Številka 8, letnik VI
26. februar 2013

Facebook Twitter
TFL Glasnik

Aleksandra Štefanca, predsednika Zbornice računovodskih servisov Slovenije in našega današnjega gosta rubrike Pogovor, smo ob dejstvu, da je v Sloveniji je več kot 4.500 računovodskih servisov, ki so zagotovo različne kakovosti, vprašali, katere so največje težave, ki jih rešuje v okviru svojih pristojnosti. »Osnovne težave, s katerimi se spopadamo, so dumpinške cene. Zbornica nima nekega orodja, s katerim bi to preprečevala, trudimo pa se s samoregulativnimi posegi – bodisi zakonsko bodisi z ozaveščanjem, vendar ne toliko servisov, temveč naših partnerjev, da vedo, s kakšnim servisom imajo opraviti. S tem namenom smo lani izdali brošuro Kako izbrati kakovosten računovodski servis, ki je dostopna na Zavodu za zaposlovanje, Ajpesu in na točkah VEM. Tu apeliramo predvsem na nove podjetnike in jim dajemo osnovne napotke ter tako pomagamo pri odločitvi,« je dejal naš današnji sogovornik.

Danes se bomo v temi tedna posvetili davčnim olajšavam, ki prav tako znižujejo davčno osnovo. Davčne olajšave, povezane z investiranjem, smo že obdelali skupaj z obravnavo neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev, zato jih bomo danes izpustili. Je pa še veliko drugih davčnih olajšav, s katerimi poskuša država vzpodbuditi davčne zavezance k določenim dejanjem ali vlaganjem.

Vabljeni k branju!

Aleksander Štefanac: Švedski standard tudi za slovenske razmere

Aleksander Štefanac

TFL Glasnik:
Leta 2011 ste začeli že drugi mandat predsednika Zbornice računovodskih servisov pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kako ocenjujete delo Zbornice računovodskih servisov? Kakšne so njene naloge in pristojnosti? Kaj je zbornica v času vaših mandatov dosegla?

Aleksander Štefanac:
Najprej hvala za povabilo na pogovor. Vsekakor je čast in obveza, da nadaljujem že drugi mandat, čeprav je neka realna navezava v tem, da v enem mandatu ne moreš dokončati zadev, ki smo si jih zastavili, in sta dva mandata neko razumno obdobje za to delo. Kaj je naloga Zbornice računovodskih servisov? Vedno se sprašujemo, ali želimo biti cehovska ali neka strokovna organizacija, ki bi pokrivala računovodske servise in našo dejavnost. V bistvu smo neka mešanica; na srečo pa smo postali organizacija, ki jo drugi sprašujejo za mnenje. Tudi zakonodajalec nas je že večkrat vprašal za mnenje oziroma za pomoč pri določenih rešitvah. Naši člani nas prepoznavajo kot organizacijo, ki ji radi pripadajo, in se dobro počutijo pod našim okriljem. Želel bi izpostaviti tudi izbor za naj računovodski servis, ki je lani doživel že svojo peto ponovitev in predstavlja izziv tako za udeležence kot tudi za druge servise, ki si lahko na tak način postavijo svoje lastne cilje.

 

Aleksander Štefanac

TFL Glasnik:
V Sloveniji je več kot 4500 računovodskih servisov. Ti so zagotovo različne kakovosti. Zanima me, katere so največje težave, ki jih rešujete v okviru vaših pristojnosti?

Aleksander Štefanac:
Zavedamo se, da je veliko teh servisov nastalo po stečajih velikih podjetij, ko je veliko ljudi ostalo brez zaposlitve. Mnogi so na hitro naredili neki tečaj in odprli računovodski servis. Menimo, da je trenutno aktualnih 1400 do 1600 močnih servisov. Če upoštevamo, da je v zbornici nekaj več kot 600 članov, to pomeni, da zastopamo slabo polovico aktivnih močnih servisov. Glede na statistične podatke o opravljenem prometu in številu zaposlenih pa smo krepko čez polovico.

Osnovne težave, s katerimi se spopadamo, so dumpinške cene. Zbornica nima nekega orodja, s katerim bi to preprečevala, trudimo pa se s samoregulativnimi posegi – bodisi zakonsko bodisi z ozaveščanjem, vendar ne toliko servisov, temveč naših partnerjev, da vedo, s kakšnim servisom imajo opraviti. S tem namenom smo lani izdali brošuro Kako izbrati kakovosten računovodski servis, ki je dostopna na Zavodu za zaposlovanje, Ajpesu in na točkah VEM. Tu apeliramo predvsem na nove podjetnike in jim dajemo osnovne napotke ter tako pomagamo pri odločitvi.

