"Zbornica ni zakonodajalec, res pa je, da bi bila za marsikatero rešitev dovolj že ena seja parlamenta." Tako pravi v pogovoru naš današnji gost Danijel Lampergar, ki je od 1. oktobra direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Že od leta 2004 je bil zelo prodoren svetovalec pri zbornici, drugače pa je ekonomist, ki ima rad finance. Za svoje delo pravi, da gre v Zbornici za nekakšno obojestransko izobraževanje in dodaja: "Kot svetovalec dobiš od obrtnikov odgovor na tisto, kar najprej vidiš teoretično, na papirju. To pa je tudi naše osnovno vodilo delovanja v zbornici. Če jim prav prisluhneš, težko zajadraš na neka filozofska in teoretična pota."
Miha Šercer, odvetniški kandidat, v tokratnem pravnem članku piše o delovnem razmerju, predvsem pa o drugih oblikah opravljanja dela, s katerimi se delodajalci nemalokrat izognejo sklenitvi delovnega razmerja.
V današnji temi tedna bomo poskušali na kratko opredeliti prevarantsko računovodsko poročanje. V času vsesplošne krize vrednot se moramo vprašati, ali se kriza vrednot pojavlja tudi v računovodskem poročanju. Odgovor je vsekakor pozitiven. S "kreativnim računovodenjem" in posledično napačnimi računovodskimi poročili pride do zavajanja uporabnikov računovodskih poročil, tako notranjih kot zunanjih. Samo kreativno računovodenje še ne pomeni tudi prevarantskega računovodenja in prevarantskega računovodskega poročanja. Do prevare pride namreč takrat, ko je kreativno računovodenje zlorabljeno za kriminalne namene.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
G. Danijel Lampergar, s 1. oktobrom 2014 ste postali direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Že od leta 2004 ste bili zelo prodoren svetovalec pri zbornici, drugače pa ste ekonomist, ki ima rad finance. Na kaj ste v svoji dosedanji karieri najbolj ponosni?
Danijel Lampergar:
Na to, da sem se kot mlad zelen fant s fakultete šel najprej kalit v zasebno podjetništvo. S kolegom sva opravljala poslovne storitve na trgu, da sva se preizkusila, kaj pomeni iskati stranke na trgu in pridobivati delo. Iz tega sem stvari nadgrajeval in sem se zaposlil v zbornici kot svetovalec, da sem lahko nadgrajeval, kar sem pridobil v podjetništvu, in to prenašal na male in mikropodjetnike. Najprej kot splošni svetovalec, potem kot svetovalec za področje financ, nato za poslovanje na tujih trgih.
Ponosen sem, da mi je ves čas uspelo ohraniti neko preprostost, zdravo kmečko pamet, ki ti jo obrtniki precejkrat pokažejo. Če jim prav prisluhneš, težko zajadraš na neka filozofska in teoretična pota. V zbornici gre za nekakšno obojestransko izobraževanje – kot svetovalec dobiš od obrtnikov odgovor na tisto, kar kot svetovalec najprej vidiš teoretično, na papirju. To pa je tudi naše osnovno vodilo delovanja v zbornici.
TFL Glasnik:
Redka kombinacija tega, da gre nekdo iz podjetništva in se odloči za institucionalno delovanje. Kakšen je zdaj vaš program in kako ga boste uresničili? Zbornica ima predsednika, vi pa ste direktor. Kako boste glede na pristojnosti udejanjili to, kar ste si zadali?
Danijel Lampergar:
Moj program je udejanjenje programa predsednika zbornice. Lahko rečem, da bom po najboljših močeh uresničeval to, kar je predsednik obljubil. Pri naših stvareh je treba biti iskren in ne preveč teoretičen. Ključna stvar za Obrtno-podjetniško zbornico je, da razumemo, kaj je njeno poslanstvo. Ustanovljena je bila pred 45 leti - kar bomo letos praznovali - da bi zastopali interese obrtnikov in podjetnikov do države. To bomo nedvomno delali naprej, zdaj ko imamo prostovoljno članstvo, smo lahko toliko glasnejši in prodornejši.
Imamo več kot 30 sekcij in nameravamo tako prek njih kot tudi prek svetovalnih področij, ki jih pokrivamo, povedati državi, ministrstvom, ki sprejemajo predpise in pravila, kaj njihova implementacija pomeni za mikropodjetja, delavnice, storitvena podjetja. Skratka, da bi bila ta zakonodaja prijazna malim podjetnikom, pisana njim na kožo, da ne bi povzročala dodatnih stroškov poslovanja.
Za sodobno prostovoljno zbornico to ni dovolj in tega se zavedamo, zato poleg tega na terenu prek območnih zbornic zagotavljamo najrazličnejše storitve: svetovanje na različnih področjih, izobraževanje, sekcijsko delovanje. Imamo pa še zanimiv komercialni produkt: če kateri od članov ne vidi ali ne potrebuje ničesar v pestri paleti naših storitev, ima kartico, ki zagotavlja članom ekskluzivne popuste pri kar 80 partnerjih. Med njimi so nekateri veliki, denimo Telekom, Zavarovalnica Triglav in podobni.
TFL Glasnik:
Svojčas je bilo v zbornici 52.000 članov, kaj pa danes, ko obveznega članstva ni? Kaj to pomeni za delovanje zbornice?
Danijel Lampergar:
Zanimanje znova raste in trendi se obračajo. Ob prehodu na prostovoljno članstvo je številka padla za 30 odstotkov, na kakšnih 30.000 članov. Moramo se pohvaliti, da je bil to odličen rezultat, kar gre pripisati ravno našemu delu na terenu in neposrednemu stiku s člani. Na Madžarskem je zbornica ob prehodu na prostovoljno članstvo propadla. Seveda nam ta rezultat sporoča, da si mali in mikropodjetniki želijo dobrega posrednika, da si želijo storitev na terenu.
