Številka 32, letnik VI
12. november 2013
Facebook Twitter
TFL Glasnik

»V poslu in v maratonu velja pravilo, da če prehitro začneš tek, ga ne boš nikoli končal. Prav tako je izjemno pomembna tudi šahovska logika, ki te nauči spoštovanja nasprotnika, potrpežljivosti in tega, da s prvo potezo ne moreš zmagati.« O tem je prepričan naš današnji sogovornik v rubriki Pogovor, g. Dušan Olaj, ki je po 20 letih podjetništva letos prejel nagrado podjetnik leta. Njegovo podjetje DUOL je vodilni razvijalec in proizvajalec balonov za pokrivanje velikih površin v izjemnih podnebnih razmerah.

Leto se vztrajno bliža koncu. Prihaja čas, ko si poslovni partnerji stisnejo roke in si zaželijo uspešnega sodelovanja ter poslovanja v naslednjem letu. Ne glede na krizo verjamemo, da boste podjetniki nekaj denarja namenili tudi za obdarovanje poslovnih partnerjev in zaposlenih. Tudi Dedek Mraz ne pozna ravno krize. Ker so darila predmet obdavčitve, smo se odločili, da vas v današnji Temi tedna spomnimo na zakonske določbe s tega področja.

Vabljeni k branju!

Dušan Olaj: Podjetnik kot šahovski mojster

Dušan Olaj

TFL Glasnik:
Po 20 letih podjetništva ste letos prejeli nagrado podjetnik leta, vaše podjetje DUOL je vodilni razvijalec in proizvajalec balonov za pokrivanje velikih površin v izjemnih podnebnih razmerah. Izvozite 90 odstotkov, največ na trge nekdanje Sovjetske zveze, Zaliva in Skandinavije. Na kaj ste najbolj ponosni?

Dušan Olaj:
Najbolj sem ponosen, da delamo zunaj, ker se je odločitev, ki smo jo sprejeli pred petnajstimi leti, da gremo v svet, izkazala kot pravilna. Takrat sta se v Sloveniji cedila med in mleko, mi pa smo rekli, da tega ne želimo oziroma ne da tega ne želimo, temveč da je to prelahko in da se bomo dokazovali v svetu. Danes vidim, da je bila to izjemno vizionarska in pravilna odločitev. Ponosen sem, da imamo objekte od Valparaisa v Čilu do Petropavlovska na Kamčatki. Dveh objektov, ki bi si bila bolj oddaljena, ni mogoče postaviti. Ponosen sem, da sem prehitel svojega velikega vzornika Miloša Kovačiča, ki je rekel: Krka od Strunjana do Kamčatke.

 

Dušan Olaj

TFL Glasnik:
Kako se je začelo? Kako se vam je utrnila ta ideja?

Dušan Olaj:
Ljudje z ministrstva za šport, ki so bili moji znanci, so povedali, da bi v Belorusiji v treh mesecih potrebovali teniško dvorano. Nekaj nemogočega. Ko smo iskali nekaj, kar bi bilo mogoče, se nam je utrnila ideja z balonom. Tisto, kar je bilo na trgu, ni bilo primerno, zato smo hitro improvizirali, skrpali skupaj in zadevo postavili v zahtevnih podnebnih razmerah v Minsku, kjer so hude zime in mraz. Ko smo to postavili in ko smo videli, kaj smo naredili, ter opazovali odziv, smo rekli: to je to. Od takrat se ukvarjamo zgolj s tem.

 

TFL Glasnik:
Lepo rastete …

Dušan Olaj:
Tudi padamo … Pri tem padcu je zelo zanimivo, da so rasti in padanja bolj povezana s tem, da je povpraševanje v našem poslu ciklično. Nov trg odpiraš tako, da izobraziš kupce, ustvariš povpraševanje, šele takrat lahko začneš prodajati na nekem trgu. Gre za relativno dolge procese, ki pa jih zdaj že obvladamo.