Aleksander Štefanac

 

TFL Glasnik:
Ali servisi dosegajo neke licence oziroma morajo izpolnjevati kakšne druge pogoje? Ali sploh obstajajo pogoji, kdo lahko odpre računovodski servis?

Aleksander Štefanac:
Pogojev ni. V zbornici vodimo dva registra: register naših članov, v drugem pa je katalog računovodskih servisov, to je vseh tistih, ki so opravili izpit za vodjo računovodskega servisa pri zbornici, imajo sklenjeno zavarovanje o poklicni odgovornosti in opravijo določeno število ur na letni ravni. Vendar je vpis v katalog prostovoljen, to je dodana vrednost, ki si jo servis lahko privošči, da se izkaže pred svojimi poslovnimi partnerji.

 

TFL Glasnik:
Ali zbornica načrtuje kakšen ukrep ali posege, ki bi pripeljali do certifikata za računovodski servis?

Aleksander Štefanac:
Že leta in leta res aktivno delamo za to, da bi se to uredilo z zakonom. Minister Lahovnik denimo je bil dosledno nenaklonjen temu, češ, naj to uredita trg in prosta konkurenca. To ne zadeva proste konkurence. Opažamo, da to, da se naše vlade hitro menjavajo, mi pa potrebujemo veliko časa, da informiramo novega ministra, ne pelje nikamor. Zato smo se reševanja problema lotili na tak način kot Švedi. Imeli so enako težavo in so sprejeli novi standard, ki so ga pripeli k standardom računovodenja, kot bi ga mi morda lahko priključili k slovenskim računovodskim standardom. Ta standard predpisuje, česa se morajo držati računovodski servisi pri opravljanju svoje dejavnosti.

Želimo si, da bi ta standard kot merilo za kvaliteto opravljenih storitev prepoznale tudi inštitucije, s katerimi poslujemo mi in naše stranke. Tu mislim predvsem poslovne banke, ZBS, Ajpes, Durs in druge. V dosedanjih pogovorih s predstavniki teh organizacij smo dobili pozitiven odziv in načelno potrditev, da smo na pravi poti.

Aleksander Štefanac

 

TFL Glasnik:
Velik problem pri delu računovodskih servisov je preobsežno in prepogosto spreminjanje zakonodaje. Računovodje morajo slediti spremembam in se nenehno izobraževati. Kako jim uspe, kakšni so odzivi s terena?

Aleksander Štefanac:
Računovodje smo vajeni hitrih in obsežnih sprememb. Dejstvo je, da je Slovenija, kar zadeva prosto gospodarstvo, mlada država. Začeli smo pred 20 leti, največ pred 25. Vse zakone, ki jih druge države imajo več desetletij, moramo mi na hitro sprejemati in spreminjati. To pripelje do položaja, da imajo mali servisi z enim človekom težave, ko želijo slediti spremembam, že v luči potrebnega časa in stroškov, ki pri tem nastajajo. En dan izobraževanja v Ljubljani je za računovodjo iz Maribora izgubljen za delo. V servisih z več ljudmi se to kompenzira: nekdo gre na izobraževanje in potem to prenese drugim. Mogoče je tu konkurenčna prednost, ker si z dumpinškimi cenami pač ne moreš zagotoviti dovolj velikega števila izobraževanj, ki bi jih moral opraviti.

 

TFL Glasnik:
Dejstvo ostaja, da je računovodski servis odgovoren svojim strankam, tudi tako, da strankam posreduje potrebne in kakovostne informacije. V računovodskih servisih je veliko pomoči za podjetnike.

Aleksander Štefanac:
Slika računovodje z narokavniki je davno pozabljena. Dober računovodja se zelo malo časa ali pa se sploh ne ukvarja s knjiženjem. Marsikje pa za to že poskrbijo elektronske povezave in prenosi, ko pridejo računi neposredno do servisa. Vse drugo so analize, svetovanje in razgovori s poslovnim partnerjem.

Aleksander Štefanac

 

TFL Glasnik:
Tudi sami vodite servis in me zanima, tudi v luči vaših osebnih izkušenj, v katerih segmentih se vam zdi, da je zakonodaja neprimerna za podjetniško poslovanje. V mislih imam predvsem davčno-finančni del in vsa delovna razmerja. Kaj bi spremenili?