Za zbornico pomeni padec članstva velik izpad prihodkov, ki jih moramo pridobiti na trgu, hkrati se je nujno ustrezno racionalizirati, organizirati tako, da bomo pri ponujanju storitev krepili stvari, pri notranjem delovanju pa to pomeni krčenje.
TFL Glasnik:
Obrtno-podjetniška zbornica? Se vam ne zdi, da je logika obrtnikov docela drugačna od logike podjetnikov? Družita ju sicer racionalno poslovanje in dobiček, a vendarle. Ali je to združevanje smiselno, mar ne bi bilo bolje, da bi imeli dve zbornici?
Danijel Lampergar:
Zame je to zelo preprosto. Iz Obrtne zbornice smo se že pred leti preimenovali v Obrtno-podjetniško zbornico prav z namenom. Ko smo pogledali na teren, smo ugotovili, da so številni naši tradicionalni člani, ki so bili pripadni našemu sistemu, prerasli iz obrtnikov v podjetnike. Kljub temu niso želeli zapustiti te ciljne skupine. Menili so, da so potrebne informacije, da so lahko prerasli iz obrtnika v podjetnika, dobili pri nas.
Pravili so, da čeprav gre v našem podjetju za tradicionalno obrtno zadevo, je ta robotizirana, smo podjetje, ki izvaža 90 in več odstotkov, smo vendarle del te skupine. Imate dobre ideje na področju zakonodaje in podobno. Zato so združevali vse te dejavnike. Še zlasti zdaj, ko smo prostovoljna institucija. Iz tistega 'podjetniška' v imenu gre vendarle zaznati, da gre za mala podjetja, da ne gre za neko veliko gospodarstvo.
TFL Glasnik:
Pa imate kakšno ločnico ali mejo, kako veliko podjetje je še lahko vaš član?
Danijel Lampergar:
Ne, smo prostovoljna institucija. Včlanjena so tudi velika podjetja s serijsko proizvodnjo in so zraven, ker so zadovoljna z našimi storitvami in našimi prizadevanji. Poglejte denimo naša prizadevanja v zvezi z ustrezno ureditvijo nepremičninskega davka. Takoj moram pripomniti, da nismo bili proti uvedbi nepremičninskega davka, ampak proti stopnji, ki je v 80 odstotkih primerov bolj obremenila naše člane. Pri tem smo si izredno prizadevali in so nam številni hvaležni, ne pa tistim zbornicam, ki so držale jezik za zobmi.
TFL Glasnik:
Vendarle imate številne člane, torej uspešne delodajalce, zato ste eden prvih partnerjev vladi. Kako se boste lotili pospeševanja razvoja podjetništva, saj se vas in tudi drugih združenj delodajalcev premalo sliši. Ves čas poslušamo bolj sindikate.
Danijel Lampergar:
Nastopili bomo na dva načina. Najprej v okviru ekonomsko-socialnega sveta. Moramo se pohvaliti, da svetu letos predseduje Obrtno-podjetniška zbornica. Prizadeval si bom, da bo šel ekonomsko-socialni dialog v takšni smeri, da bo tudi sindikat spoznal, da je gospodarstvo tisto, na katerem slonita razvoj in blaginja. Da bodo spoznali, da bo vsem šlo dobro, ko bo šlo dobro gospodarstvu.
Druga je namera ustanoviti strateški svet za obrt in podjetništvo. Minister za gospodarstvo nam je že obljubil, da ga bo ustanovil. Od tega sveta si obetamo ravno to, kar vi govorite - da doslej ni bilo nekega posebnega posluha za obrtnike in podjetnike. Želimo si tega sveta, saj bomo tja lahko prišli s konkretnimi problemi in predlogi, kako jih reševati. Potem od ministra za gospodarstvo pričakujem, da bo sam prevzel pobudo tudi pri drugih ministrstvih, ki imajo morda bolj kot ministrstvo za gospodarstvo vpliv na gospodarstvo.
TFL Glasnik:
Imate morda tudi časovne cilje? Kako pa je s prevzemanjem dobrih praks iz tujine? Ključno je namreč, da če zaposliš sebe, si storil veliko.
Danijel Lampergar:
Strinjam se z vami, vendar morate razumeti, da ne mi ne vse druge zbornice nismo zakonodajalci. Po drugi strani že leta vemo, da bi bila za marsikatero rešitev dovolj že ena seja parlamenta.
TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Danijel Lampergar:
Moramo si upati in biti malo manj pesimistični, biti malo manj zavistni. Uspešne moramo spoštovati in jih vzeti za vzor, ne pa da jih vidimo zgolj kot nekoga, ki je izkoristil neki položaj. Preprosto z dobro voljo in vero vase gremo naprej in ne vidim razloga, zakaj Slovenija ne bi bila čez čas spet dobra, gospodarsko močna dežela veselih in pozitivnih ljudi.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Tina Kosec
piše: Miha Šercer, univ. dipl. pravnik, Odvetniška družba BGK o.p., d.o.o., Ljubljana
V času gospodarske krize delodajalci še bolj kot običajno iščejo druge podlage za opravljanje dela, s katerimi bi se izognili sklenitvi delovnega razmerja. Ali to sploh lahko?
Zakon o delovnih razmerjih[1] v 2. odstavku 13. člena določa, da se v primeru obstoja elementov delovnega razmerja delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava (podjemna pogodba, avtorska pogodba, poslovno sodelovanje z s.p-jem, delo preko študentske napotnice idr.), razen v primerih, ki jih določa zakon (takšna izjema je npr. začasno ali občasno delo upokojencev po 27.a do 27.g členu ZUTD[2]). To pomeni, da je treba v primeru obstoja elementov delovnega razmerja obvezno skleniti pogodbo o zaposlitvi, ne glede na morebitno drugačno voljo pogodbenih strank. V 18. členu ZDR-1 je nadalje določeno, da se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.