Dušan Olaj

 

TFL Glasnik:
Ste podjetnik ali pa boste korporacija? Ste skorajda brez konkurence celo na svetovnem trgu.

Dušan Olaj:
Zdaj ne bomo korporacija iz preprostega razloga, ker kot korporacija izgubljaš prednost, ki jo vidim predvsem v prilagodljivosti. Način delovanja korporacij je drugačen: korporacija raste, se razvija, uspeva s prevzemanjem in to ni neka naravna rast. Sam zagovarjam drugačen koncept. Bodimo špica v svetovnem vrhu, to pa smo lahko zgolj tako, da ogromno vlagamo v razvoj – če to hočemo, moramo biti majhni in prožni.

 

TFL Glasnik:
Mislite, da vam ne bi prišla prav dodatna razvojna sredstva? Ravno zato, ker ste špica in ker očitno obstaja povpraševanje po vaših izdelkih.

Dušan Olaj:
Lahko bi, imamo tudi kopico idej, kje in kako bi to naredili, vendar ko bi to naredili, bi razvrednotili prehodne izboljšave in lahko bi za seboj pustili vakuum na nekaterih trgih in na nekaterih drugih področjih. To bi pomenilo olajšanje dela tistim, ki bi nam sledili. Držim se Paretovega principa 80/20, z 20 odstotki vložka pobrati na trgu 80 odstotkov in 20 odstotkov prepustiti drugim.

Dušan Olaj

 

TFL Glasnik:
O vas je veliko napisano, osebno ste me na podelitvi priznanja za podjetnika leta prepričali s petimi alinejami v vašem govoru.

Dušan Olaj:
Tisti govor je bil inspirativen in iz duše. Prvo od pravil je potovalka v roki, drugo je šah, ki bi ga Slovenija morala vpeljati kot obvezni predmet v osnovnih šolah. Ne da bi postali dežela dobrih šahistov, ampak da bi razumeli šahovsko logiko. Ta je izjemno uporabna v poslu: naučiš se spoštovanja nasprotnika, potrpežljivosti, s prvo potezo ne moreš zmagati, nauči te, da moraš pozicijo graditi, predvsem pa te nauči spraševati se zakaj. Za vsako stvar, ki jo srečaš, ugotoviš, da ni sama sebi namen. Odgovor na vprašanje zakaj ti vedno razjasni pot in ti v marsičem olajša pot, kam moraš iti.

Dušan Olaj

Seveda je med alinejami še maraton, ki je radirka za stres in ego. V poslu in pri maratonu velja, da če tek začneš prehitro, ga ne boš nikoli končal. Gre za samodokazovanje, za prepričanje o sebi. Majhni uspehi v neki drugi dejavnosti te prepričajo, da zmoreš več tudi v poslu. S tem nadaljevanjem, kot delam jaz, prideš potem do iron manov in do meditacije: duhovno in fizično. Prideš do izpraševanja, do kod lahko prideš, kje je meja. Ko me vprašajo, zakaj iron man, odgovorim, da zaradi preprostega razloga, da preizkusim svoje meje. Če človek ne ve, kje so njegove meje, niti ne ve, do kod mora iti. Mej si ne postavljam, zato da jih premagujem, temveč da vem, znotraj česa se lahko gibljem. Enako je v poslu.

Kot je moj odgovor, zakaj ne korporacija. Morda je življenje prekratko, da bi mi uspelo priti v korporacijo.

 

TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje. Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Dušan Olaj:
Da se v nasprotju s kraljem Matjažem, ki spi pod Peco, čim prej zbudimo. Spimo spanje in ne vidimo, kaj se dogaja okoli nas.