Aleksander Štefanac:
Vsekakor je področje delovnih razmerij prvo, ki bi ga bilo treba spremeniti zaradi fleksibilnosti trga dela in zaradi fleksibilnosti poslovanja podjetij. Davčno-finančna zakonodaja? Nekoč davno, ko sem začenjal in sem spraševal, da bi razumel neko stvar, me je zanimalo, kako je to sploh logično. Dobil sem odgovor, da davki niso nikoli logični. Čeprav težimo k temu, da bi bili logični in da bi jih razumeli. Tudi z novo dohodninsko zakonodajo in novo zakonodajo o zaposlovanju se izboljšuje razumevanje teh nelogičnosti, ampak, kot sem že povedal, smo vajeni sprememb in včasih kot otopeli reagiramo na njih, češ, tako mora biti, potegnimo iz tega najboljše, in delamo v okvirih tega. Ne utrujamo se s komentiranjem, razen ko so stvari res nerazumljivo zapisane. Takrat skušamo tudi kot zbornica dobiti potrebna pojasnila.

 

TFL Glasnik:
Kako je s predlogi? Uvedba splošne davčne olajšave je denimo zelo poenostavila stvari. Zdaj se že izgubljamo v številnih izjemah, kar vse skupaj spet zaplete.

Dejstvo je, da je v Sloveniji dva milijona ljudi, ki različno razmišljajo, in denimo med vsemi poslovnimi subjekti vsak dela na svoj način. Ukalupiti vse to in vse spraviti na enotni imenovalec enotne davčne olajšave, ne da bi upoštevali specifičnosti, ki jih imajo posamezni subjekti, morda res ni najbolj prav. Kar zadeva zakonske predloge, jih zbornica ne predlaga. Pri reševanju sodelujemo v posameznih skupinah pri ministrstvu za finance, tudi pri pripravi zakonodaje. Sodelovali smo denimo pri normiranih stroških, imamo predstavnika v skupini, ki sodeluje pri pripravi členov zakona o davčnem postopku v zvezi z elektronskimi programi in blagajnami. Na tem področju smo kar aktivni.

Aleksander Štefanac

 

TFL Glasnik:
Za konec vprašanje o tem, kaj nam še pripravljate v Zbornici računovodskih servisov? In vprašanje, kakšni so vaši osebni načrti glede na bogate izkušnje, ki jih imate?

Aleksander Štefanac:
Ob vsakem projektu se v zbornici vprašamo, ali projekt, ki ga zastavimo, na neki način teži k regulaciji trga. Nikakor ne želimo ukalupiti neke cenovne politike na trgu, se pa zavedamo velike odgovornosti, ki jo imamo. Ni mi vseeno, ko nekdo reče: "Računovodski servis je nepotreben strošek, ne znajo nič in mi zaračunajo 30 evrov na mesec." To ni res. Svojo glavo nosim naprodaj, zato da delam za dobro stranke.

Imamo nekaj projektov – vsekakor implementacijo tega švedskega standarda na slovenske razmere, zanimiva bo tudi anketa o zadovoljstvu. Anketo smo opravili pred štirimi leti in jo bomo ponovili na istem vzorcu, da bomo lahko primerjali rezultate. Pričakujem, da bodo še boljši, kot so bili, čeprav smo bili že takrat prijetno presenečeni nad odzivom poslovnih subjektov in nad rezultati. Več kot 80 odstotkov anketiranih je bilo zadovoljnih z delom računovodskih servisov.

Vsekakor bomo aktivni tudi na mednarodnem področju. Zbornica je od oktobra 2010 pridružena članica EFAA (European Federation of Accountants and Auditors for SMEs), kjer s svojim predstavnikom aktivno sodelujemo pri pripravi zakonodajnih okvirov za mala in srednja podjetja na evropski ravni. Tako sodelovanje ima veliko pozitivnih učinkov na razvoj stroke, navsezadnje nam je švedski standard prišel v roke prav zaradi našega članstva.

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar

Aleksander Štefanac

Davčni obračun za leto 2012 – davčne olajšave

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do št. 94/2012) (v nadaljevanju ZDDPO-2) predvideva kar nekaj davčnih olajšav za davčne zavezance, s katerimi želi vzpodbuditi investicijska vlaganja, zaposlovanje določenih težje zaposljivih kategorij, vlaganja v dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih in doniranje sredstev za humanitarne, zdravstvene, kulturne, izobraževalne in druge namene. Davčne olajšave pomenijo trajno znižanje davčne osnove. V nekaterih primerih je davčna olajšava pogojena z bodočimi ravnanji davčnega zavezanca. To pomeni, da je davčni zavezanec določeno obdobje po koriščenju davčne olajšave zavezan ravnati na določen način. Če pogoj ni izpolnjen, mora davčni zavezanec že izkoriščeno davčno olajšavo vrniti v davčno osnovo v obdobju, ko je pogoj prekršen. Na drugi strani pa je nekatere davčne olajšave mogoče prenašati v naslednja davčna obdobja. Nobena davčna olajšava pa v davčnem obračunu ne more presegati davčne osnove.