Elementi delovnega razmerja izhajajo iz 4. člena ZDR-1, ki delovno razmerje opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Bistvena je torej podrejenost, nesamostojnost delavca, vključenost v organiziran delovni proces, katerega pravil se je dolžan držati, kontinuiteta opravljanja dela, delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, dopolnilni elementi pa so običajno še delo v prostorih delodajalca, z njegovimi delovnimi sredstvi, v točno določenih časovnih okvirih, na točno določen način ipd.
Na drugi strani to pomeni, da bo moral delodajalec v primeru spora o obstoju delovnega razmerja dokazati, da je delavec (oz. bolje rečeno izvajalec) pri delu samostojen, da si sam odreja delovni čas, kraj in način dela, da ni vključen v organizacijsko shemo pri delodajalcu, da ni vezan na njegova navodila in nadzor, da je pri njegovem delu pomemben zgolj rezultat, ali pa da delo opravlja zgolj občasno, na vsake toliko časa, glede na sprotne potrebe dela, brez stalnosti, kontinuitete.
Delavec/izvajalec, ki dela na podlagi pogodbe civilnega prava (npr. na podlagi podjemne pogodbe) in meni, da ima njegovo delo vse elemente delovnega razmerja, lahko kadarkoli v času trajanja tega razmerja od delodajalca/naročnika zahteva, da mu izroči pisno pogodbo o zaposlitvi. Če delodajalec tega ne stori, ima možnost sodnega varstva (3. odstavek 17. člena ZDR-1). Čeprav zakon tega izrecno ne določa, bo delavec ob tem verjetno moral ravnati v skladu s postopkom, določenim v 1. in 2. odstavku 200. člena ZDR-1, kar pomeni, da bo moral podati pisno zahtevo ter delodajalcu pustiti 8 dni za izpolnitev obveznosti, v primeru neizpolnitve pa bo lahko v nadaljnjem 30 dnevnem roku zahteval sodno varstvo. Če pa medsebojno razmerje preneha, ima delavec po ustaljeni sodni praksi zgolj 30 dni časa za uveljavljanje svojih pravic - tudi če niti ne uveljavlja nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, temveč samo denarne terjatve iz naslova delovnega razmerja (npr. regres, potni stroški, prehrana, odškodnina za letni dopust in podobne pravice, za katere je bil delavec prikrajšan, ker mu delodajalec ni priznaval delovnega razmerja). Po mojem mnenju je takšna sodna praksa sicer očitno napačna in delavcem jemlje ustavno pravico do sodnega varstva, vendar je vprašanje, koliko delavcev se bo zoper njo dejansko pripravljenih boriti vso pot do Ustavnega sodišča.
Da v praksi, predvsem zaradi obstoječe gospodarske krize, dejansko obstaja vedno več t. i. prikritih delovnih razmerij, ugotavljajo tudi na inšpektoratu za delo v svojem letnem poročilu ter napovedujejo, da bodo pri nadzorih dodatno pozornost posvečali tudi tej problematiki. Enako tudi davčni inšpektorji. Ob visokih globah, ki lahko sledijo, in ob dejstvu, da se vedno več delavcev odloča za sodno varstvo ter upoštevaje dejstvo, da je po novem tudi delo po nekaterih pogodbah civilnega prava povezano z visokimi stroški za delodajalca, se je pred sklenitvijo takšne pogodbe potrebno resno vprašati: ali se res izplača?
[1] Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 21/2013 in 78/2013)
[2] Zakon o urejanju trga dela (Ur. list RS, št. 80/10 in naslednji)
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Kaj je prevarantsko računovodsko poročanje? Je to vsako računovodsko poročilo, ki vsebuje pomembne napake? Odgovor je negativen. O prevarantskem računovodskem poročanju govorimo, če obstajajo elementi prevare v računovodskih izkazih.
Elementi prevare v računovodskih izkazih so prisotni, kadar obstajajo naslednji trije pogoji:
- postavke v računovodskih izkazih so pomembno napačne, ali napačno predstavljene,
- pripravljavec računovodskih izkazov ve, da uporabniki zaupajo v predložene računovodske izkaze in
- napačno prikazane, ali napačno predstavljene računovodske postavke imajo finančne posledice, ki so v korist storilca.
Katerih postopkov ali opustitev potrebnih dejanj se poslužujejo osebe, ki želijo pomembno napačno prikazati ali predstaviti postavke v računovodskih izkazih?
Običajno gre za:
- ponarejanje ali prirejanje poslovne dokumentacije,
- ponarejanje ali prirejanje vknjižb v poslovnih knjigah,
- namerno napačno predstavljanje poslovnih dogodkov in posledično vknjižb v poslovne knjige,
- namerno napačna uporaba določil standardov, ki jih družba uporablja kot osnovo za računovodenje,
- namerno napačna uporaba izbranih politik za pripoznavanje, merjenje računovodskih kategorij,
- namerno napačna uporaba izbranih politik za poročanje in razkrivanje posameznih postavk v računovodskih izkazih,
- opustitev razkritij posameznih postavk ali drugih dogodkov oziroma podatkov, ki jih je družba dolžna razkriti v letnem poročilu in
- drugo.
Zakaj prihaja do prevarantskega računovodskega poročanja?
Običajno prihaja do prevarantskega poročanja zaradi koristi posameznikov. Te koristi so lahko gmotne, statusne (ohranjanje nadzora, moči posameznikov), ali pa gre le za prikrivanje nekih dejstev, ki jih osebe, povezane s takšnim delovanjem, ne želijo razkriti. Nikakor ne smemo spregledati dejstva, da za prevaro vedno stoji oseba.
Komu vse škodujejo prevarantski računovodski izkazi?
Uporabniki računovodskih izkazov so zunanji (delničarji, upniki, zaposlenci in javnost na sploh) in notranji. Prevarantski računovodski izkazi torej škodujejo tako zunanjim kot tudi notranjim uporabnikom informacij. Pri notranjih uporabnikih lahko pride do napačnih odločitev o investiranju, proizvodnem programu, načinu trženja, zaposlovanju itd. Pri zunanjih uporabnikih pa lahko pride do:
- izplačila dobička, ki ga dejansko ni,
- do plačila previsokih davkov,
- s strani dobaviteljev do dobave blaga, ki ne bo nikoli plačano,
- s strani bank in drugih investitorjev do odobritve posojil, ki ne bodo vrnjena
- in drugo.