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si

Dušan Olaj

Obdavčitev daril

Darilo je dohodek, ki ga posameznik prejme v naravi in za njegovo pridobitev ni predvideno plačilo oziroma izročitev druge protivrednosti. Obligacijski zakonik (OZ) (Uradni list RS, št. 83/2001 do 40/2007) v 533. členu definira darilo takole: »Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.«

V nadaljevanju bomo na kratko povzeli davčno obravnavo daril v naslednjih zakonih:

Zakon o dohodnini (ZDoh-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 52/2013) v 2. odstavku 108. člena določa, da se v davčno osnovo ne všteva darilo fizični osebi, če njegova vrednost ne presega 42 EUR oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 EUR. Darilo, ki presega navedeno vrednost, se obdavči kot drug dohodek po ZDoh-2, če gre za darilo, ki se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz premoženja ali za dohodek iz kapitala. Seveda navedena obravnava ne velja tudi za dohodke, ki se po ZDoh-2 ne šteje za dohodek, ali pa je oproščen plačila dohodnine.

V primeru, da je darilo predmet obdavčitve, je potrebno od prejemnika darila pridobiti davčno številko in plačati akontacijo dohodnine v višini 25% vrednosti darila. Pri tem je potrebno upoštevati, da se davčna osnova za obračun akontacije dohodnine določi v bruto vrednosti darila (vrednost darila + akontacija dohodnine). Neto vrednost darila je potrebno obrutiti s količnikom 1,33. Prejemniki darila se morajo zavedati, da jih na letni ravni lahko čaka še doplačilo dohodnine, če so njihovi dohodki za posamezno leto takšni, da po lestvici dohodnine padejo v višji dohodninski razred.

ZDoh-2 v 39. členu obravnava tudi darila, povezana z zaposlitvijo oziroma sklenjenim delovnim razmerjem, ki niso obdavčena, če ne presegajo zakonsko določenih zneskov. Tovrstna darila so lahko:

  • darila zaposlenim (1. točka 3. odstavka 39. člena ZDoh-2), ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti; (5. odstavek 39. člena ZDoh-2) bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega višine 13 EUR;
  • darila otrokom zaposlenih (4. odstavek 39. člena ZDoh-2), če jih delodajalec podari v decembru otrokom zaposlenih. V davčno osnovo delojemalca se ne vštevajo, če njihova vrednost ne presega 42 EUR. Navedeno velja za darila dana otrokom do starosti 15 let.

V kolikor darilo zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu presega zneske iz prejšnjega odstavka, se šteje za boniteto, ki je obdavčljiva z dohodnino skupaj s plačo.

Darila, dana poslovnim partnerjem (z logotipom ali brez), se po določilih 31. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št, 117/2006 do 81/2013) štejejo za stroške reprezentance, ki so davčno priznan odhodek v višini 50%. Pri tem pa je potrebno poudariti, da lahko stroški reprezentance nastanejo le ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. To so pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec poslovno sodeluje, je poslovno sodeloval v preteklosti ali pa bo poslovno sodeloval v bodoče. V kolikor darila ne nastanejo v poslovnih stikih z poslovnimi partnerji, gre za stroške, ki imajo značaj privatnosti. Takšni stroški, v skladu z določbami 29. člena ZDDPO-2, niso davčno priznani odhodki.

Bralcem, davčnim zavezancem, svetujemo, da za namene davčnega priznavanja stroškov daril, obravnavanih v prejšnjem odstavku, vodijo ustrezne evidence o prejemnikih poslovnih daril, vrednosti posameznega darila in dnevu obdaritve. Če takšnih evidenc ne bi vodili, tvegajo, da jim davčni inšpektor v primeru inšpekcijskega pregleda tovrstnih stroškov ne bo upošteval pri ugotavljanju davčne osnove.

Darila, obdavčena z dohodnino, so skladno s 3. točko 35. odstavka ZDDPO-2 (plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo), davčno priznan odhodek. Problem pa so darila, ki niso obdavčena z dohodnino. Takšna darila niso davčno priznan odhodek, razen če se posebej dokaže poslovna potrebnost takšnih odhodkov.

