, uporaba nižje davčne stopnje pa ni nujno povsem izključena, saj lahko presežni del obresti predstavlja kakšen drug dohodek, za katerega je v skladu z mednarodnimi pogodbami predvidena ugodnejša davčna obravnava (npr. dohodek, podoben dividendam). Dividende, kamor se uvrščajo tudi dohodki, podobni dividendam, so, podobno kot obresti, v mednarodnih pogodbah deležne ugodnejše davčne obravnave, saj se lahko ob njihovem izplačilu davčni odtegljaj obračuna in plača po nižji davčni stopnji.
V ZDDPO-2 je posebna določba namenjena dohodkom, ki so podobni dividendam. Med te dohodke med drugim spada prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Slednje dopolnilo določbe ureja v praksi pogoste primere, ko prejemnik dohodka sicer nima 25-odstotnega lastniškega deleža v izplačevalcu dohodka (lastniški delež na primer znaša le 15 odstotkov), vendar le-tega kljub temu obvladuje.
Ena izmed oblik prikritega izplačila dobička so obresti na posojila, dana po nižji ali prejeta po višji obrestni meri, kot znaša priznana obrestna mera iz 19. člena ZDDPO-2, in obresti od presežka posojil iz 32. člena ZDDPO-2. Ne glede na to, da zakon na tem mestu uporabi pojem »priznana obrestna mera«, je njegova določila treba razlagati širše in priznano obrestno mero razumeti v smislu tržne obrestne mere.
Ugotovitev, ali se obresti izplačajo osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca, je relativno enostavna. Večja težava je pri ugotovitvi, ali oseba, ki ji je bil dohodek izplačan, obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Če na tem mestu zanemarimo težavnost pri dokazovanju obvladovanja izplačevalca dohodka od prejemnika, lahko zaključimo, da je mogoče tudi za presežni del obresti uporabiti (najpogosteje) nižjo davčno stopnjo pod pogoji, ki so določeni v ustrezni mednarodni pogodbi.
Kapitalsko ustreznost, skladno z 11. členom ZFPPIPP, podjetje doseže takrat, ko je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih podjetje opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljeno pri svojem poslovanju.
ZFPPIPP v svojem 32. členu podjetjem nalaga obveznost zagotavljanja kapitalske ustreznosti: »Družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z dovolj dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju. Poslovodstvo mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.«
Slovenski poslovno finančni standardi v načelih dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, kapitalsko ustreznost definirajo kot ustrezno dolgoročno financiranje kratkoročnih naložb (načelo ustreznega obratnega kapitala).
Podjetje mora, iz poslovnih razlogov, vedno imeti nekaj stalno vezanih kratkoročnih sredstev. Odstotek stalno vezanih kratkoročnih sredstev je različen v različnih gospodarskih dejavnostih in v različnih podjetjih. Če so stalno vezana kratkoročna sredstva pokrita z dolgoročnimi viri se tveganje dolgoročne, pa tudi kratkoročne plačilne sposobnosti znižuje.
Načelo plačilne sposobnosti podjetja št. 5,37 našteva tele glavne dejavnike, ki povečujejo tveganje na področju dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja:
- zmanjšanje koeficienta obračanja kratkoročnih naložb in njihovih posameznih oblik,
- povečanje koeficienta obračanja kratkoročnih obveznosti in njihovih posameznih oblik,
- zmanjšanje možnosti dolgoročnega obnavljanja (revolving) kratkoročnih posojil,
- zmanjšanje sposobnosti obnavljanja dolgoročnih posojil, če je zadržani dobiček manjši od zneska odplačila dolgoročnih posojil,
- zmanjšanje sposobnosti povečevanja dolgoročnega financiranja za znesek izgube, ki ni nadomeščena s povečevanjem vplačanega lastniškega kapitala,
- povečevanje dolgoročnih naložb, ki ni v celoti pokrito z novim dolgoročnim financiranjem,
- povečevanje obsega poslovanja, ki ga ne spremlja ustrezno povečevanje dolgoročnega financiranja.
SRS 1.14 določa, da se vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti v poslovnih knjigah pripoznajo kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna sredstva ali kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.
Skladno s spremenjenim kontnim načrtom, se vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti izkazujejo na kontu 044.