Kakšni morajo biti računovodski izkazi in poslovna poročila?
Računovodski izkazi morajo biti pripravljeni skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 82/2013) (v nadaljevanju ZGD-1) in sprejetimi računovodskimi standardi. Enkrat na leto je potrebno pripraviti letno poročilo, ki je sestavljeno iz računovodskih izkazov in poslovnega poročila. Skladno z določili 70. člena ZGD-1 mora poslovno poročilo vsebovati vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena. Pošten prikaz mora biti uravnotežena in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, ki ustreza obsegu in vsestranskosti njenega poslovanja. Analiza mora v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vsebovati ključne računovodske, finančne, in če je to potrebno, druge pokazatelje, ki vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja in delavci. Analiza vključuje ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila.
Prevarantski računovodski izkazi seveda v pomembnih postavkah in/ali razkritjih odstopajo od zgoraj navedenih pravil. Ker uporabniki predvidevajo in verjamejo, da so računovodski izkazi pripravljeni pošteno in poslovno poročilo vsebuje vse potrebne elemente, pride v primeru prevarantskih poročil do napačnih odločitev in namernega oškodovanja.
Vloga revizorjev pri odkrivanju prevar
Vloga revizorjev računovodskih izkazov pri odkrivanju prevar je opredeljena v Mednarodnem standardu revidiranja (MSR) 240 – Revizorjeve naloge, povezane z obravnavanjem prevar pri reviziji računovodskih izkazov.
Revizor je, skladno z določili MSR, odgovoren za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da je celota računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.
Zaključek
Prevarantsko računovodsko poročanje je precej razširjen mednarodni pojav. Pri tem večinoma ne gre za problem računovodenja, ampak za nevaren pojav v družbi s kriminalnimi posledicami. Računovodenje in računovodski izkazi so samo orodje, s pomočjo katerega strukture v podjetju ali drugi organizaciji, ki imajo priložnost in vpliv, izvajajo prevare.
V bližnji preteklosti je bilo tudi v slovenskem poslovnem okolju kar precej tovrstnih zlorab. Vsi jih bomo plačevali. Zato je zelo pomembno, da se družba tem pojavom upre. Pomembno vlogo pri ozaveščanju strokovnjakov s področja računovodstva, financ, davkov in revizije ima tudi Slovenski inštitut za revizijo. Svoje poslanstvo opravlja z organizacijo izobraževanj na to temo in s postavljenimi zahtevami po spoštovanju etičnih kodeksov za posamezne poklice.
Prejeli smo vprašanje davčnega zavezanca glede davčne obravnave dobave blaga z montažo, pri čemer nemški davčni zavezanec v okviru izvajanja svojih pogodbenih obveznosti vnaša v Slovenijo blago iz držav članic EU, kakor tudi iz tretjih držav.
Direktiva 2006/112/ES v prvem odstavku 36. člena določa, da se kadar blago, ki ga odpošlje ali prevaža dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun s poskusnim zagonom ali brez njega, za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano.
Drugi odstavek 36. člena iste direktive določa, da kadar se instalacija ali montaža opravi v drugi državi članici, kot je država dobavitelja, sprejme država članica, na ozemlju katere se opravi instalacija ali montaža, vse potrebne ukrepe za izognitev dvojnemu obdavčevanju v tej državi članici.
Nemški davčni zavezanec v okviru izvajanja svojih pogodbenih obveznosti vnaša v Slovenijo blago iz držav članic EU, kakor tudi iz tretjih držav. Kot je že navedeno, lahko v skladu s sklenjeno pogodbo slovenski naročnik nastopa kot uvoznik blaga, ki ga dobavi in montira nemški davčni zavezanec.
Odgovor na vprašanje, ali pri opisanem poslovnem dogodku pride do uporabe 36. člena Direktive 2006/112/ES, je odvisen od tega, kdo je lastnik blaga, v času, ko je blago uvoženo v Slovenijo.
Če je blago, ki se uvaža iz tretje države v času uvoza v lasti dobavitelja iz druge države članice, so dejansko izpolnjeni pogoji iz 36. člena Direktive 2006/112/ES. Dobavitelj iz druge države članice plača DDV od uvoza blaga (ki ga lahko odbije, če je v Sloveniji identificiran za DDV) in mora obračunati tudi DDV od dobave blaga z montažo, ki jo opravi na ozemlju Slovenije.
Iz pogodbe, sklenjene med slovenskim naročnikom in nemškim davčnim zavezancem izhaja, da pri dobavi blaga, ki jo opravi nemški davčni zavezanec, lastništvo na blagu preide na slovenskega naročnika pred uvozom blaga. V času uvoza je lastnik blaga torej slovenski naročnik, ki kot uvoznik plača DDV od uvoza blaga. Slovenski davčni zavezanec ima v skladu s prvim odstavkom 63. Člena ZDDV-1 pravico do odbitka vstopnega DDV.
Vir: pojasnilo Durs
OECD je julija 2013 objavil okvirni načrt ukrepov, katerih namen je zmanjšanje možnosti neupravičenega prelivanja dobičkov v države z nižjimi davčnimi obremenitvami, ki ga prakticira vse več davčnih zavezancev (angleško BEPS Action Plan). Dokument vsebuje seznam petnajstih ukrepov, ki naj bi bili v celoti sprejeti do konca leta 2015. Posamezni ukrepi naj bi bili sprejeti v treh svežnjih - prvi sveženj ukrepov naj bi bil sprejet septembra 2014, drugi septembra 2015 in tretji decembra 2015. Glede na to, da je Slovenija članica OECD, bodo sprejete odločitve vplivale tudi na davčne zavezance v Sloveniji. V nadaljevanju zato podrobneje predstavljam dosedanje aktivnosti OECD na tistih področjih, ki bodo obravnavana v prvem svežnju ukrepov.