Davčno osnovo v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb dodatno znižujejo naslednje davčne olajšave:

  • olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj,
  • olajšava za investiranje,
  • olajšava za zaposlovanje,
  • olajšava za zaposlovanje invalidov,
  • olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
  • olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in
  • olajšava za donacije.

Davčni olajšavi za vlaganja v raziskave in razvoj ter investiranje smo na kratko obravnavali v TFL Glasniku št. 4, zato se jima danes ne posvečamo posebej.

Davčno olajšavo za zaposlovanje lahko uveljavlja davčni zavezanec, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 26 let, ali osebo starejšo od 55 let, ki je bila na Zavodu za zaposlovanje RS najmanj 6 mescev prijavljena v evidenco brezposelnih oseb. Dodatni pogoji za uveljavljanje davčne olajšave so:

  • da gre za osebo, ki v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri obravnavanem davčnem zavezancu,
  • da je bila obravnavana oseba zaposlena za nedoločen čas,
  • da se je število zaposlenih pri davčnem zavezancu, ki uveljavlja davčno olajšavo, poveča. Povečanje števila zaposlenih se prizna, če je število delavcev na zadnji dan davčnega obdobja višje, kot je povprečje 12 mesecev v obravnavanem davčnem obdobju ali manj mesecih, če gre za krajše davčno obdobje. Zaposleni za krajši delovni čas od polnega delovnega časa se pri izračunu upoštevajo sorazmerno, zaposleni za določen čas pa ne neupoštevajo.

Davčna olajšave za zaposlovanje se obračuna v višini 45% plače osebe, za katero se olajšava uveljavlja in sicer prvih 24 mesecev zaposlitve teh oseb. Davčna olajšava se izključuje z olajšavo za zaposlovanje invalidov.

Olajšavo za zaposlovanje invalidov lahko uveljavljajo davčni zavezanci, ki zaposlujejo invalide, skladno z določbami Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) (Uradni list RS, št. 63/2004 do št. 96/2011). Davčna olajšava znaša:

  • 50% plače invalida,
  • 70% plače invalida s 100% telesno okvaro in gluhe osebe.

Če zavezanec zaposluje invalide nad predpisano kvoto in njihova invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu, lahko uveljavlja olajšavo v višini 70% plač za te osebe, vendar ne sme obračunati olajšave, ki smo jo obravnavali v prejšnjem odstavku.

Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju se lahko uveljavlja v višini plačila vajencu, dijaku ali študentu, vendar največ do 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezen osebe v strokovnem izobraževanju.

Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju PDPZ) se prizna, če zavezanec – delodajalec financira pokojninski načrt skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) (Uradni list RS, št. 106/1999 do št. 40/2012) (v nadaljevanju ZPIZ-1). Olajšava se prizna v višini plačanih premij PDPZ izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali državi članici EU po odobrenem in v register vpisanem pokojninskem načrtu. Višina vplačanih premij je, skladno s 301. členom ZPIZ-1, omejena navzgor do višine 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delojemalca-zavarovanca, ki pa za leto 2012 ne smejo biti višje od 2.755,71 EUR.

Olajšavo za donacije davčni zavezanec lahko uveljavi za v denarju ali naravi izplačane zneske za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene rezidentom Slovenije in rezidentom držav članic EU (razen poslovnih enot v državah, ki niso članice EU), ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje obravnavane nepridobitne dejavnosti. Pri tem opozarjamo, da je humanitarna pomoč davčno priznana le, če je nakazana Rdečemu križu ali Karitasu. V kolikor bi pomoč nakazali neposredno posamezniku, le-ta ni davčno priznana. Davčna olajšava se prizna v višini 0,3% obdavčenega prihodka obravnavanega davčnega obdobja.

Zavezanec lahko uveljavlja dodatno olajšavo za izplačila za kulturne namene ter za izplačila društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu, vendar le do višine 0,2% obdavčenega prihodka davčnega obdobja, v katerem se navedena davčna olajšava uveljavlja. Tudi v tem primeru olajšava velja za rezidente Slovenije in EU (razen poslovnih enot v državah, ki niso članice EU). Neizkoriščeni del te olajšave se lahko izkoristi v naslednjih treh letih, vendar le do zakonsko določene višine, ki skupaj z olajšavami tekočega leta ne sme preseči višine iz 5. odstavka 59. člena.