Do vlaganj v tuja opredmetena osnovna sredstva lahko pride le v soglasju z lastnikom oziroma najemodajalcem opredmetenega osnovnega sredstva.
Razlog za takšna vlaganja je običajno v tem, da najemojemalec lahko opredmeteno osnovno sredstvo uporablja le dodelano, urejeno ali spremenjeno s pomočjo dodatnih vlaganj. Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva so zato, z vidika obdavčitev, potreben strošek za opravljanje dejavnosti. Najemojemalec, ki je identificiran za DDV, ima pravico do odbitka DDV.
Usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva se med stroške prenašajo v obliki amortizacije. Amortizacija se, tako kot pri drugih opredmetenih osnovnih sredstvih, določi glede na dobo koristnosti sredstva. Pri določitvi dobe koristnosti mora podjetje upoštevati tudi določila najemne pogodbe, saj naložba v tuje opredmeteno osnovno sredstvo po poteku najemne pogodbe za podjetje ni več koristna, če seveda ni kakšnega posebnega dogovora glede uporabe po poteku veljavne najemne pogodbe. O določitvi amortizacije v dobi koristnosti govorimo zato, ker se podjetje tudi v primeru vlaganj v tuja opredmetena osnovna sredstva odloči za dovoljene metode amortiziranja. Amortizacijska osnova se izračuna kot nabavna vrednost vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva, zmanjšana za morebitno preostalo vrednost.
DZ je v nadaljevanju redne seje obravnaval predlog novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki bo olajšal administrativne postopke. Zakonu se obeta podpora, saj so se z njegovo uveljavitvijo strinjale vse poslanske skupine, ob čemer je opozicija opozorila, da manjka analiza stroškov njegove uvedbe.
Novela za poenostavitev administrativne obveznosti davčnih zavezancev ter za zmanjšanje administrativne obremenitve davčne uprave določa, da se bo prag obdavčljivega letnega prometa za male zavezance zvišal s 25.000 na 50.000 evrov, kar mora potrditi še EU, je spomnil državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič.
Predlog zaradi prenosa evropske zakonodaje predvideva uvedbo posebnega pravila glede kraja opravljanja storitev pri dajanju prevoznih sredstev in čolnov, namenjenih za razvedrilo, v dolgoročni najem osebi, ki ni davčni zavezanec. Uvaja se enakovredna obravnava papirnatih in elektronskih računov, spreminjajo pravila za izdajo računov, določajo pravila za izdajo rednega in poenostavljenega računa ter pravila za hrambo računov.
Novost predloga novele zakona o DDV je natančneje določeno obdobje, za katerega se izračunavajo obresti, povečane za kazenske točke, v primeru predložitve popravka obračuna DDV. Popravlja se tudi definicija za določitev praga za uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji, ureditev pa se tudi poenostavlja.
DZ je obravnaval še predlog novele zakona o blagovnih rezervah. Predlogu so podporo napovedale vse poslanske skupine. V predstavitvi mnenj je Alenka Pavlič (PS) opozorila, da bi morala vlada, ki želi prodati Petrol, iz te družbe izvzeti družbo Instalacije, ki upravlja skladiščenje naftnih rezerv pri Kopru, saj je ta dejavnost za državo strateškega pomena. Mirko Brulc (SD) pa je poudaril, da bi morala vlada ustanoviti sklad za zavarovanje blagovnih tveganj.
Zakon v pravni red prenaša določbe evropske direktive, s katerimi bodo vzpostavljeni postopki in ukrepi za dodano krepitev sistema vzdrževanja minimalnih rezerv nafte in naftnih derivatov na ozemlju Slovenije in na ravni celotne EU ter za ublažitev posledic v primeru večjih motenj pri oskrbi z nafto in naftnimi derivati.
Vzpostavljen bo mehanizem za izredne razmere, če bi se oskrba s surovo nafto ali naftnimi derivati v posamezni državi članici in na območju celotne EU nenadno občutno zmanjšala. Okrepljeno bo tudi spremljanje vzdrževanja rezerv, je v DZ spomnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Uroš Rožič.