Pri oblikovanju časovnega okvira za sprejem ukrepov v okviru projekta BEPS2 so države izhajale iz želje, da se ukrepi sprejmejo čim hitreje, dokler še obstaja težko doseženo soglasje o nujnosti sprejetja takšnih ukrepov. V prvi sveženj ukrepov je OECD uvrstil tista področja, za katera se je upravičeno pričakovalo, da bodo lahko dokončana do zastavljenega roka. Večina izmed njih je bila namreč že pred začetkom projekta BEPS predmet dogovarjanj in usklajevanj. Vendar, kot se je izkazalo, je vseh petnajst ukrepov med seboj tako tesno povezanih, da bodo poročila, ki bodo objavljena septembra, predstavljala bolj vmesno poročilo o napredku organizacije v zvezi s celotnim projektom BEPS kot pa dokončno verzijo poročil v zvezi s posameznimi ukrepi.
ČASOVNI OKVIR UKREPOV, KI NAJ BI BILI SPREJETI V OKVIRU PROJEKTA BEPS
September 2014
Ukrep št. 1: Poročilo o davčnih izzivih na področju digitalnega poslovanja
Ukrep št. 2: Osnutek določb v nacionalnih davčnih zakonodajah in Vzorčni konvenciji OECD za preprečitev davčnega neskladja, ki ga povzročajo hibridni instrumenti in hibridne oblike družb
Ukrep št. 5: Poročilo o dosedanjem delu na področju preprečevanja škodljivih davčnih praks
Ukrep št. 6: Priporočila za preprečevanje zlorab mednarodnih davčnih pogodb
Ukrep št. 8: Spremembe Smernic OECD za določanje transfernih cen v povezavi z neopredmetenimi sredstvi
Ukrep št. 13: Spremembe na področju dokumentacije o transfernih cenah
Ukrep št. 15: Poročilo o oblikovanju instrumenta za zagotovitev implementacije sprejetih ukrepov v okviru projekta BEPS
September 2015
Ukrep št. 3: Sprejem priporočil o oblikovanju nacionalnih pravil, ki bi okrepila izvajanje obstoječih pravil »CFC« (angl. »Controlled Foreign Company« rules)
Ukrep št. 4: Sprejem priporočil o oblikovanju nacionalnih pravil za preprečitev erozije davčne osnove s pomočjo obresti in drugih finančnih odhodkov
Ukrep št. 5: Oblikovanje strategije za vključitev držav, ki niso članice OECD, v aktivnosti učinkovitejšega preprečevanja škodljivih davčnih praks
Ukrep št. 7: Oblikovanje meril za preprečevanje umetnega izogibanja statusa poslovne enote
Ukrepa št. 9 in 10: Oblikovanje sprememb pravil na področju transfernih cen v povezavi s prenosom tveganj in kapitala ter drugimi visoko tveganimi transakcijami
Ukrep št. 11: Določitev metod za pridobivanje podatkov na področju erozije davčne osnove in prelivanja dobičkov ter ukrepi za soočenje z njimi
Ukrep št. 12: Sprejem priporočil za oblikovanje nacionalnih pravil, ki bodo omogočila razkritje agresivnega davčnega načrtovanja davčnih zavezancev
Ukrep št. 14: Oblikovanje meril v mednarodnih davčnih pogodbah za dosego večje učinkovitosti pri uporabi mehanizmov za reševanje mednarodnih davčnih sporov
December 2015
Ukrep št. 4: Sprejem sprememb na področju transfernih cen z namenom preprečitve erozije davčne osnove s pomočjo obresti in drugih finančnih odhodkov
Ukrep št. 5: Pregled in prilagoditev obstoječih meril za dosego učinkovitejšega preprečevanja škodljivih davčnih praks
Ukrep št. 15: Oblikovanje mednarodnega instrumenta za zagotovitev implementacije sprejetih ukrepov v okviru projekta BEPS
Pregled dosedanjega dela OECD v okviru projekta BEPS kaže, da se je OECD resnično zavzeto lotil svoje naloge z namenom izkoristiti doseženo načelno stališče vseh pomembnejših držav o potrebnem ukrepanju na področju erozije davčne osnove in prelivanju dobičkov. Kljub temu so se za pravilno izkazali pomisleki mnogih o realnih možnostih dosega zastavljenega cilja v tako kratkem času. Večina ukrepov, ki naj bi bili sprejeti septembra, namreč ne vsebuje oprijemljivih in konkretnih določb, ki bi doprinesle k rešitvi posameznih davčnih problemov. Če je razlog v tem, da so si ukrepi v celoti tako medsebojno prepleteni, potem nestrpno čakamo na prihodnji december, ko naj bi bili vsi ukrepi dokončno sprejeti. Da le ne bi v vmesnem času prišlo do pomanjkanje politične volje za dokončanje projekta.
Vir: revija Denar – Alenka Hočevar Gorenc
Med naloge vsakega dobrega gospodarja lahko štejemo zavedanje o stanju njegovega trenutnega premoženja, ocena o volumnu trošenja oziroma varčevanja v sedanjosti in strateško gospodarjenje v bližnji oziroma daljši prihodnosti. Kar se tiče skrbi za finance, ni globalno gledano nobene razlike med fizičnimi posamezniki, pravnimi osebami, regijami ali državo. Smiselno je sklepati, da v trendu večje porabe kot zaslužka posamezna enota ne more biti dolgoročno likvidna, če temelji del porabe na konstantnem kreditiranju. Ta formula velja tudi za državo, zato je potrebno iskati in udejanjiti celovite rešitve in posamezne nianse na področju vzpostavljanja gospodarske infrastrukture, ki bodo pomenile premik iz platforme, ki gospodarstvo duši, v okolje, ki bo dejansko predstavljalo ideale družbenopolitične ureditve, ki so definirani v teoriji, in kjer se bodo pravni subjekti lahko razvijali.