Davčni zavezanec lahko uveljavlja tudi davčno olajšavo za izplačila političnim strankam, in sicer do višine trikratne povprečne mesečne plače na zaposlenca pri zavezancu.

Nekatere davčne ugodnosti in olajšave so možne še za investiranje in zaposlovanje v Pomurski regiji, skladno z Zakonom o podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 (ZRPPR1015) (Uradni list RS, št. 87/2009) in delovanje v ekonomskih conah, skladno z Zakonom o ekonomskih conah (ZEC) (Uradni list RS, št. 45/1998 do št. 19/2010), ki pa so zanimive le določenim zavezancem, zato jih posebej ne obravnavamo.

Davčni zavezanec, katerega skupna vrednost dobav izdelkov končnim potrošnikom v drugi državi članici presega znesek, ki ga določi ta država članica, ali davčni zavezanec, ki se odloči, da je kraj dobave izdelkov končnim potrošnikom druga država članica, mora obračunati DDV v skladu z zakonodajo države članice EU, v kateri se blago nahaja, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu konča (država članica kupca). Davčni zavezanec, katerega skupna vrednost dobav blaga končnim potrošnikom v eno izmed držav članic EU ne preseže mejnega zneska in se ne odloči, da je kraj teh dobav druga država članica pa ob dobavi izdelkov preko spletne trgovine končnim potrošnikom obračuna DDV.

Pogoje za določitev kraja dobave blaga s prevozom opredeljuje Direktiva 2006/112/ES v 32. do 34. členu, v ZDDV-1 pa so povzeti v 20. členu. Tako se po splošnem pravilu za kraj dobave, kadar blago odpošlje ali prevaža dobavitelj, kupec ali tretja oseba, šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku.

Z odstopanjem od splošnega pravila pa se za kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz države članice, ki ni namembna država članica, v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZDDV-1 šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu konča, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) dobava blaga je opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, katerih pridobitve blaga znotraj Unije niso predmet DDV, ali za katerokoli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec;

b) dobavljeno blago niso niti nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega.

V skladu s petim odstavkom 20. člena ZDDV-1 pa se odstopanje od splošnega pravila ne uporablja za dobave blaga, ki je v celoti odposlano ali odpeljano v isto državo članico, ki je država, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) dobavljeno blago niso trošarinski izdelki,

b) skupna vrednost teh dobav, brez DDV, opravljenih pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena v tej državi članici v enem koledarskem letu ne presega zneska, ki ga določi ta država članica in je objavljen na spletni strani Evropske komisije,

c) skupna vrednost teh dobav, brez DDV, v tej državi članici tudi v predhodnem koledarskem letu ni presegla predpisanega zneska.

Direktiva 2006/112/ES tako določa, da lahko država članica, na ozemlju katere se nahaja blago v trenutku, ko se konča odpošiljanje ali prevoz pridobitelju, omeji prag na 35.000 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti, kadar se ta članica boji, da bi prag 100.000 EUR lahko povzročil resna izkrivljanja konkurence. V skladu s to določbo je Slovenija določila prag v višini 35.000 EUR.

Državni zbor je 4. decembra 2012 soglasno s 76 glasovi za (in nobenim proti) izglasoval nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki bo stopil v veljavo 1. januarja 2013. Veliko je bilo govora o dvigu in razširitvi osnove za izračun pokojnine. Po novem zakonu bodo moški in ženske izenačeni. Za polno starostno pokojnino bodo morali delati do 60. leta starosti in imeti 40 let delovne dobe brez dokupa let. Prehodno obdobje naj bi se končalo leta 2018. V javnosti je prah dvignil predvsem 144. člen novega zakona, ki na prvi pogled razširja osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poleg plače (kot sedaj) tudi na druge prejemke iz delovnega razmerja, vključno z bonitetami in povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi. Iz dnevnega časopisja, ki je spremljalo razvoj dogodkov ob sprejemanju pokojninske reforme, je bilo moč razbrati, da se bo strošek dela dodatno povišal.

Po zdajšnji ureditvi se prispevki po tem zakonu plačujejo od plače oziroma nadomestil plače, po reformi pa naj bi se ta osnova razširila tudi na nadomestila za delo, ki predstavljajo prehrano med delom, prevoz na delo, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem (dnevnice, stroški prevoza na službenem potovanju, stroški prenočevanja na službenem potovanju). S spremembo 429. člena ZPIZ-2 pa naj bi na tovrstne dohodke plačevali tudi prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Vendar to ni res.