Evropska komisija je danes predstavila predlog za spremembo zakonodaje EU o biogorivih, da bi se omejila uporaba poljščin za proizvodnjo biogoriv in povečale okoljske koristi teh goriv. Uporaba biogoriv iz poljščin za doseganje evropskega cilja 10-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v prometu bo tako omejena na pet odstotkov.
S tem naj bi se spodbudila uporaba alternativnih biogoriv, t.i. biogoriv druge in tretje generacije, ki se proizvajajo iz delov rastlin, ki niso namenjeni prehrani. Gre recimo za biomaso, slamo ali alge.
Ta so okolju prijaznejša kot fosilna goriva, obenem pa ne posegajo v zemljišča za proizvodnjo hrane, kar je eden ključnih očitkov naravovarstvenikov in drugih nevladnih organizacij proizvodnji biogoriv. Večina teh goriv se namreč prideluje iz koruze in sladkornega trsa.
V oceni izpustov toplogrednih plinov pri biogorivih naj bi se po novem upoštevali tudi ocenjeni vplivi proizvodnje teh goriv na spremembe uporabe zemljišč po svetu.
Komisija poleg tega predlaga povišanje najnižjega praga za znižanje toplogrednih plinov v novih obratih za proizvodnjo biogoriv na 60 odstotkov, zato da se izboljša učinkovitost postopkov proizvodnje teh goriv. Bruselj predlaga tudi okrepitev tržnih spodbud za razvoj alternativnih biogoriv.
Biogoriva, ki se proizvajajo trajnostno in v učinkovitih postopkih, so po navedbah Evropske komisije nizkoogljična alternativa fosilnim gorivom v mešanici energetskih virov v EU, zlasti v pogonskih gorivih. EU si je zato v okviru podnebno-energetskega svežnja zadala cilj, da bo do leta 2020 10 odstotkov energetske mešanice v prometu odpadlo na biogoriva.
Ker pa se je globalni trg za biogoriva razširil, še posebej ob veliki rasti njihove proizvodnje v Severni in Južni Ameriki ter delih Azije, je po pojasnilih Bruslja postalo jasno, da se biogoriva razlikujejo glede njihov vpliv na rabo zemljišč po svetu.
Nedavne raziskave so tako pokazale, da lahko ob upoštevanju posrednih sprememb v rabi zemljišč, na primer ko proizvodnja biogoriv povzroči, da se proizvodnja živil ali krme premakne na nekmetijske površine, določena biogoriva dejansko povzročajo enako količino izpustov toplogrednih plinov kot fosilna goriva.
Predvsem nevladne organizacije pa so opozarjale na nesprejemljivost uporabe zemljišč za proizvodnjo hrane za proizvodnjo biogoriv, še posebej v luči visokih cen hrane.
Prvi odzivi s strani okoljevarstvenih organizacij so kritični. Tako Greenpeace kot Friends of the Earth Europe sta s predlogi Bruslja nezadovoljna. v obeh organizacijah so prepričani, da Evropska komisija ne gre dovolj daleč in da omejitve niso ambiciozne.
Moti jih tudi dejstvo, da v Bruslju s tem ne bodo učinkovito omejili uporabe biogoriv, ki so po svojih okoljskih učinkih celo slabši od fosilnih goriv, ki jih nadomeščajo.
Vir: STA
- Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve okolja z emisijo ogljikovega dioksida, objavljeno v Uradnem listu RS št. 79/2012 z dne 19.10.2012, veljati začne 8.1.2013
- Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2013–2017, objavljeno v Uradnem listu RS št. 79/2012 z dne 19.10.2012, velja od 19.10.2012
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi, Protokola o spremembah – Spremembe Konvencije o ustanovitvi Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi in Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Evropskim centrom za srednjeročne vremenske napovedi o pristopu Republike Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi in s tem povezanih pogojih (MKUECSVN), objavljeno v Uradnem listu RS (mednarodne) št. 11/2012 z dne 19.10.2012, velja od 20.10.2012
- Enotni kotni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 78/2012 z dne 15.10.2012, velja od 16.10.2012
- Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, objavljeno v Uradnem listu RS št. 78/2012 z dne 15.10.2012, velja od 16.10.2012
- Uredba o izvajanju uredb (ES) o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, objavljeno v Uradnem listu RS št. 77/2012 z dne 12.10.2012, veljati začne 27.10.2012
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 79/2012 z dne 19.10.2012, velja od 20.10.2012
- Uredba o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 78/2012 z dne 15.10.2012, velja od 16.10.2012
- Zakon o ratifikaciji Protokola o spremembi Konvencije o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980 (Protokol 1999) (MPSKMŽP), sprememba objavljena v Uradnem listu RS (mednarodne) št. 11/2012 z dne 19.10.2012, velja od 20.10.2012
- Predlog zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), prva obravnava, EPA 728-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), prva obravnava, EPA 729-VI
- Predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), prva obravnava, EPA 730-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o deviznem poslovanju (ZDP-2B), skrajšani postopek, EPA 719-VI
- Predlog zakona o spremembah Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (ZUOPZP-B), skrajšani postopek, EPA 720-VI
- Predlog zakona o spremembi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1A), skrajšani postopek, EPA 703-VI
- Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-C), skrajšani postopek, EPA 712-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona (ObrZ-E), prva obravnava, EPA 711-VI
- Predlog zakon o dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (ZUS-1B), skrajšani postopek, EPA 705-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1E), skrajšani postopek, EPA 704-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD-A), prva obravnava, EPA 706-VI
- Predlog zakona o davku na finančne storitve (ZDFS), prva obravnava, EPA 701-VI
- Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na bilančno vsoto bank (ZDBVB-A), skrajšani postopek, EPA 702-VI
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu OKTOBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 5 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov.
- Redne novele (spremembe in dopolnitve zakona) so tri: ZJN-2A, ZJN-2B in ZJN-2C.
- V Državni zbor je vložen predlog novele Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D), ki uvaja minimalni prag zapadlih oz. neplačanih terjatev. S tem ukrepom bodo morali naročniki izločati tiste ponudnike, ki bodo na dan oddane ponudbe imeli 50 evrov ali več neporavnanih davkov oz. prispevkov. Predlog novele ureja tudi pridobitev soglasja za sklenitev aneksa, s katerim bi se povečal obseg predmeta ali vrednosti pogodbe. V skladu s spremembami bi moral naročnik od svojega nadzornega organa pridobiti soglasje takrat, ko znaša vrednost povečanja pogodbe vsaj 10.000 evrov in predstavlja najmanj pet odstotkov prvotnega naročila. Če naročnik nima svojega nadzornega organa, mora po noveli pridobiti soglasje vlade.
- Zadnji vpliv na zakon je bila odločba ustavnega sodišča, s katero je bila razveljavljena druga alineja četrtega odstavka 42. člena Zakona. Razveljavitev določbe je začela veljati 9.6.2012.
- Državni zbor uradnega prečiščenega besedila zakona še ni pripravil.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 128-5409/2006, stran 14017. Veljati je začel 23.12.2006, uporabljati pa se je začel s 7.1.2007.
| EKO-LEX, od 17.10.2012 - 23.10.2012 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | 4 novosti | 1 novost |
- V Uradnem listu št. 79 z dne 19.10.2012 je bil objavljen Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve okolja z emisijo ogljikovega dioksida, ki bo začel veljati 8.1.2013;
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je 19.10.2012 zajavno obravnavo objavilo Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji. Pripombe in predloge na osnutek pričakujejo do 2.11.2012;
- Državni zbor je 19.10.2012 prejel v obravnavo Predlog zakona o spremembah Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (ZUOPZP-B), skrajšani postopek, EPA 720-VI.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 17.10.2012 - 23.10.2012 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 2 novosti | 126 novosti | 7 novosti | 2 novosti | 12 novosti | 17 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 4 novosti | 2 novosti | |||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 1 novost | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 1 novost | 6 novosti | 3 novosti | 10 novosti | 7 novosti | ||
| 5. JAVNE FINANCE | 138 novosti | 5 novosti | 8 novosti | 9 novosti | |||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 26 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 10 novosti | 4 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 1 novost | 6 novosti | 4 novosti | 18 novosti | 3 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 4 novosti | 1 novost | 11 novosti | 25 novosti | |||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 1 novost | |||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 3 novosti | 8 novosti | 3 novosti | 9 novosti | |||
| 11. OBČINE | 42 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.