Strateška usmeritev gospodarstva
Glede na trenutno stanje je potrebna dolgoročna strateška usmeritev gospodarstva, kjer naj bo politika mediator, stroka oziroma osebe, ki imajo izkušnje v gospodarstvu, pa predlagatelji sprememb. Tovrstne usmeritve so izvedle mnoge napredne ekonomije, ki lahko na podlagi sinergij uspešneje rešujejo svoje probleme.
Nemudoma je potrebno poenostaviti prijave na razpise, debirokratizirati razne postopke (npr. stečajni postopki), zmanjšati število uradov in komisij, ki izdajajo dovoljenja, zmanjšati roke za izdajanje dovoljenj (npr. gradbeno dovoljenje) in omogočiti podjetjem, da delajo v prvi vrsti svoje delo.
V Sloveniji imamo mnoge naravne danosti, ki lahko predstavljajo konkurenčne prednosti, če bi jih znali izkoristiti. Slovenska nafta je les, ki ga imamo v državi v izobilju, a ga ne znamo izkoristiti. Strateška usmerjenost na tem področju se naj osredotoči na izdelavo visoko kakovostnih izdelkov iz lesa, z dodelanim dizajnom in z ustanovitvijo certifikata kakovosti, ki ga lahko deležniki tržijo po svetu. Tovrstni izdelki so lahko poleg hiš tudi pohištvo, kolesa, ure, očala, gospodinjski pripomočki in drugo. Na tem področju imamo veliko znanja in tehnologije, a zaradi pomanjkanja trga podjetja ne izkoriščajo kapacitet in ne dosegajo želenih rezultatov.
Po moji oceni bi bilo za prebivalce in podjetja v Sloveniji slabo, če bi se ponovno dvigali davki ali uvajali novi davki ter dvigovale trošarine. Res je, da ima država večjo porabo kot prihodke, a to mora politika kot dober gospodar rešiti brez brezglavega kreditiranja, saj bomo državljani vse te kredite v prihodnosti morali plačati z obrestmi, pri novih davkih pa ima populacija manjšo kupno moč, kar pomeni še manjši trg za domača podjetja. Davki so se pred dobrim letom že dvignili z 8,5 odstotka na 9,5 odstotka in z 20 odstotkov na 22 odstotkov vendar to, razen za poslovanje javne uprave na kratki rok ni imelo pozitivnih učinkov. Nasprotno, podjetja in prebivalstvo imajo zaradi višjih davkov manj razpoložljivih sredstev, kar ni v interesu Slovenije, mnogi pa zaradi tega razmišljajo, s kakšnimi manevri bi se izognili plačilom davka.
Slovenija je zaradi svoje geografske lege zanimiva tranzitna država in zato ima velik potencial iz tega naslova. Tujci, ki se dnevno vozijo skozi Slovenijo, v veliki večini ne točijo goriva pri nas, ampak ga točijo v tujini, kjer je cenejše. Država bi morala znižati trošarine na pogonska goriva in s tem privabiti voznike iz tujih držav, da plačajo trošarine in davke v naš proračun. Potreben bi bil izračun, ki bi predstavil, koliko bi iz tega naslova državni proračun dejansko pridobil.
Nadalje bi prednosti iz nižjih davkov in trošarin imela podjetja, ki bi lahko ostanek sredstev porabila za naložbe, ki bi prinesle višje dobičke in s tem posledično absolutno več davkov v proračun na dolgi rok. Na drugi strani bi bilo smiselno razmisliti o dvigu cestnin za tovorna vozila oziroma o alternativnem prevozu tranzitnega tovornega prometa z vlakom ter o gospodarnem saniranju železnic in gradnji potrebnih novih prog (ne kot gradnja TEŠ 6 ali gradnja avtocest).
V Slovenijo moramo privabiti več tujega kapitala, še posebej v obliki zelenih naložb, ki jih je bistveno premalo zaradi nestimulativnega okolja. V ta namen bi morali poleg zgoraj omenjenih reform veliko narediti tudi na področju birokracije, infrastrukture in promocije. Obenem je potrebno zagotoviti infrastrukturo v obliki industrijskih con, finančne in logistične podpore tujim vlagateljem. Cilj teh reform bi bil narediti Slovenijo konkurenčno in privlačno za tuji kapital in ne le zgolj mrzlično prodajati slovenska podjetja tujcem.
Slovenija ima prav tako mnogo priložnosti v turizmu. Seveda bi bilo potrebno skovati celostno strategijo na državni ravni in se v tujini predstavljati kot koncept Slovenija in ne več kot posamezne entitete.
Na področju izobraževanja je potrebno redefinirati potrebo po prostih študijskih programih na posameznih šolah in fakultetah. Če je oseb z določenim poklicem relativno veliko brezposelnih, je nesmiselno razpisovati nova prosta mesta v tej smeri, saj je majhna verjetnost, da bodo te osebe po končanju šolanja sploh kdaj lahko delale v svojem poklicu. Poudarek je potrebno dati na podjetniško usmerjenih programih, ki lahko generirajo podjetnike, sposobne preživetja na mednarodnih trgih.
Poleg nekaterih zgoraj omenjenih strateških usmeritev je na voljo še veliko konstruktivnih in perspektivnih ukrepov, s katerimi lahko država vpliva na dolgoročni zagon gospodarske aktivnosti. Ukrepov, ki so že bili uporabljeni in niso prinesli pozitivnih sprememb, se je smiselno izogibati, tiste, ki so se v tujini izkazali kot dobri, pa je modro upoštevati.
Vir: revija Denar – dr. Mitja Jeraj
Dolgoročno dezinvestiranje je nasprotni proces od dolgoročnega investiranja. Za dolgoročno dezinvestiranje se podjetje odloči, kadar določenih sredstev ne potrebuje več, opusti posamezno dejavnost ali zaradi finančnega prestrukturiranja.