Po prvi alineji tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2, ki bo začel veljati 1. januarja 2013, se prispevki od povračil stroškov v zvezi z delom (prehrane med delom, povračila stroškov prevoza …), povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, kilometrine, nočitve) in od drugih dohodkov iz delovnega razmerja (jubilejnih nagrad, solidarnostnih pomoči itd.), razen od regresa za letni dopust, plačujejo samo od tistega zneska teh dohodkov, ki so obdavčeni po Zakonu o dohodnini – Zdoh-2, torej od tistega zneska, ki presega neobdavčeno višino, določeno v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja oziroma ki ni izplačan pod pogoji, določenimi v tej davčni uredbi.

Tako ZPIZ-2 glede povračil materialnih stroškov ne nalaga nobenih novih obveznosti delodajalca glede plačila prispevkov za obvezno zavarovanje. V primerjavi s sedaj veljavno zakonodajo se bodo od 1. januarja 2013 dalje prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po šestem odstavku 429. člena ZPIZ-2, tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje plačevali samo od tistega dela izplačanih odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki bodo presegali neobdavčene zneske po Zakonu o dohodnini – Zdoh-2.

Nekateri »velikani« ekonomske znanosti v Sloveniji v svojih medijskih samovšečnih prikazovanjih pogosto povedo, da se v Sloveniji znamo iti bančništvo in da to ni v resnici kakšen zelo zapleten posel. Pravijo, da bi Slovenija ob zelo strogih finančnih omejitvah in t. i. »racioniranju« tujih finančnih virov v zdajšnjih razmerah morala s širokogrudno državno potrošnjo in dodatnim zadolževanjem spodbuditi gospodarstvo. Pravijo tudi, da je za vse kriva Amerika.

Ob vedenju, kako zelo so v zmoti ti naši »ugledni ekonomisti« (ugledni so lahko le v očeh slovenskih novinarjev, ki so ekonomsko povsem in kar grozljivo neizobraženi), in ob tem, da so ti »ugledneži« hkrati snovalci slovenskega javnega mnenja (večina jih celo predava na slovenskih fakultetah oziroma deluje pod okriljem raznih znanstvenih inštitutov, kot je npr. EIPF), je reakcija na vsakršen poskus reformirati tole slovensko gospodarsko zmešnjavo pravzaprav pričakovana.

Z našega vidika je lahko ugleden ekonomist tisti, ki izpolni vsaj enega od dveh pogojev, tj.:

  1. da je prisoten v akademskih krogih na svetovni ravni in
  2. da se je kot uspešen izkazal pri vodenju kakšnega konkretnega posla ali mednarodno konkurenčnega podjetja.

Odgovor na vprašanje, zakaj velika večina slovenskih »uglednih« ekonomistov dejansko nikoli ne bi smela ob svojem imenu imeti pripeto besedico »ugleden«, je pravzaprav na dlani. Zelo malo slovenskih akademskih ekonomistov je v resnici prisotnih v svetovnih akademskih krogih. Pri nas to raje naredimo kar po domače. Razni inštituti, fakultete idr. pričnejo izdajati kakšno svojo revijo, v kateri objavljajo zgolj naši domači veleumi, morda gredo še v kakšno republiko nekdanje Jugoslavije, kjer z »mednarodnim sodelovanjem« organizirajo konferenco ali dve na leto in tako pridobivajo dragocene točke za formalno napredovanje v nazivih. Da so ti akademiki v svojem znanju dokaj nekonkurenčni na svetovni ravni, pa smo v tej reviji že tako pisali.

To potrjuje tudi dejstvo, da mnogo »uglednih« ekonomistov pravzaprav ne zna uporabljati osnovna orodja kvantitativne analize, ki so osnova (poudarjamo: osnova) za kakršno koli akademsko udejstvovanje v tujini. Naši »ugledneži« so ob tem sposobni celo priznati, da niti »Excela ne obvladajo najbolj«, da o jezikovnih pomanjkljivostih pri nastopanju v tujini niti ne izgubljamo besed. Takšni ekonomisti se potem celo hvalijo s svojimi akademskimi objavami v slogu kakšnih zbornikov referatov ali pa izjemnih ekspertiz v domači »znanstveni« reviji. V (bolj razvitem) svetu bi se takšnim ekonomistom seveda zgolj nasmehnili.

Kazalniki in sistemi kazalnikov so temeljno orodje pri ugotavljanju in analiziranju delovanja družbe in osnovni prikaz poslovanja družbe v poslovnem poročilu. V skladu s 2. odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah mora analiza družbe, v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vsebovati tudi ključne računovodske, finančne, in če je to potrebno, druge kazalce, kazalnike in druge pokazatelje, ki vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja in delavci. Analiza vključuje ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila.