Darila se, skladno s 1. odstavkom 7. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 46/2013), štejejo uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV. Uporaba blaga, skladno z obravnavano dikcijo se šteje za dobavo blaga, opravljeno za plačilo in s tem za dobavo zavezano plačilu DDV. Izjema so darila manjših vrednosti, ki jih družba daje v okviru opravljanja dejavnosti, če jih daje le občasno in jih ne daje istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 EUR.

Odpravnina ob upokojitvi delavcu, ki ne izpolnjuje minimalnih pogojev glede dobe zaposlitve, določenih v prvem odstavku 132. člena ZDR-1, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine 4.063 evrov.

Pri obravnavi vprašanja je treba ločiti delovno pravni in davčni vidik. Medsebojne pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev urejajo predpisi o delovnih razmerjih, na podlagi katerih se ugotavlja tudi upravičenost delavca do odpravnine ob upokojitvi in višina te odpravnine. Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec, skladno s prvim odstavkom 132. člena ZDR-1, delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine. Delavec tudi ni upravičen do odpravnine, če ima pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1 ali, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe.

Po veljavnem Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB7, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12) so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v ZDoh-2 izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine.

Dohodki iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, so določeni v 44. členu ZDoh-2. Odpravnina ob upokojitvi delavca se davčno obravnava skladno s 7. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ki določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina ob upokojitvi, do višine, ki jo določi vlada. Ta višina po 10. členu Uredbe znaša 4.063 evrov. Če delodajalec izplača odpravnino ob upokojitvi, v višjem znesku kot 4.063 evrov, se znesek odpravnine v delu, ki presega znesek, določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Na enak način se obravnava tudi odpravnina ob upokojitvi, ki jo delodajalec izplača delavcu, ki ne izpolnjuje minimalnih pogojev glede dobe zaposlitve, določenih v prvem odstavku 132. člena ZDR-1.

Vir: pojasnilo DURS

Rezidenti Slovenije, ki imajo odprte bančne račune v Avstriji, Luksemburgu in Švici, so dolžni v Sloveniji napovedati dohodke (obresti) od prihrankov, ki jih dosegajo v teh državah, in plačati dohodnino po stopnji 25 odstotkov. Če bančnih računov in dohodkov ne prijavijo, plačajo ceno za »bančno tajnost«, saj tuja država prejete obresti obdavči po stopnji 35 odstotkov. Proračun Slovenije v tem primeru ni prikrajšan, saj ji tuja država izplača 75 odstotkov odmerjenega davka.

Zaradi trenutnih ekonomskih okoliščin se vse več vlagateljev odloča, da kapital seli iz Slovenije v tujino, pri čemer za vlaganje išče države z visoko razvitimi in stabilnimi finančnimi sistemi, kot so Avstrija, Luksemburg in Švica. To so hkrati tudi države, ki so si v pogajanjih z državami članicami EU pridržale pravico do bančne tajnosti, torej banke ne razkrivajo podatkov svojih komitentov.

Kako je z obdavčitvijo obresti

Evropska unija je področje obdavčitve obresti od prihrankov unificirala, kar pomeni, da je urejeno sistematično in enotno v vseh državah. Na podlagi Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti so bile države članice EU dolžne prilagoditi nacionalno zakonodajo na način, da se davek od prihrankov odmerja le v tisti državi, kjer ima imetnik računa tudi davčno rezidentstvo. Slovenija je direktivo implementirala z učinkom od 1. julija 2005 dalje.


Slovenski davčni rezidenti torej plačujejo dohodnino na obresti od prihrankov le v Sloveniji, ne glede na to, če je vir dohodka v drugi državi članici EU, in v skladu s tem so dolžni dohodek v državi rezidentstva tudi napovedati, to je do 28. februarja tekočega leta za dohodke preteklega leta.


Opisano ureditev je omogočila hitra izmenjava informacij med državami članicami EU, saj so se le-te zavezale, da bodo samodejno posredovale informacije o vseh dohodkih iz naslova obresti od prihrankov, ki jih rezidenti te druge države prejemajo v prvi državi članici.