Dezinvestiranje se lahko izvede kot:
- neinvestiranje amortizacije,
- zmanjšanje dolgoročnih upniških naložb,
- zmanjševanje dolgoročnih lastniških naložb,
- prodaja neopredmetenih sredstev,
- odprodaja osnovnih sredstev in
- zmanjšanje dolgoročnih terjatev iz poslovanja.
Dezinvestiranje navedenih kategorij se lahko izvede na različne načine:
- kot prodaja posameznih sredstev,
- oddaja v zakup,
- prodaja ali opustitev programa,
- prenos dejavnosti na novo ali drugo podjetje,
- kapitalska vloga v novo ali drugo podjetje v obliki stvarnih vložkov,
- prenos dela podjetja,
- razdelitev podjetja itd.
Način izvedbe dezinvestiranja je odvisen od razlogov za dezinvestiranje in ciljev, ki jih družba želi doseči. Če želi družba doseči finančno prestrukturiranje podjetja in s tem ugodnejšo dolgoročno plačilno sposobnost, bo sredstva, ki jih ne potrebuje za poslovanje najverjetneje odprodala in tako dobila svež denar. Če družba del dejavnosti želi optimizirati in doseči višji donos je možno, da bo ta del dejavnosti prenesla na drugo podjetje, ki ima bolje organizirano tovrstno dejavnost in zato tudi družba, ki prenaša dejavnost pričakuje večji donos.
Vir: Tax-Fin-Lex
Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvajanje dela zakona o sodnih taksah. Gre za določbo, ki ne omogoča, da bi sodišče stranko oprostilo plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v primerih, ko bi bila zaradi plačila takse bistveno zmanjšana njena sredstva za preživljanje, pa čeprav ne prejema socialne pomoči. Zakon o sodnih taksah v svojem 11. členu predvideva, da lahko sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če ta prejema denarno socialno pomoč. Ustavno sodišče je že junija ugotovilo, da je zakon neustaven in da morajo sodišča stranke v celoti oprostiti plačila sodnih taks tudi takrat, ko ne prejemajo socialne pomoči, a bi bile do nje upravičene, če bi zanjo zaprosile.
A tudi to mariborskega višjega sodišča ni zadovoljilo. Menijo namreč, da bi zakon moral sodiščem dopuščati oprostitev takse v celoti tudi takrat, ko stranka sicer ne izpolnjuje pogojev za prejemanje denarne socialne pomoči, a je v takem socialnem stanju, da bi plačilo takse bistveno vplivalo na njihova sredstva za preživljanje. Zgolj delna oprostitev ali odložitev plačila ali pa možnost obročnega odplačevanja v teh primerih nista dovolj, meni mariborsko sodišče.
Zato zakonsko določbo izpodbijajo pred ustavnim sodiščem, to pa je sklenilo do končne odločitve prekiniti vse postopke odločanja sodišč o predlogih za oprostitev sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, kadar ga vloži stranka, ki ni prejemnica socialne pomoči, a bi plačilo takse bistveno zmanjšalo njena sredstva za preživljanje.
Lahko pa sodišča še naprej brez zadržka odločajo o oprostitvi plačila takse za ugovor v primerih, ko stranka prejema socialno pomoč, ali kadar plačila sodne takse ne bi ogrozilo njenega preživljanja. Mariborsko višje sodišče je v argumentaciji za izpodbijanje zakonske določbe sicer med drugim navedlo, da je plačilo sodnih taks po tem zakonu procesna predpostavka za izvedbo postopka, "zato bo revna stranka, ki ne bo mogla doseči polne taksne oprostitve, pa plačila sodne takse ne bo zmogla, po izpodbijani ureditvi prikrajšana za sodno varstvo".
Zakonodajalec je s tem, ko je vezal oprostitev takse na prejemanje denarne socialne pomoči oziroma višino minimalnega dohodka po njihovem mnenju posegel v pravici socialno šibkejšega posameznika iz dveh členov ustave, prvega odstavka 23. člena in 25. člena ustave. Predlagatelj meni, da navedeni poseg ne prestane strogega testa sorazmernosti, ker zaostrovanje pogojev za oprostitev takse pod nivo praga revščine ni nujen ukrep, je pa tudi prekomeren.
Izpodbijane določbe po mnenju mariborskega sodišča še poglabljajo stisko revnih posameznikov v obdobju zaostrenih razmer, zaradi gospodarske krize. Dodatno zmanjšanje sredstev za preživljanje naj bi zanje imelo težko popravljive škodljive posledice. Na drugi strani bi država po njihovem mnenju dosti lažje prenašala izpad plačila sodnih taks v takih primerih, ki jih ocenjujejo kot relativno majhen prihodek.
Tudi ustavno sodišče je pretehtalo, da bi bile posledice izvrševanja predpisa hujše od tistih, ki jih bo za ustaljen procesni red in za pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pomenilo začasno zadržanje njegovega izvrševanja.
Vir: STA
Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje zakona o dostopu do informacij javnega značaja v delu, ki državnim bankam nalaga javno objavo podatkov tudi o tistih slabih posojilih, ki jih niso prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). S tem bi občutljivi podatki postali brez omejitev dostopni najširšemu krogu ljudi, je presodilo. Zahtevo po javni objavi podatkov tudi o tistih slabih posojilih, ki so ostala v podržavljenih bankah, vsebuje novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo je DZ sprejel junija. V njej je zapisano, da morata podržavljeni NLB in NKBM te podatke po stanju na presečni datum 20. december 2013 objaviti do 19. oktobra. Za slaba posojila, ki so bila prenesena na DUTB, pa je bila zahteva po javnosti podatkov vpisana že v novelo zakona iz aprila letos.