Kazalniki in sistemi kazalnikov so izredno pomembno orodje za izdelavo analize poslovanja podjetja tako za zunanje kot notranje uporabnike in so temeljno orodje kontrolinga.

Kazalci in kazalniki so namreč lahko:

  • v pomoč pri odločanju,
  • nudijo pomembno informacijsko in odločitveno podlago,
  • orodje za opredelitev specifičnih področij, ki jih je treba posebno podrobno preučiti.

Klasifikacije kazalnikov se opirajo na raznovrstne vidike - informacijsko podlago, predmetno področje ali ciljno področje. Izrazna moč posameznih kazalnikov pa je omejena, saj le povezani v sistem pojasnjujejo in kot taki omogočajo pravilno, logično interpretacijo. Pri kontrolingu se s kazalniki lažje dokopljemo do vzrokov oziroma razlogov za stanja in dogajanja.

Osem nevladnih organizacij je v na ustavno sodišče poslalo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje dela zakona o prostorskem načrtovanju, ki omogoča širitev območij stavbnih zemljišč do 5000 kvadratnih metrov zgolj s sklepom občinskega sveta.

Kot so sporočili iz Mreže za prostor, ki združuje večino pobudnic, menijo, da sprememba, ki sta jo uvedli noveli zakona, sprejeti julija in decembra lani, dopušča "splošen in zelo odprt odstop od sicer uveljavljenega sistema načrtovanja posegov v prostor, krši temeljna načela prostorskega načrtovanja, degradira pomen in vlogo občinskih prostorskih načrtov, pri čemer ne upošteva okoljevarstvenih vidikov, ter iz postopkov popolnoma izključuje javnost in celotno stroko".

Zanje je sporen 29. člen, ki dopušča širitev območja stavbnih zemljišč zaradi gradnje posamičnih objektov, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave, namenjene opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti. Sklep o dopustitvi širitve sprejme občinski svet na predlog investitorja.

Skladnost z zakonskimi pogoji ugotavljata ministrstvi, pristojni za okolje in za prostor, ki morata soglasje podati v roku 15 dni, sicer se po tem roku šteje, da nimata pripomb.

Julija sprejeta novela je določala, da lahko odločitev o širitvi sprejmejo v občinah, ki še nimajo občinskega prostorskega načrta, z decembrsko novelo pa imajo to možnost tudi ostale občine. Tovrstne širitve so možne do konca leta 2014.

Nevladniki so skupaj s stroko na po njihovem mnenju sporna določila opozarjali že v času sprejemanja novel, pri čemer so navajali tudi mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, ki je opozorila na netransparentnost zakonodajnega postopka in na vgrajena korupcijska tveganja.

Menijo, da je postopek širitve teh območij netransparenten ter da ni v zadostni meri zagotovljeno varstvo kmetijskih zemljišč in drugih varovanih območij. Menijo, da je uzakonjena sistemska kršitev načel in postopka prostorskega načrtovanja ter da je iz postopkov tudi popolnoma izključena splošna in strokovna javnost.

"Takšna ureditev predstavlja neposredno kršitev 71. in 72. člena Ustave RS, ki določata, da zaradi smotrnega izkoriščanja zakon določa posebne pogoje uporabe zemljišč ter da je država dolžna skrbeti za zdravo življenjsko okolje," so prepričani.

Organizacije dodajajo, da je prostorsko načrtovanje v Sloveniji s pravnega vidika urejeno zelo neracionalno, parcialno in notranje neusklajeno, režim prostorskega načrtovanja na državni in občinski ravni je različen, sodelovanje javnosti pri občinskem načrtovanju pa izrazito slabo urejeno.

Koordinator Mreže za prostor Marko Peterlin pravi, da "več sto predpisov, ki se nanašajo na področje urejanja prostora, skrbi navsezadnje predvsem za arbitrarnost pri odločanju o posegih v prostor", za "piko na i anarhiji v urejanju prostora" pa da je poskrbel omenjeni 29. člen.

Pobudo so vložile organizacije Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Focus, Umanotera, Slovenski E-forum, Inštitut za politike prostora, Zavod Metro SR, Mariborska kolesarska mreža in Zavod Tovarna.

Vir: STA

Članice EU so bile lani pri prenosu predpisov v svojo zakonodajo kljub težkim razmeram uspešnejše kot kdaj koli prej, je razvidno iz pregleda notranjega trga, ki so ga objavili v Bruslju. Povprečni zaostanek pri prenosu direktiv o notranjem trgu se je novembra zmanjšal na rekordno nizko raven 0,6 odstotka. V Sloveniji je znašal 0,8 odstotka.