Določene države so si ob sprejetju direktive pridržale izjemo od zgoraj opisane ureditve, kar pomeni, da z drugimi državami članicami EU ne izmenjujejo podatkov o obrestih od prihrankov davčnih rezidentov teh drugih držav. Gre predvsem za države, v katerih velja pravilo bančne tajnosti, kar pa ima določeno »ceno«. Z direktivo je bilo namreč določeno, da so dolžne države, ki ne bodo izmenjevale podatkov o obrestih od prihrankov, obračunavati 35-odstotni davčni odtegljaj od doseženih obresti, pri čemer so dolžne del tega davka nakazati državi, katere rezident je imetnik računa.


Pravilo delitve prihodkov določa, da država, kjer so bile obresti od prihrankov dosežene, obdrži 25 odstotkov odmerjenega davka, medtem ko je 75 odstotkov prihodka dolžna prenesti državi članici, katere rezident je upravičeni lastnik obresti. Prenos odmerjenega davka se izvrši v »paketu«, torej za več zavezancev hkrati, pri čemer državi rezidentstva niso posredovani podatki o prejemnikih oziroma imetnikih računov. Navedeno sicer pomeni, da država rezidentstva zavezanca ne bo oškodovana, če slednji dohodkov ne bo prijavil, vendar pa bo le-ta v prekršku, saj ne bo oddal davčne napovedi, glede katere zakon ne določa nobenih izjem.

Vir: revija Denar – Domen Romih

Gospodarski subjekti so se v zadnjih nekaj letih, še posebej po nastopu finančne krize in gospodarske recesije v letu 2008, znašli v izredno zaostrenih gospodarskih razmerah. Te zaostrene gospodarske razmere lahko analitično razčlenimo na splošno gospodarsko krizo (recesijo), na zaostrene tržne razmere kot posledico globalizacije (zaostrena cenovna konkurenčnost zaradi prodora azijskih blagovnih producentov na evropsko tržišče), na zaostrene razmere na finančnih trgih, kjer še vedno velja nezaupanje in s tem velika zadržanost finančnih institucij glede kreditiranja gospodarstva (kreditni krč), na splošno pomanjkanje kapitala, predvsem pri obstoječih slovenskih lastnikih, ki niso zmožni rekapitalizirati gospodarskih subjektov (lastniški/kapitalski krč), do tujih pa se obnašajo zelo zadržano, na zaostrene likvidnostne razmere kot posledico previsoke zadolženosti gospodarskih subjektov (kapitalska neustreznost in visok finančni vzvod) in splošne finančne nediscipline (nespoštovanje dogovorjenih plačilnih rokov). Lahko bi nadaljevali še z naštevanjem drugih vrst krize, kot so na primer kriza vrednot (nespoštovanje moralno etičnih načel v poslovanju med gospodarskimi subjekti) in druge.

V tem prispevku se osredinjam zgolj na finančno področje poslovanja gospodarskih subjektov in poskušam obravnavati njihovo poslovanje skozi prizmo že naštetih finančnih vidikov, prepoznati razloge za zatečeno stanje in jih podkrepiti s sodobno finančno teorijo ter tudi nakazati mogoče smeri ukrepanja in delovanja za izboljšanje stanja in poslovanja.

Gospodarske subjekte lahko glede na njihove finančne težave v poslovanju razvrstimo v naslednje skupine:

  1. Gospodarski subjekti, ki so čezmerno zadolženi oziroma je njihov delež kapitala med vsemi viri izjemno nizek ali pa je razmerje med EBITDA in neto finančnim dolgom bistveno večje kot 1 : 2,5, kar naj bi bilo še na meji sprejemljivosti.
  2. Gospodarski subjekti, ki z velikimi napori (z racionalizacijo poslovanja, zniževanjem stroškov itn.) uspevajo ohranjati svoj tržni delež, njihovi kupci, ki so sicer solidni plačniki, jim z nenehnim pritiskom na zniževanje cen ne dovoljujejo velike akumulacije, vendar pa so taka podjetja kapitalsko neustrezna, torej prezadolžena (z visokim finančnim vzvodom), povrhu pa še v večji meri v državni lasti.
  3. Gospodarski subjekti, ki sicer uspejo na tržišču razmeroma dobro prodati svoje izdelke/storitve, vendar so njihovi kupci nesolidni plačniki (se ne držijo ne zakonskih ne pogodbeno dogovorjenih plačilnih rokov).
  4. Gospodarski subjekti, ki zaradi velike cenovne konkurence ne ustvarjajo več dobička, poslovnega prestrukturiranja pa se ali ne znajo ali pa nočejo lotiti (so postali stroškovno neučinkoviti) in so gospodarski subjekti brez prave razvojne vizije in strategije.

Seveda je v slovenskem gospodarstvu tudi še nekaj velikih podjetij, ki jih še vedno lahko opredelimo kot blue chipe, čeprav je kriza tudi pri njih vplivala na poslabšanje poslovnih rezultatov (manjši dobiček, manjša vrednost delnice). Res je, da so to podjetja v propulzivnih panogah, ki te gospodarske subjekte neprestano silijo v vlaganja v raziskave in razvoj.

Med gospodarskimi subjekti pri nas pa so številna tudi uspešna srednje velika in mala podjetja, ki beležijo razmeroma visoko donosnost kot posledico v preteklosti sprejetih dobrih poslovnih oziroma investicijskih odločitev. Žal pa se tudi mnoga izmed njih kljub svoji poslovni uspešnosti, merjeni ali z dobičkonosnostjo prodaje ali z dodano vrednostjo na zaposlenega, soočajo s problemom nelikvidnosti. To je svojevrsten paradoks, ki ga lahko imenujemo ''dobičkonosna in hkrati nelikvidna podjetja'' (profit rich and cash poor).

Vir: revija Poslovodno računovodstvo – Vladimir Bukvič

Kratkoročno financiranje pomeni pridobitev kratkoročnih virov financiranja za zagotavljanje kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja. Kratkoročni viri financiranja so:

  • obveznosti do dobaviteljev,
  • kratkoročna posojila,
  • kratkoročni komercialni krediti,
  • druge komercialne obveznosti,
  • druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja,
  • izdane kratkoročne vrednostnice,
  • notranje financiranje in
  • zunaj bilančno financiranje.

O kratkoročnem financiranju govorimo, kadar je ročnost posameznega vira financiranja krajša od enega leta.

Obveznosti do dobaviteljev so vir financiranja, ki nastane, kadar se podjetje z dobaviteljem dogovori za nakupe na odprt račun, z določenim rokom plačila. Če je rok plačila dolg, je običajno za predčasno plačilo dogovorjen popust. Vsako podaljšanje rokov plačila torej pomeni povečanje stanja obveznosti do dobaviteljev in s tem povečanje tovrstnega vira kratkoročnega financiranja.

Kratkoročna posojila podjetje običajno dobi pri banki. Možno pa jih je dobiti tudi pri drugih finančnih inštitucijah ter pravnih in fizičnih osebah. Kratkoročna posojila se lahko pridobijo za posamezen namen (kratkoročno financiranje nekega posla, sezonskega povečanja zalog ...) ali za zagotavljanje kratkoročne plačilne sposobnosti v obliki premostitvenih posojil. Kratkoročna posojila so lahko odobrena in črpana v določenem znesku, za določen rok ali pa so odobrena kot okvir za določeno obdobje. Če so posojila odobrena kot okvir, jih podjetje koristi po potrebi (revolving posojila, limiti na transakcijskem računu).

Kratkoročni komercialni krediti, odobreni s strani prodajalca blaga kupcu so pomemben vir kratkoročnega financiranja pri hitro rastočih podjetjih. Prodajalec, zaradi pospeševanja lastne prodaje, proda blago na obročno odplačevanje ali na drugačno dinamiko plačila blaga v okviru enega leta. Pogoji prodaje blaga na kredit se določijo s pogodbo med kupcem in prodajalcem.

Druge komercialne obveznosti predstavljajo zlasti prejeti predujmi, varščine in podobno.

Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja so obveznosti povezane s/z:

  • stroški oziroma odhodki iz poslovanja (najpomembnejše v tej skupini so obveznosti za stroške dela in s tem povezane dajatve),
  • stroški oziroma odhodki od financiranja obveznosti iz poslovanja,
  • izplačilom dobička,
  • izdanimi čeki in tako dalje.

Najpogosteje se uporabljajo sledeče izdane kratkoročne vrednostnice:

  • menica in
  • komercialni zapisi.

Notranje financiranje predstavljajo pasivne časovne razmejitve in med letom nerazporejeni čisti dobiček.

Zunajbilančno kratkoročno financiranje je tisto financiranje, ki presega kratkoročne obveznosti v bilanci stanja. Najpogostejše oblike zunajbilančnega kratkoročnega financiranja so:

  • kratkoročni poslovni najem,
  • ponovni nakup zalog,
  • zaloge v konsignaciji in
  • posredno financiranje.

Vir: portal Tax-Fin-Lex

Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prenaša določbe evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu v slovenski pravni red, določa način razporejanja dobičkov prostovoljnih zavarovalnic ter za nekatere kategorije povišuje obvezno zdravstveno zavarovanje.

Evropska direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu na novo celovito ureja možnost, da se bo bolnik na podlagi napotnice svojega zdravnika zdravil ali pa šel na pregled v tujino, tudi če bi lahko v Sloveniji prišel do iste storitve v zakonsko določenem roku.

V takšnem primeru bo moral bolnik sam kriti stroške zdravstvene storitve v tujini, nato pa od zdravstvenih zavarovalnic terjati denar nazaj. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) mu bo povrnil le znesek v višini, ki bi jo za takšno storitev krilo obvezno zdravstveno zavarovanje oz. dejanski znesek, če je v tujini storitev cenejša. Potnih in drugih stroškov pa v takih primerih zdravstvena zavarovalnica ne bo krila.

Bodo pa pri takšnih pregledih omejitve, če bo v zdravstveno storitev vključena visoka tehnološka oz. draga medicinska oprema ali pa če se bo bolnik zdravil v bolnišnici. V teh primerih bo zavarovanec moral dobiti predhodno soglasje zavoda, če bo želel povrnitev stroškov. Zavarovanec si bo tudi moral sam urediti pregled v tujini.

Direktiva pa v ničemer ne spreminja določb glede zdravljenja bolnikov v tujini, če so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane ali pa če so na preiskavo oz. poseg v Sloveniji morali predolgo čakati. To so imeli na voljo že v preteklosti in enako bo ostalo tudi v prihodnje. V takšnih primerih imajo bolniki krito celotno zdravljenje v tujini, pa tudi potne in druge stroške.

Novela zakona posega tudi v višino prispevkov za nekatere kategorije zavarovancev, a se bo to začelo uporabljati 1. februarja prihodnje leto. Tako spreminja najnižjo prispevno stopnjo za samostojne podjetnike, za katere se bo minimalni prispevek povišal s 105 na dobrih 123 evrov mesečno.

Prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje se bodo po novem plačevali tudi od avtorskih pogodb in drugih pogodb civilnega prava, in sicer v višini 6,36 odstotka. Spreminja se višina prispevka za tiste zavarovance, ki si ga sami plačujejo. Ta se bo povišal s 14,17 evra na 22,72 evra.

V skladu z določbami zakona bodo morale prostovoljne zdravstvene zavarovalnice do 30. junija 2014 v celoti nameniti dosedanje neporabljene dobičke za izvajanje dopolnilnega zavarovanja.

Vir: STA

Zakon o pravdnem postopku je po soglasni presoji ustavnega sodišča v neskladju s 23. členom ustave, ki zagotavlja pravico do sodnega varstva. Ugotovljeno protiustavno pravno praznino mora državni zbor odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe, so zapisali na ustavnem sodišču. Pet zahtev za oceno ustavnosti zakona o tajnih podatkih, in sicer v zvezi z zakonom o pravdnem postopku, je vložilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

V prvi zahtevi je sodišče navedlo, da se v nekaterih delovnih sporih, v katerih je tožena Republika Slovenija in ta zahteva spoštovanje zakona o tajnih podatkih, soočajo s kolizijo z zakonom o pravdnem postopku. Delovno in socialno sodišče ocenjuje, da tukaj obstaja pravna praznina, ki je v neskladju z drugim členom ustave, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država.

Zakonodajalec namreč ni uredil vprašanj o dostopu strank do vlog s tajnimi podatki oziroma možnosti aktivne udeležbe v postopku, kjer se pojavljajo dokumenti s stopnjo zaupnosti. Taka pravna praznina predstavlja težave tudi pri delu sodišča, obenem pa naj bi bila v neskladju s členi ustave, ki določajo enako varstvo pravic, pravico do sodnega varstva in javnost sojenja.

Po prvi zahtevi je delovno in socialno sodišče vložilo še drugo in tretjo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o tajnih podatkih v zvezi z zakonom o pravdnem postopku, ki sta v pretežnem delu enaki kot prva zahteva, je zapisalo ustavno sodišče. Dodatno so menili, da zakon ni v skladu s členom ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom. Podobno vsebino imata tudi četrta in peta zahteva, sodišče pa je obravnavo o zahtevah združilo.

Ustavno sodišče je svojo presojo omejilo na vprašanje ustavne nujnosti, da se tajne podatke posebno obravnava v postopkih, za katere se uporablja izpodbijani zakon o pravdnem postopku.

In sodišče je ugotovilo, da opustitev posebne zakonske ureditve pri uporabi tajnih podatkov v postopkih, v katerih se uporablja zakon o pravdnem postopku, pomeni poseg v pravico strank sodnih postopkov do sodnega varstva. Ker je sodišče že tukaj ugotovilo protiustavno pravno praznino, drugih očitkov predlagatelja ni presojalo.

Tako stanje po njihovem mnenju lahko sanira le nova in posebna zakonska podlaga, ki mora prilagoditi uporabo tajnih podatkov v prej omenjenih postopkih. Zakonodajalec lahko po svoji prosti presoji odloči, v kateri zakon bo umestil novo ureditev, dodaja ustavno sodišče.

Pri tem mora zakonodajalec upoštevati, da je tudi varovanje tajnosti podatkov na obrambnem, vojaškem, zunanjepolitičnem in podobnih področjih pomembna in do določene mere neizbežna družbena vrednota, še opozarjajo na ustavnem sodišču.

Do uveljavitve nove zakonske ureditve pa lahko sodnik oziroma predsednik senata s sklepom odloči o tem, kako naj se zagotovi seznanitev strank s tajnimi podatki.

Vir: STA

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:

Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu NOVEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.

Nekaj dejstev o zakonu:

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 6.11.2013 - 12.11.2013 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 7 novosti 4 novosti 1 novost 1 novost 7 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 6.11.2013 - 12.11.2013 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 5 novosti 13 novosti 4 novosti 1 novost 13 novosti 14 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost 5 novosti 3 novosti 6 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 5 novosti 3 novosti 2 novosti 1 novost
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 2 novosti 11 novosti 9 novosti 1 novost 11 novosti 7 novosti
5. JAVNE FINANCE 6 novosti 10 novosti 11 novosti 1 novost 14 novosti 28 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 11 novosti 38 novosti 2 novosti 7 novosti 7 novosti 1 novost
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10 novosti 7 novosti 4 novosti 6 novosti 18 novosti 4 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 2 novosti 2 novosti 5 novosti 2 novosti 1 novost 7 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 2 novosti 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 8 novosti 1 novost 7 novosti 17 novosti
11. OBČINE 64 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.