Ustavno sodišče je postopek za presojo ustavnosti novele zakona začelo na pobudo Banke Slovenije, ki se ji zdi razkritje celotnih kreditnih map, prenesenih na DUTB, popolnoma nesprejemljivo. Kot je poudarila, razkrite kreditne mape vsebujejo poslovne skrivnosti dolžnikov, kar zmanjšuje verjetnost njihovega uspešnega prestrukturiranja. V neskladju z ustavo pa naj bi bilo tudi dejstvo, da dolžniki nimajo pravnega sredstva zoper napačno uvrstitev na seznam neplačnikov.
Pozneje je zahteve za ustavno presojo vložilo še več pobudnikov, med njimi tudi NLB in NKBM, ki sta opozorili, da ju novela zakona postavlja v neenakopravnem položaju v primerjavi s konkurenco, saj naj bi se jima ožala zaupnost bančnega poslovanja in odnosa s komitenti.
Po mnenju pobudnikov zahteve za presojo ustavnosti bi javna objava teh podatkov imela nepopravljive škodljive posledice. Banka bi lahko z objavo podatkov na spletnih straneh izgubila zaupanje, nepopravljive pa bi bile posledice javne objave tudi glede kreditojemalcev in članov organov bank. Pri prvih bi lahko trpela ugled in dobro ime, pri drugih pa bi bilo lahko prizadeto osebno dostojanstvo.
Prav tako ni razviden namen vzpostavitve takšne zbirke osebnih podatkov, so opozorili. Fikcija, da so člani bančnih organov povzročili ogromno finančno in družbeno škodo ter resno ogrozili slovenski bančni sistem, proti kateri ni pravnega sredstva, je po njihovi oceni v neskladju z ustavo.
Ustavni sodniki so predlogu pobudnikov, naj do končne odločitve zadržijo izvrševanje izpodbijanih določb zakona, sledili soglasno. Zadevo bodo obravnavali absolutno prednostno, so zapisali v danes objavljenem sklepu. S tem se strinja tudi nova vlada Mira Cerarja. Po njenem mnenju za javno objavo informacij o slabih posojilih, ki niso bila prenesena na slabo banko, sploh ne obstaja javni interes. Njihovo razkritje bi pripeljalo do kršitve zaupnosti bančnega poslovanja, ki pa je - kot je opozorila - prvi postulat delovanja banke.
Tako kot pobudniki ustavne presoje je tudi vlada ocenila, da škodljivih posledic javne objave pozneje ne bi bilo več mogoče sanirati, saj bi bila s trenutkom, ko banka objavi informacije na spletu, javnost s podatki nepovratno seznanjena. Temu je ustavno sodišče pritrdilo. Posledice javne objave podatkov o slabih posojilih v skladu z novelo zakona bi bile po oceni ustavnih sodnikov hujše od tistih, ki jih za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja pomeni časovno omejeno zadržanje njegovega izvrševanja. Če se izpodbijane določbe v nadaljnjem postopku ne bodo izkazale za protiustavne, pa bo lahko do objave podatkov vseeno prišlo, le da z določenim časovnim zamikom.
Vir: STA
- Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, objavljeno v Uradnem listu RS št. 71/2014 z dne 3.10.2014, veljati začne 9.10.2014
- Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, objavljeno v Uradnem listu RS št. 71/2014 z dne 3.10.2014, veljati začne 18.10.2014
- Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila, objavljeno v Uradnem listu RS št. 71/2014 z dne 3.10.2014, veljati začne 11.10.2014
- Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 71/2014 z dne 3.10.2014, velja od 3.10.2014
- Kodeks etike za babice Slovenije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 71/2014 z dne 3.10.2014, velja od 3.10.2014
- Pravilnik o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 71/2014 z dne 3.10.2014, velja od 4.10.2014
- Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, objavljeno v Uradnem listu RS št. 71/2014 z dne 3.10.2014, velja od 4.10.2014
- Uredba o rudarski pravici za izkoriščanje proda v pridobivalnem prostoru Stari Grad 4 v občini Krško, objavljeno v Uradnem listu RS št. 71/2014 z dne 3.10.2014, velja od 24.5.2014
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA (BUSSDP), objavljeno v Uradnem listu RS (mednarodne) št. 10/2014 z dne 29.9.2014, velja od 1.7.2014
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Jerseyjem o izmenjavi informacij v zvezi z davčnimi zadevami, s protokolom (BGBIIDZ), objavljeno v Uradnem listu RS (mednarodne) št. 10/2014 z dne 29.9.2014, velja od 23.6.2014
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu OKTOBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 3 spremembe in dopolnitve oz. druge vplive (ZRTVS-1A, ZSDH-1 ter ZIPRS1415-A);
- V Uradnem listu št. 38/2014 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-A), ki med drugim določa namenski prihodek proroačnskega sklada za štipendije, manj strogo določa pravilo za oddajo javnega naročila za izvedbo določenih projektov ter zaostruje pogoje za izplačila iz proračuna iz naslova črpanja EU sredstev;
- Državni zbor do sedaj pripravil še ni pripravil uradnega prečiščenega besedila (UPB) Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415);
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 101-3675/2013, stran 11111.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 1.10.2014 - 7.10.2014 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 4 novosti | ||||
V tem tednu izpostavljamo:
- Vlada je med gradiva v obravnavi prejela Informacijo o ocenjeni višini intervencijskih stroškov in ocenjevanju škode po obilnem deževju, poplavah in plazovih med 12. in 17. 9. 2014.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 1.10.2014 - 7.10.2014 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 4 novosti | 14 novosti | 6 novosti | 9 novosti | 5 novosti | |
| 2. UPRAVNO PRAVO | |||||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | |||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 3 novosti | 2 novosti | 7 novosti | 2 novosti | 4 novosti | 1 novost | |
| 5. JAVNE FINANCE | 1 novost | 14 novosti | 1 novost | 1 novost | 8 novosti | 1 novost | |
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 15 novosti | 4 novosti | 10 novosti | |||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 1 novost | 9 novosti | 1 novost | |||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | ||||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 1 novost | 2 novosti | 3 novosti | 1 novost | ||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 4 novosti | 23 novosti | |||||
| 11. OBČINE | 32 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.