Povprečni zaostanek pri prenosu teh direktiv, gre za delež direktiv o notranjem trgu, ki niso bile pravočasno prenesene v nacionalno zakonodajo, je bil tako novembra lani za 0,3 odstotne točke manjši kot maja lani. Voditelji držav in vlad EU so si leta 2007 zastavili cilj, da bo zaostanek upadel na en odstotek. Ta cilj zdaj izpolnjuje 23 članic unije, kar je sedem več kot maja lani.

Če je bila Slovenija še sredi leta 2012 z 1,5-odstotnim zaostankom med 11 članicami, ki cilja niso dosegale, ga zdaj z 0,8-odstotnim zaostankom izpolnjuje, a je še vedno nekoliko slabša od povprečja. Cilja trenutno ne izpolnjujejo le Belgija (dva odstotka), Poljska (1,8 odstotka), Avstrija (1,3 odstotka) in Portugalska (1,1 odstotka).

Povprečni zaostanek pri prenosu v EU je že zelo blizu tudi 0,5-odstotnemu cilju, ki ga je Evropska komisija aprila 2011 predlagala v Aktu za enotni trg. "Pozdravljam nov rekord držav članic in zadovoljen sem z njihovo dinamičnostjo in trdno zavezanostjo uspešnemu prenosu v praksi. Gre za najboljši rezultat doslej," je rezultate preglede notranjega trga komentiral evropski komisar za notranji trg Michel Barnier. Najuspešnejše članice so sicer Irska, Malta, Estonija in Švedska, ki so v svoje nacionalne zakonodaje uspešno prenesle največ direktiv. Irska tako sploh nima nepravočasno prenesenih direktiv, pri ostalih treh pa je zaostanek 0,1 odstotka.

Države članice so po ugotovitvah Bruslja prav tako uspešno zmanjšale skupno število nepravilno prenesenih direktiv. Primanjkljaj skladnosti se je zmanjšal z 0,7 odstotka na 0,6 odstotka in se tako še bolj približal 0,5-odstotnemu cilju, ki ga je v Aktu za enotni trg lani predlagala Evropska komisija. Slovenija je po tem kriteriju uspešnejša od povprečja, primanjkljaj skladnosti pa je pri 0,4 odstotka. Vendar pa sta se po drugi strani v EU povečala število direktiv, pri katerih prenos zamuja dve leti ali več (to je v povprečju pri 0,4) in pa povprečna zamuda pri prenosu direktiv v nacionalno zakonodajo (z 9,1 na 9,6 meseca).

Slovenija je po zadnjem kriteriju slabša od povprečja, saj povprečna zamuda znaša 12,3 meseca. Večjo zamudo so zabeležili le na Poljskem (16,6 meseca), v Belgiji (16,2 meseca), Veliki Britaniji (13,6 meseca) in v Luksemburgu (12,4 meseca). Irska, ki je najuspešnejša članica, zamud sploh nima.

Nadaljuje pa se trend upadanja števila kršitev, k čemur je po oceni Bruslja najverjetneje pripomogla uvedba mehanizmov za reševanje težav z neskladnostjo zakonodaje EU v zgodnejši fazi procesa. V primerjavi z novembrom 2007 se je število odprtih postopkov zmanjšalo za 38 odstotkov in je v povprečju pri 31. Večina odprtih postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih sproži Komisija, zadeva Italijo (67), sledita pa ji Španija (66) in Grčija (61). Večina zadev še vedno zadeva področji obdavčitve in okolja. Slovenija ima le 16 odprtih postopkov, tako kot Danska in Malta. Manj jih imajo le Litva, Latvija in Estonija. Ob upoštevanju vseh kazalnikov izvrševanja dosegajo v celoti najboljše rezultate Romunija, Estonija, Ciper, Češka in Litva.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

mesecu FEBRUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 20.2.2013 - 26.2.2013 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 3 novosti 2 novosti 5 novosti 1 novost

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 20.2.2013 - 26.2.2013 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 8 novosti 10 novosti 12 novosti 3 novosti 11 novosti 8 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 2 novosti 3 novosti 1 novost
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 1 novost 2 novosti 3 novosti 1 novost
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 3 novosti 9 novosti 2 novosti 11 novosti 2 novosti
5. JAVNE FINANCE 2 novosti 7 novosti 2 novosti 3 novosti 2 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 31 novosti 30 novosti 1 novost 23 novosti 1 novost
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 3 novosti 6 novosti 1 novost 5 novosti 8 novosti 2 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 1 novost 5 novosti 4 novosti 4 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 2 novosti 1 novost 1 novost 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 7 novosti 3 novosti
11. OBČINE 37 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .