Današnja sogovornica v rubriki Pogovor ima zelo zanimivo kariero: je ekonomistka, ki je med študijem ustanovila svoje podjetje, začela mednarodno kariero v skupini Smelt, znanje nadgrajevala v tujini – tudi na Harvardu – in prejela prestižne nagrade za strateški menedžment in trajnostni razvoj. Ta pot jo je vodila v zelo zanimiv svet financ, kapitala, upravljanja podjetij … in nekje vmes je zelo hudo zbolela. Predstavljamo vam gospo Andrejo Kodrin.
Vsak podjetnik se v svojem poslovnem življenju srečuje z neplačniki. V nekaterih primerih se lahko s predhodno preverbo solventnosti bodočih sopogodbenikov že vnaprej izogne situaciji, ko njegov račun ostane neplačan. Vendar pa včasih tudi to ni dovolj, zato se je primoran poslužiti drugačnih ukrepov. O tej pereči tematiki se je danes v pravnem članku razpisal Nejc Setnikar.
Osnutek predlogov sprememb Zakona o gospodarskih družbah v slovenski pravni red vnaša spremembe 24. člena Direktive 2013/34/EU, ki ureja temeljna pravila, ki jih poslovna skupina mora spoštovati pri pripravi konsolidiranih letnih poročil. Praviloma se konsolidirano letno poročilo pripravi na isti dan kot letno poročilo obvladujoče družbe. Načeloma se za pripravo letnega poročila uporabljajo določbe, ki se nanašajo na pripravo letnih poročil posameznih družb. Današnjo Temo tedna smo torej namenili izvedbi konsolidacije in pripravi konsolidiranih letnih poročil.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Ga. Andreja Kodrin, imate zelo zanimivo kariero: ste ekonomistka, ki je med študijem ustanovila svoje podjetje, začela mednarodno kariero v skupini Smelt, znanje nadgrajevala v tujini – tudi na Harvardu – in prejela prestižne nagrade za strateški menedžment in trajnostni razvoj. Ta pot vas je vodila v zelo zanimiv svet financ, kapitala, upravljanja podjetij … in nekje vmes ste zelo hudo zboleli. Na kaj ste pri svoji zanimivi in bogati karieri najbolj ponosni?
Andreja Kodrin:
Z leti ugotoviš, da poslovni uspehi, nagrade in podobno zelo hitro zbledijo. Zato je zame uspeh to, da še vedno živim in da lahko za sedanjost rečem, da je prav tisto obdobje, v katerem si najbolj želim biti. Ponosna sem, da z možem in sinovoma soustvarjam družino, ki je za vse nas neprecenljiva, in da sem ob vseh različnih življenjskih projektih ostala zvesta sama sebi in otroku v sebi. Prav ta zvestoba, včasih tako težko dosegljiva, me je pravilno usmerjala v najtežjih trenutkih in mi dajala pogum za najtežje odločitve in nove začetke na povsem drugačnih življenjskih poteh.
TFL Glasnik:
Imeli ste kar nekaj težkih trenutkov v karieri. V Aktivi se vam je zgodilo nekaj posebnega – rekli ste verjetno svoj zgodovinski ne.
Andreja Kodrin:
Ko kar nekaj let gradiš kariero v neusmiljenem mednarodnem okolju, je seveda zelo nenavadno in težko, da se vsemu odrečeš. Ne glede na to in na poznejše dogajanje s tem podjetjem predstavlja zame obdobje v Aktivi od leta 1997 do odhoda leta 2005 oziroma 2006 izjemno izkušnjo. To so bila leta, ko sem bila del izjemne ekipe in sem imela priložnost pridobiti najboljše znanje in ga implementirati v prakso v mednarodnih podjetjih. Prav ta mednarodnost je bila na eni strani izjemna izkušnja, na drugi strani pa je zame pomenila življenje na Nizozemskem brez moža in sina. S skupnimi močmi nam je to kljub moji bolezni nekako uspevalo, a na neki točki se je prelomilo, predvsem zaradi signalov večjih sprememb v strategiji Aktive, od aktivnega upravljanja k portfeljskemu načinu, kar pa ni moje poslanstvo.
TFL Glasnik:
Dvoje ste večkrat omenili: izkušnjo s hudo boleznijo in skrb za družino. Za povezanost.
Andreja Kodrin:
Družino sem izgubila v otroštvu, zato je del mojega poslanstva postal cilj, da moja otroka tega ne bi izkusila. A v življenju imam res neverjetno srečo, tako da vse dobim ali v najboljši ali v najhujši obliki, tudi bolezni.
TFL Glasnik:
Kar zadeva bolezen ...
Andreja Kodrin:
Imela sem raka. V javnosti se rak na splošno zelo zlorablja za kakšne osebne promocije, zato o tem javno ne govorim rada. Sem pa neusmiljena borka za diagnosticiranje zgodnjih oblik in opozarjanje, da lahko danes za malignim melanomom zboli vsak, da bolezen vsekakor zelo pretrese, a da se splača bojevati, ker jo lahko tudi vsak premaga.
TFL Glasnik:
Pred štirimi leti ste ustanovili Challenge: Future, globalno spletno delovanje mladih z vsega sveta. Spodbujate mlade, da se pridružijo z idejami o svoji prihodnosti, o spremembah izobraževanja recimo, in ste tudi na tem področju dosegli izjemne uspehe. Lani ste za vse to prejeli nagrado SEA of excellence, eno najuglednejših evropskih nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju, ki jo na Dunaju podeljuje klub trajnostnih podjetnikov. Nam lahko na kratko opišete, za kaj gre.
Andreja Kodrin:
Že samo ime je nastalo na osnovi sodelovanja mladih in ne pomeni, da izzivamo prihodnost, temveč da izzivamo sami sebe. Projekt je nastal v obdobju mojega tesnega sodelovanja z zagonskimi podjetji in navdušenja nad dogajanjem okoli Odprtih inovacij. To je bila odskočna deska za vse, kar je sledilo, in je vodilo do soustvarjanja in globalnega sobivanja na planetu, ki je zelo omejen z naravnimi viri in ogrožen s podnebnimi spremembami. V kontekstu tega želimo mlade spodbuditi k izvedbi projektov ali iskanju inovacij, da presežejo znanje, pridobljeno v času študija, in predvsem da izstopijo iz tako imenovanega okolja udobja in pridobijo konkretne izkušnje. Izkušnje so namreč tiste, ki te oblikujejo, in mladi, ki stopijo na trg dela brez izkušenj, žal nimajo nobenih možnosti.
TFL Glasnik:
Kako pa je to konkretno videti oziroma poteka?
Andreja Kodrin:
Svetovne mislece pozovemo, da izberejo ključni problem za prihodnost, ki ga poimenujemo izziv, in oblikujemo konkretne teme, znotraj katerih lahko mladi pripravljajo nove projekte in inovacije ali pa socialne iniciative. Konkretno povedano: prvo leto smo imeli prihodnost transporta, zdravja in komunikacij, drugo leto izobraževanje in prostovoljno delo, tretje nepredvidljive katastrofe in neprivilegirane otroke, lansko leto pa brezposelnost mladih in nekonkurenčnost srednje in vzhodne Evrope. Pridobili smo ideje in projekte, kako spremeniti izobraževanje, s kakšnimi pobudami lahko pomaga država, kaj so lahko konkretne pobude podjetij, kakšna je sploh konkurenčnost mladih. Na tak način skušamo priti do konkretnih rezultatov na najbolj privlačen način za mlade.
TFL Glasnik:
Mladi to naredijo, to ostane na vaši platformi in potem dobijo ponudbe za delo. Kdo vse to financira?
Andreja Kodrin:
Doslej smo imeli štiri različna tekmovanja, vsako s tremi virtualnimi fazami tekmovanja in ocenjevanja, končajo pa se z akademijo in tako imenovanim C:F Summitom, ki poteka v Sloveniji. Takrat zmagovalci dobijo tudi zaposlitve, lansko leto je bilo teh kar 19, tudi v Sloveniji pri podjetju A. T. Kearney. Po vseh teh tekmovanjih sem zelo vesela, ko vidim, kakšne službe pozneje dobivajo, kam jih nese nadaljnja pot. Na drugi strani so zrasla številna zagonska podjetja – samo v Indiji smo jih našteli več kot sto, povezanih z našim tekmovanjem. Nastajajo nova regionalna središča, v Singapurju nastaja celo nova univerza, ki bo delovala po naših principih odprtega soustvarjanja.
Želeli smo si seveda še veliko več, predvsem opredmetenje vsega tega dogajanja v Sloveniji. Žal politika v Sloveniji nikoli ni imela vizije in tistega ščepca ambicioznosti, da bi v Sloveniji nastalo središče najbolj aktivnih mladih z vsega sveta, ki bi odpirali podjetja ali ustvarjali globalno mrežo za slovenska podjetja po svetu. Smo pa ponosni, da smo ustvarili zelo visoko podobo Slovenije med izobraževalnimi ustanovami in med mladimi po svetu.
TFL Glasnik:
Kako se financirate?
Andreja Kodrin:
V prvi fazi je bila to moja naložba, nato smo dobili partnerja iz Londona, ki nas je financiral do leta 2010. Sočasno smo pridobivali sredstva neposredno od EU in partnerjev ter sponzorjev. Ob partnerjih s samega začetka našega delovanja – Združenju poslovnih šol CEEMAN in IEDC in Poslovni šoli Bled – so nas podprli še A. T. Kearney, Univerza v Mariboru, Zavarovalnica Triglav in Studio Moderna, ki je sponzoriral projekte za vključitev 270.000 neprivilegiranih otrok v izobraževalni sistem.
TFL Glasnik:
Dejavnost je postala mednarodna v najširšem pomenu besede.
Andreja Kodrin:
Da, že v prvem mesecu delovanja leta 2009 smo dosegli prijave iz 84 držav, od prvega leta naprej smo stalno navzoči v več kot 200 državah.
TFL Glasnik:
Lahko omenite kakšen pozitiven odziv v Sloveniji?
Andreja Kodrin:
Vsako leto smo želeli narediti čim več konkretnega tudi za Slovenijo. Lani smo del našega C:F Summita organizirali v Mariboru. Na lokalni ravni smo izbrali deset projektov: nekaj zagonskih podjetij, nekaj podjetij in nekaj socialnih projektov. Naši udeleženci so intenzivno soustvarjali skupaj z zaposlenimi in lastniki kar štiri dni. Rezultati so bili zelo dobri, ekipa mariborskega zagonskega podjetja Edgar je denimo pridobila del mladega tima in zastopnika za Indijo, ki jih je povezal s partnerji in kupci, in še po letu dni zelo tesno sodelujejo.
TFL Glasnik:
Zakaj vas politika ne podpre, ko pa vsi govorijo, da manjka dobrih projektov. Tudi banke pravijo, da bi financirale, vendar manjka dobrih projektov.
Andreja Kodrin:
Najprej, C:F kot projekt se v teh turbulentnih časih nikakor ne more financirati na osnovi dolžniških virov, tako da se na banke nismo nikoli obrnili. Gre za nekaj drugega, in sicer da je C:F lahko globalno kreativno središče, ki bi podpiralo vizijo Slovenije k večji globalni konkurenčnosti. Vsako leto denimo bi lahko izbrali in pripeljali nekaj sto najinovativnejših in najkreativnejših mladih, ki bi tukaj ustvarjali nova podjetja, nova delovna mesta, pomagali obstoječim zagonskim podjetjem in slovenskim podjetjem. Žal Slovenija po vstopu v Nato in po pridobitvi evra nima nobene konkretne vizije, konkurenčnost pa nam pada že več kot deset let.
TFL Glasnik:
Zelo grobo vprašanje: kakšen je poslovni model in ali vam prinaša kakšne finančne koristi, dobiček?
Andreja Kodrin:
S tem projektom se nisem ukvarjala, ker bi prinašal koristi v finančnem smislu. Enostavno rečeno, projekt je del mojega življenjskega poslanstva in izkušnja zunaj poslovnega sveta, ki me je in me pripravlja na svet in danosti, ki prihajajo. Dozdajšnji poslovni model je vedno pokrival vse letne stroške in je temeljil na tem, da smo za podjetja iskali rešitve, inovacije in uresničevali socialne cilje ter jih povezovali z mladimi talenti. V sklopu razvoja C:F želimo ta poslovni model preseči in postaviti bolj trajnostnega, predvsem s ponudbo izobraževalnih vsebin.
TFL Glasnik:
Kje se vidite čez dve leti?
Andreja Kodrin:
Sem proti koncu nekajletnega obdobja, v katerem sem bila usmerjena tako v C:F kot v večji projekt na področju strateškega menedžmenta podjetij v dobi turbulenc. Trenutno se povsem osredotočam na dokončanje slednjega. Enako pestro je tudi na področju C:F, kjer smo v letošnjem letu usmerjeni na lokalno delovanje in mentorsko iniciativo Growr, sočasno pa se razvija nova strategija za prihodnjih pet let. Prepričana sem, da bo prav v prihodnjih dveh letih prišla tista točka v karieri, ki bo povezala vse te izjemne in dolgoletne izkušnje na treh tako različnih področjih mojega delovanja v poslovnem, akademsko-raziskovalnem in socialno-neprofitnem svetu.
TFL Glasnik:
Običajno je zadnje vprašanje, kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Andreja Kodrin:
Živimo v dobi turbulenc, v kateri bi morali graditi svojo odpornost na vseh ravneh. Žal je Slovenija v krizi in na indeksu globalne konkurenčnosti smo v desetih letih padli za več kot trideset mest, na letošnje 70. mesto. Zato je zadnji čas, da se zavemo, da nam nihče drug ne bo pomagal, da nehamo iskati razloge, zakaj kakšna stvar ni mogoča, in predvsem da ozavestimo, da je rešitev v nas samih. Samo stopiti je treba iz tako imenovanega območja ugodja.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Jure Horvat
piše: Nejc Setnikar, zaposlen pri Zavodu mladi podjetnik
Vsak podjetnik se v svojem poslovnem življenju srečuje z neplačniki. V nekaterih primerih se lahko s predhodno preverbo solventnosti bodočih sopogodbenikov že vnaprej izogne situaciji, ko njegov račun ostane neplačan. Vendar pa včasih tudi to ni dovolj, zato se je primoran poslužiti drugačnih ukrepov.
Od pravilnega in pravočasnega ukrepanja podjetnika je odvisno, ali bodo njegove terjatve poplačane. Da bi podjetnik pravočasno ukrepal, mora vedeti, kdaj nastane zamuda, saj je šele takrat upravičen dolžnika opozoriti in nato tudi zahtevati poplačilo obveznosti. Zamuda nastane po preteku roka za plačilo. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih plačilni rok pri poslovanju med gospodarskimi subjekti zamejuje na največ 60 dni.
Da bi prišel do poplačila svojih računov, se podjetnik ponavadi najprej posluži ustnega opominjanja, nato tudi pisnega. Takšnemu pisnemu opominu je smotrno priložiti izpis odprtih postavk (IOP). Včasih je možno poplačilo obveznosti doseči z dogovorom o reprogramiranju načina odplačevanja, kar pomeni dogovor o večjem številu manjših obrokov z daljšo anuiteto. Če pa tudi s takšnimi prijemi ne more doseči želenega, torej poplačila obveznosti s strani njegovih dolžnikov, lahko uporabi katero od pravnih možnosti predstavljenih v nadaljevanju.
Ko se podjetnik odloči, da bo terjatev izterjal po sodni poti, mora najprej v obzir vzeti zastaralne roke. Obligacijski zakonik v 349. členu namreč določa, da terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih. Pri tem je potrebno upoštevati, da zastaranje teče posebej za vsako dobavo blaga ali opravljeno storitev.
Prva od pravnih možnosti, na podlagi katerih lahko podjetnik doseže poplačilo dolga, je vsekakor izvršba. Izvršba je mogoča le, če ima dolžnik premoženje. V nasprotnem primeru bo, kljub začetemu izvršilnemu postopku, dolg ostal neporavnan. Omeniti je potrebno, da opomin ni procesna predpostavka za vložitev predloga za izvršbo, kar pomeni, da lahko podjetnik vloži predlog za izvršbo brez predhodnega opominjanja dolžnika.
Uvedba izvršilnega postopka s strani podjetnika je možna le na podlagi verodostojne listine ali izvršilnega naslova. Med verodostojne listine spada faktura (tudi obračun obresti), menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, ter pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja. Izvršilni naslovi pa so izvršljiva sodna odločba, sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis in druge listine, za katere izvršljivost določa slovenski oziroma evropski pravni red.
Višina sodne takse za vložitev predloga za izvršbo je odvisna od števila izvršilnih sredstev. Za eno izvršilno sredstvo znaša taksa po Zakona o sodnih taksah 55 evrov. V primeru elektronsko vloženega predloga pa 44 evrov. Podjetnik naj ne pozabi, da poleg glavnice, obresti in rednih stroškov lahko od dolžnika v predlogu za izvršbo zahteva še najmanj 40 evrov kot pavšalni strošek izterjave (npr. stroški telefonskega opominjanja, stroški izdelave pisnega opomina, stroški upravljanja terjatev), ki ga določa Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih v 14. členu.
V kolikor podjetnik nima izvršilnega naslova, npr. pogodba z dolžnikom ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, bo moral najprej vložiti tožbo na podlagi določb 239. člena Obligacijskega zakonika, s katero bo lahko poleg poplačila obveznosti zahteval tudi povračilo škode, ki je nastala zaradi dolžnikove neizpolnitve obveznosti ali pa zamude pri izpolnitvi. Sodba, ki bo rezultat takšne tožbe, predstavlja izvršilni naslov.
Podjetnik, čigar terjatev je zapadla, pa lahko s tožbo izpodbija dolžnikova pravna dejanja, če so bila le-ta storjena v njegovo škodo. Pri tem se morata tako dolžnik kot tudi tretja oseba, ki pričakuje korist iz takšnih pravnih dejanj, zavedati, da ravnata v upnikovo (podjetnikovo) škodo.
Podjetnik lahko s svojimi terjatvami upravlja tudi na druge načine. Svoje terjatve lahko pobota z nasprotnimi obveznostmi ali pa jih odproda. Zakonsko podlago za pobot in cesijo najde podjetnik v Obligacijskem zakoniku.
Podjetnik lahko pobota le terjatve, ki so vzajemne, zapadle in denarne (oziroma iste vrste nadomestnih stvari). Pobot nastane in obveznosti prenehajo, ko se poda pobotna izjava. V Sloveniji poznamo tudi večstranski obvezni pobot, ki so ga podjetja dolžna izpolnjevati preko AJPES-a. Obvezni večstranski pobot ureja IV. poglavje Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, razen določb drugega odstavka 15. člena in 17. člena, ki veljajo le za neobvezni (prostovoljni) večstranski pobot, ki se izvaja na podlagi pogodbe o opravljanju večstranskega pobota.
Cesija pomeni, da podjetnik svojo terjatev s pogodbo prenese na nekoga tretjega oziroma mu jo odstopi. Tako tretji pridobi pravico podjetnikovega dolžnika terjati za obveznosti, ki jih ima le-ta do prvotnega upnika.
Podjetnik se lahko odloči, da bo svoje terjatve prodal (t.i. factoring). Pri tem mora upoštevati, da bo odkupna vrednost terjatev nižja, po drugi strani bo pa hitreje prišel do denarja in tako povečal likvidnost v podjetju.
V praksi prihaja tudi do primerov, ko dolžnik zapre svoje podjetje, še preden podjetniku poplača dolgove v celoti. Izbris podjetja iz sodnega registra pa ne vpliva na pravico podjetnika-upnika:
- zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti,
- zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.
Ta pravica izhaja iz 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in predstavlja t.i. zakonski spregled pravne osebnosti.
Zoper družbe, ki izpolnjujejo pogoje za insolventnost, lahko podjetnik na podlagi 231. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju vloži predlog za začetek stečajnega postopka. Pri tem mora izkazati za verjetno:
- svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in
- okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
Podjetnik mora ob vložitvi predloga plačati sodno taksa v višini 246 evrov ter založiti predujem za začetek postopka, ki znaša dobre tri evrske tisočake. V 3 mesecih po objavi oklica o začetku stečaja pa mora prijaviti svojo terjatev, saj lahko le tako računa, da bo prišel do dolgovanega mu dela stečajne mase.
V primeru, da je podjetnikov dolžnik kapitalska družba, lahko podjetnik poseže le na premoženje družbe. Za kapitalske družbe namreč velja načelo ločenosti premoženja družbe in premoženja družbenikov družbe, kar pomeni, da družba odgovarja z vsem svojim premoženjem, družbenik pa le do višine svojega vložka. V nekaterih primerih pa so tudi družbeniki odgovorni za obveznosti družbe in takrat ima podjetnik možnost vložiti tožbo na spregled pravne osebnosti, kot to določa 8. člen Zakona o gospodarskih družbah.
Neplačevanje obveznosti pa lahko v nekaterih primerih predstavlja podlago za kazensko odgovornost dolžnika. Kaznivo dejanje poslovne goljufije opisuje Kazenski zakonik v 228. členu in zanjo predpisuje sankcijo zapora do 10 let skupaj z denarno kaznijo. V nekaterih primerih je lahko kazensko odgovorna tudi družba po Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.
Podjetnik ima tako kar nekaj pravnih možnosti, kako doseči poplačilo svojega dolga. Pomembno je, da reagira pravočasno in da izbere zanj primerno rešitev.
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Osnovna pravila konsolidiranja so opredeljena v 24. členu Direktive 2013/34/EU, Osnutek predlogov sprememb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju predlog sprememb ZGD-1) pa vnaša tovrstne spremembe v slovenski pravni red s spremenjenim 56. členom. Obravnavana pravila določajo, da se morajo v konsolidacijo vključiti vsa sredstva in vse obveznosti vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo. V konsolidiran izkaz poslovnega izida pa morajo biti vključeni vsi prihodki in odhodki družb. Poslovno skupino je namreč treba predstaviti kot eno samo družbo, zato je treba v nadaljevanju izločiti medsebojne transakcije: poslovne terjatve in poslovne dolgove, prihodke in odhodke, dobičke in izgube, finančne naložbe obvladujoče družbe v kapitalu oziroma dolgove odvisnih družb, deleže obvladujoče družbe v kapitalu oziroma dolgovih odvisnih družb in druge deleže v kapitalu oziroma dolgovih drugih družb v skupini.
Poleg izločitve medsebojnih transakcij je potrebno na novo obračunati davke in jih časovno razmejiti ter posebej izkazati manjšinske deleže v kapitalu, čistem dobičku in vseobsegajočem donosu.
V konsolidirani bilanci stanja je potrebno kot dobro ime pripoznati vsak presežek prenesenega nadomestila, merjenega po pošteni vrednosti na dan prevzema, povečanega za znesek neobvladujočega (manjšinskega) deleža v prevzeti družbi in pri poslovni združitvi, če je izvedena v več stopnjah, za znesek poštene vrednosti prejšnjega prevzemnikovega deleža v lastniškem kapitalu prevzete družbe na dan prevzema nad čistim zneskom opredeljivih pridobljenih sredstev in prevzetih obveznosti, izmerjenih po pošteni vrednosti.
V kolikor je obravnavana razlika iz prejšnjega odstavka negativna, se pripozna kot presežek (prihodek) v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Družba je dolžna način izračuna dobrega imena pojasniti v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom.
V primeru, da gre za naložbo v pridruženo družbo, se takšna naložba v konsolidiranih računovodskih izkazih obračuna po kapitalski metodi. Pri konsolidaciji je v povezavi s pridruženimi podjetji, vključenimi v konsolidacijo, posebnost še, da se mora pridružena družba v konsolidiranih računovodskih izkazih prikazati kot ločena postavka.
Pri pripravi konsolidiranih letnih poročil je potrebno smiselno uporabljati določbe, ki se nanašajo na letno poročilo. Presečni dan, na katerega se pripravi konsolidirano letno poročilo, je dan, na katerega letno poročilo pripravi obvladujoča družba.
Zelo pomembno je, da poslovna skupina – obvladujoča družba in odvisne družbe, ki se konsolidirajo, uporabljajo enake računovodske usmeritve. Praviloma se uporabljajo računovodske usmeritve obvladujoče družbe. Če katera koli odvisna družba, ki je vključena v konsolidacijo uporablja drugačne računovodske usmeritve, je to potrebno razkriti v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom in navesti razloge za to.
Predlog sprememb ZGD-1 določa tudi nekaj posebnosti glede razkritij v prilogi h konsolidiranim računovodskim izkazom in sicer:
- pri razkrivanju transakcij med povezanimi osebami se izločijo transakcije med družbami, vključenimi v konsolidacijo,
- zneski nagrad, predujmov in posojil članom poslovodstva in nadzornega sveta – razkrijejo se samo zneski poslovodstva in nadzornikov obvladujoče družbe,
- razkrijejo se le pridobljeni lastni deleži obvladujoče družbe, ki jih imajo družbe, vključene v konsolidacijo.
Spremenjene so tudi določbe glede izjave o upravljanju družbe. Skladno s predlogom sprememb ZGD-1 se razkriva le sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj na ravni skupine družb.
Pri branju tega sestavka ne gre pozabiti, da komentiramo Osnutek predloga sprememb ZGD-1, ki je lahko še deležen sprememb. Vsekakor spremembe prinašajo kar nekaj poenostavitev. Ne smemo pozabiti, da je konsolidacija obvezna le za poslovne skupine, ki se razvrščajo med velike gospodarske družbe, skladno z določili obravnavanega zakona. Srednje velikim poslovnim skupinam konsolidiranih letnih poročil res verjetno ne bo treba več sestavljati, vendar jim priporočamo, da to za svoje potrebe in potrebe lastnikov še vedno pripravijo. Šele konsolidirano letno poročilo namreč uporabnikom da res jasno sliko o poslovanju poslovne skupine kot celote.
Politična razprava, ki se je v Sloveniji razvnela o socialni kapici, je lep primer političnega dojemanja strokovnih vprašanj.
Ko poslušam razprave o socialni kapici in argumente za njo in proti njej, mi je popolnoma jasno, zakaj smo po več kot dvajsetih letih iz najbolj perspektivne države postali ena izmed tistih, ki je najmanj napredovala in ki že tiska vozovnice za trojko. Dejstvo je, da nas je v to situacijo pripeljala politika. Ker mnogi v Sloveniji ne vidijo prihodnosti, je vedno več tistih, ki zapuščajo Slovenijo. Lani naj bi Slovenijo zapustilo več deset tisoč mladih, podjetniki vedno bolj iščejo priložnosti v drugih državah, tuji vlagatelji se nas izogibajo, ljudstvo pa je razdeljeno kot še nikoli.
Pred kratkim sem si na eni od spletnih strani ogledal rezultat ankete o tem, ali ljudje sploh vedo, kaj je socialna kapica. Bil sem presenečen nad dejstvom, da več kot polovica sploh ne ve, kaj je socialna kapica.
Torej, socialna kapica pomeni mejo, pri kateri se prenehajo obračunavati in plačevati socialni prispevki. Od tega zneska naprej se obračunava samo dohodnina. Gre za določen znesek bruto plače, ki je v različnih državah različen.
Po podatkih Združenja Manager ima socialno kapico 19 držav Evropske unije. Torej gre za nekaj popolnoma normalnega. Avstrija, ki pobere več kot 73 milijard davkov, seveda brez socialnih prispevkov, kar je petnajstkrat več kot Slovenija, ima socialno kapico od leta 1957. Ne vem, ali ji tudi tam rečejo bogataška kapica, toda dejstvo je, da na višino davčnih prihodkov ne vpliva socialna kapica, temveč predvsem in edino odnos države do državljanov, to je davkoplačevalcev. Pri nas je ta odnos neznosen. Zaradi tega nekateri svojo dejavnost prenesejo tudi v sosednjo Avstrijo, kjer so višji davki, ampak tudi višje olajšave, saj si želijo predvsem ugodno poslovno okolje, mir in normalen odnos države do podjetnikov oziroma davkoplačevalcev. Tega pa v Sloveniji ni.
Ne strinjam pa se z delno socialno kapico, to pomeni, da bi veljala samo za določene socialne prispevke ali za določene poklice.
Vir: revija Denar – Ivan Simič
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) v postopkih nadzora blagajniškega poslovanja pojasnjuje, da morajo zavezanci zavarovati podatke pred izgubo oziroma jih ustrezno arhivirati. Zahteve za hranjenje podatkov predpisuje Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) kot tudi Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (ZVDAGA).
V četrtem odstavku 38. člena ZDavP-2 je določeno, da mora zavezanec za davek, ki želi elektronsko obdelovati podatke za davčne namene:
- podatke, ki jih izdela ali prejme v elektronskem formatu, hraniti v elektronskem formatu in omogočiti dostop do njih v elektronskem formatu;
- zagotoviti berljivost izvornih podatkov;
- zagotoviti urejeno hranjenje podatkov za predpisano obdobje;
- zagotoviti dostop do elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc tudi, če so shranjene v elektronski obliki pri drugih osebah ali v drugi državi;
- hraniti podatke v primerni obliki, ki omogoča inšpiciranje v razumnem času.
ZVDAGA v zvezi s hranjenjem dokumentarnega gradiva, to je izvirnega in reproduciranega gradiva, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu pravnih oziroma fizičnih oseb, v 6. členu določa, da mora biti dokumentarno gradivo oziroma reprodukcija njegove vsebine ves čas trajanja hrambe zavarovano pred izgubo ali okrnitvijo celovitosti ter dostopna pooblaščenim uporabnikom. V 23. členu istega zakona je nadalje določeno, da se dokumentarno gradivo hrani v ustreznih prostorih in opremi, v ustreznih klimatskih pogojih, zavarovano pred vlomom, požarom, vodo, biološkimi, kemičnimi, fizikalnimi in drugimi škodljivimi vplivi, ter zagotavlja dostopnost, kar pomeni varovanje pred izgubo in stalno zagotavljanje dostopa zgolj pooblaščenim uporabnikom ves čas trajanja hrambe, in celovitost, kar obsega nespremenljivost in neokrnjenost ter urejenost tega gradiva.
Posledice
V skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi določili FURS v konkretnih postopkih inšpiciranja ugotavlja, da izguba podatkov (zaradi vloma in kraje računalniške opreme) ne predstavlja višje sile, ki bi zavezanca opravičevala odgovornosti za prekršek.
Posledično se bo zavezancem v takšnih in podobnih primerih, v katerih pride do uničenja podatkov (npr. požar, razlitje vode) odmerjalo globe zaradi nepredložitve elektronskih podatkov o izdanih računih. Globe so v 398. a členu ZDavP-2 določene v razponu od 3.000 do 10.000 evrov za posameznike, v razponu od 20.000 do 70.000 evrov za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, oziroma v razponu od 50.000 do 150.000 evrov se za pravne osebe ter v razponu od 70.000 do 250.000 evrov za srednje ali velike gospodarske družbe.
Pomislek
Glede na zgoraj navedene podatke bi torej z namenom zagotavljanja lastne varnosti morala podjetja zagotavljati hrambo vse poslovne dokumentacije, in sicer na način, ki onemogoča izgubo teh podatkov (hranjenje na več lokacijah, uporaba šifrirnih povezav, stalna kontrola nosilcev zapisa, zagotavljanje fizične in okoljske varnosti podatkov itd.).
Se je ob vsem navedenem kdo od pristojnih vprašal, kakšen strošek to predstavlja manjšim podjetjem? Je bil cilj ZVDAGA, da se z zgoraj opisanimi obveznosti obremeni podjetja, ki bi torej morala zagotavljati pogoje, da ne pride do uničenja dokumentarnega gradiva? Ali je pravično, da pošteni podjetnik nosi posledice kaznivega dejanja tatvine in protipravnega odvzema podatkov oziroma drugih vzrokov, ki se po civilnem pravu štejejo za višjo silo? Kaj je v opisanih primerih sploh mogoče šteti za višjo silo?
In konce koncev, ali se nismo v preteklosti že ukvarjali z vlomnimi tatvinami (pri DDV) in je davčna uprava spremenila stališče na podlagi kasnejše Sodbe ES?
Vir: revija Denar– Domen Romih
Projektni menedžment je razdeljen na faze, ki se skladajo s štirimi osnovnimi funkcijami menedžmenta: planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje; nanaša se na doseganje ciljev na učinkovit in uspešen način. Projektni menedžment je ključna dejavnost v večini sodobnih organizacij (Nitithamyong & Skibniewski, 2011), ki jo je mogoče opredeliti kot proces nadzorovanja doseganja ciljev projekta z uporabo obstoječe organizacijske strukture in virov, z uporabo zbirk orodij in tehnik menedžmenta projekta na načine, ki ne bi negativno motili rutinskega poslovanja družbe (Milosevic & Patanakul, 2005). Da bi dosegli vse to, potrebujejo projekti planiranje, organiziranje, mobilizacijo resursov in dokončanje faz (Koutsikouri, Austin & Dainty, 2008).
Projekt lahko označimo kot zaključeno celoto medsebojno povezanih aktivnosti (Conley & Zheng, 2009). Vse več podjetij se odloča za ta pristop, ki temelji na projektih, saj se lahko izkaže kot eden od načinov za doseganje konkurenčne prednosti. Večina trenutnega dela v organizacijah je organizirana okoli ekip in projektov. Projektni menedžerji morajo biti sposobni dosegati rezultate v dogovorjenih rokih in z razpoložljivimi viri.
Projekti
Projekte se lahko opredeli kot kompleksne naloge, ki so edinstvene in katerih izvajanje lahko traja več mesecev ali celo let. Projekti se ukvarjajo z opredeljevanjem in izbiro nalog, ki bodo v splošno korist za družbo. Te koristi so lahko finančne, marketinške ali tehnične, po navadi bolj dolgoročne narave, glede na pričakovano življenjsko dobo zaključenega projekta.
Vsak projekt ima svoj namen in cilj ter nekatere edinstvene elemente (Conley & Zheng, 2009); vključuje aktivnosti in naloge, ki porabljajo sredstva, in ga je treba dokončati v skladu z določenimi specifikacijami ter ima natančno določene datume začetka in konca. Faze življenjskega cikla projekta (konceptualizacija, načrtovanje, izvajanje in prenehanje) se uporabljajo za specifikacije faze za vsak projekt (Nitithamyong & Skibniewski, 2011).
Projektni menedžment in uspeh projektov
Projektni vodje morajo biti sposobni presegati organizacijske meje in hierarhije ter navdihovati zaupanje, pridobivati podporo in ukrepati, kadar je to potrebno (Marič, Janežič & Jovanović, 2011). Zaupajo viziji, ki jo poskušajo doseči. Funkcija projektnega menedžmenta vključuje: opredelitev zahtev dela, vzpostavitev obsega dela, dodeljevanje potrebnih sredstev, načrtovanje izvedbe dela, spremljanje napredka pri delu in prilagajanje odstopanjem od načrta.
Razlika med projektom in projektnim menedžmentom je v tem, da je projekt začasno prizadevanje k ustvarjanju edinstvenega izdelka ali storitve, medtem ko je projektni menedžment aplikacija znanj, spretnosti, orodij in tehnik k projektnim dejavnostim za doseganje zahtev projekta (Koutsikouri, Austin & Dainty, 2008).
Razlikujemo lahko med uspešnimi in neuspešnimi projekti (Appelbaum & Steed, 2005). Literatura, ki proučuje projektni menedžment, se posveča tudi ključnim dejavnikom uspeha (Nitithamyong & Skibniewski, 2011), ki jih moramo razumeti, saj ti prispevajo k uspehu ali neuspehu projektov. Uspešnost izvajanja projekta je opredeljena z doseganjem načrtov, proračuna in funkcionalnih ciljev (Nitithamyong & Skibniewski, 2011). Projektni tim pa ne sme upoštevati samo tehničnih dejavnikov, temveč se mora posvetiti tudi ostalim organizacijskim in kadrovskim vprašanjem (Munns & Bjeirmi, 1996), ki so prav tako izjemno pomembna. Raziskave namreč kažejo, da je verjetnost uspeha ali neuspeha projekta odvisna tudi od prepletenosti človeških in tehničnih dejavnikov (Belout & Gauvreau, 2004).
Vir: revija Denar – dr. Miha Marič in dr. Mitja Jeraj
Uporabnostno (funkcionalno) amortiziranje je obračunavanje amortizacije glede na dejansko uporabo v posameznem obdobju (SRS 13.28).
Zmanjšanje vrednosti osnovnega sredstva je potrebno povezati:
- z opravljenimi urami tega osnovnega sredstva ali
- s količino proizvodov ali opravljenih storitev.
Amortizacijo po metodi uporabnostnega amortiziranja izračunamo tako, da:
- ugotovimo amortizacijo na mersko enoto – amortizacijsko osnovo (npr. pri novem osnovnem sredstvu je to nabavna vrednost povečana za stroške montaže, …) delimo s številom merskih enot v dobi koristnosti (npr. merska enota je lahko ocenjeno število proizvodov, katere proizvede stroj v dobi obratovanja; ali pa število prevoženih kilometrov, ki jih prevozi tovornjak v dobi koristnosti, …);
- izračunano amortizacijsko osnovo pomnožimo s številom proizvodov oz. opravljenih ur ali storitev v obračunskem obdobju.
Vir: portal Tax-Fin-Lex
Socialni partnerji ob nastopu nove vlade, ki je napovedala pogajanja o novem socialnem sporazumu, že pripravljajo svoje predloge. Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) je v svoj predlog dokumenta med drugim vključilo uvedbo socialne kapice in s strani delodajalca neplačanega prvega dne bolniške odsotnosti. Upravni odbor ZDS je obravnaval prioritete in pričakovanja od nove vlade ter sprejel predlog za socialni sporazum 2014-2016, ki vključuje pet ključnih področij.
Na področju zagotavljanja spodbudnih pogojev poslovanja se v ZDS zavzemajo za sproščanje dostopa podjetij do finančnih virov, zamrznitev povečanja davčnih obremenitev, dajatev ali prispevkov za socialno varnost, uvedbo socialne kapice oz. omejitve socialnih prispevkov navzgor in splošno razbremenitev stroška dela v okviru dohodninske lestvice. Želijo si tudi sprememb stečajne zakonodaje v smeri manjše rigidnosti, boljšega črpanja evropskih sredstev prek enostavnejših, bolj transparentnih in bolj dostopnih razpisov za podjetja, pri investicijah javnega sektorja pa poudarka na investicijah za spodbujanje gospodarstva. Odpraviti naj bi bilo treba tudi administrativne ovire.
Na področju trgu dela v zvezi s plačami med drugim predlagajo, da mora njihova rast slediti gospodarskim gibanjem in da mora ostati v okvirih rasti produktivnosti. Rast plač v javnem sektorju medtem ne sme prehitevati rasti plač v zasebnem sektorju, so prepričani. Strinjajo pa se, da minimalna plača ostane zakonska kategorija. Ob tem je treba, tako v ZDS, z ustreznimi spodbudami in olajšavami, kot so delo za krajši delovni čas, delitev delovnega mesta, prožna izraba delovnega časa, delo na domu in delo na daljavo, omogočiti izvajanje fleksibilnih oblik zaposlovanja. Poskrbeti naj bi bilo treba tudi za hitrejši vstop mladih na trg dela in s tem namenom urediti štipendije, študentsko delo in fleksibilnost prve zaposlitve ter zagotoviti sredstva za mentorske programe znotraj sistema formalnega izobraževanja ter za neformalne programe usposabljanja in zaposlovanja mladih.
Po mnenju združenja je treba spodbujati tudi uporabo civilnih pogodb, pri čemer naj se glede obdavčitve in socialnih prispevkov uveljavi načelo vsako delo šteje. Uvedli bi še dodatne oblike dela za brezposelne, upokojence in ostale, ki prejemajo sredstva iz socialnih blagajn. Glede brezposelnih predlagajo še, da se jih čim več vključi v javna dela. Ta dela naj bi se moralo omogočiti tudi za zasebni sektor.
Na področju javnega sektorja v ZDS upajo na konsolidacijo javnih financ predvsem preko zniževanja finančnih izdatkov, pri tem pa posebej izpostavljajo potrebo po racionalizaciji procesov in poslovanja v javnem sektorju. Prenoviti naj bi bilo treba kolektivne pogodbe v javnem sektorju in reformirati sisteme socialne zaščite, tako da bi bila zagotovljena še večja preglednost nad socialnimi transferji in bi se preprečilo neutemeljeno kopičenje socialnih prejemkov pri posamezniku.
Pričakujejo tudi večjo kakovost in verodostojnost pravosodnega sistema ter odgovornost državnega organa za izdana pravna mnenja in pisna stališča oz. omejitev odgovornosti delodajalca, ki se je zanesel na takšno mnenje. Nujna naj bi bila še boljša plačilna disciplina javnega sektorja.
Na področju zdravstva v ZDS med prioritetami naštevajo pocenitev delovanja zdravstvenega sistema ter povečanje njegove učinkovitosti. Prvi dan odsotnosti z dela naj ne gre v breme delodajalca, pozivajo in dodajajo, da je treba zagotavljati možnosti za hitrejše vračanje delavcev na delo ter podpirati dejavnosti za preprečevanje bolezni in skrb za lastno zdravje. Uvesti naj bi bilo treba davčne vzpodbude za naložbe podjetij v preventivo in programe ohranjanja zdravja zaposlenih. Kot nujno navajajo še prilagoditev obsega in sestave pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja finančnemu okviru. Zdravstveno blagajno je treba očistiti izdatkov, ki nimajo podlage v zavarovanju na podlagi dela, verjamejo.
Na področju znanja in inovacij se v ZDS med drugim zavzemajo za izboljšanje dvosmernega pretoka znanja med raziskovalno sfero in gospodarstvom. Zaposljivost diplomantov naj bo poleg upoštevanja deficitarnosti poklicev eden izmed glavnih kriterijev za ocenjevanje kakovosti fakultet, pravijo. Zagotoviti naj bi bilo treba sistemske pogoje in odpraviti administrativen ovire za delodajalce, da se bodo bolj odločali za prakso, pripravništvo in izpopolnjevanje mladih, uvesti sistem vajeništva ter spodbujati priznavanje neformalnih poklicnih kvalifikacij.
Vir: STA
V Sloveniji so velike razlike v obdavčitvi dohodkov, saj je delo zelo obremenjeno, kapital pa malo in je tako privilegiran, so pred začetkom pogajanj o socialnem sporazumu opozorili v ZSSS. V tej luči so pozvali k razbremenitvi srednjega razreda, s tem pa k zvišanju neto plač. To naj bi povečalo potrošnjo in spodbudilo gospodarsko rast.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so na novinarski konferenci v Ljubljani pozvali k celostnemu pristopu k spremembam davčne zakonodaje. Letos objavljeni podatki Evropske komisije po besedah izvršne sekretarke pri ZSSS Andreje Poje kažejo, da so davki v Sloveniji leta 2012 predstavljali 37,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je manj od povprečja EU. Posredni davki, med katere med drugim sodijo DDV, davek na trošarine in davek na motorna vozila, predstavljajo 14,6 odstotka BDP, neposredni, h katerim spadata tudi dohodnina in davek na dohodek pravnih oseb, pa 7,8 odstotka BDP, je povzela.
Socialni prispevki znašajo 15,2 odstotka BDP, od česar zaposleni plačajo 7,7 odstotka BDP, delodajalci pa le 5,8 odstotka, je opozorila. Zaposleni v Sloveniji se tako v EU po deležu vplačanih socialnih prispevkov uvrščajo na prvo mesto, delodajalci pa na 16. mesto, je dodala. Glede na pregled davkov v skladu z ekonomsko funkcijo največji delež BDP v Sloveniji predstavljajo davki na delo (19,7 odstotka BDP). Sledijo davki na potrošnjo (14,2 odstotka BDP), medtem ko davki na kapital predstavljajo le 3,7 odstotka BDP. "V primerjavi z ostalimi državami članicami EU se po deležu plačanih davkov na kapital uvrščamo na rep, in sicer na 25 mesto," je bila kritična sindikalistka.
Pregled implicitnih davčnih stopenj, ki najbolj pokažejo, kakšna je dejanska davčna obremenitev različnih vrst dohodka, pa po njenih besedah kaže, da je v Sloveniji skupna implicitna davčna stopnja na kapital v deležu BDP 19,6-odstotna, kar nas v EU uvršča na 27. mesto, medtem ko implicitna davčna stopnja na delo znaša 35,6 odstotka BDP, s čimer zasedamo 12 mesto, je nanizala. "Tako podatki kažejo, da so imetniki kapitala pri nas privilegirani," je zatrdila.
Pojetova se je v tej luči dotaknila tudi visoke obdavčitve plač. Pri neto mesečni plači 1502,82 evra se posameznik že uvrsti v razred z najvišjo, 41-odstotno davčno stopnjo (za 50-odstotno stopnjo namreč še ni jasno, ali bo veljala tudi po letošnjem letu). Spomnila je še, da v Sloveniji kar dve tretjini zaposlenih prejemata plačo, nižjo od slovenskega povprečja, torej manj 1060 evrov neto, 50 odstotkov pa manj kot 890 evrov neto. "Dejstvo je, da imamo zelo nizke plače, ves čas pa nas primerjajo z državami z mnogo višjimi plačami in višjo kupno močjo. Cene pa so pri nas mnogokrat višje kot na primer v Nemčiji, v Avstriji ali Italiji. Od milijona ljudi pa jih zgornjih 300.000 plača 53 odstotkov prispevkov za socialno varnost in 72,5 odstotkov dohodnine," je dejala.
Skladno s tem je ponovila predlog ZSSS za bolj progresivno obdavčitev in razbremenitev srednjega razreda. "Predlagali smo, da se v dohodninski lestvici uvedeta dva nova davčna razreda in dve novi davčni stopnji, prav tako pa smo predlagali tudi spremembo zneskov ob prehodu iz enega v drugi davčni razred. Tako bi npr. z uvedbo dodatne davčne stopnje med 27 in 41 odstotki razbremenili srednji sloj. Prav tako smo predlagali, da se najnižje dohodke oprosti plačila dohodnine, za poenostavitev sistema pa ukinitev sedanjih treh splošnih olajšav, namesto katerih naj se uvede nova, enotna splošna olajšava za vse zavezance ne glede na višino dohodka," je povzela.
Ob razbremenitvi srednjega razreda in dvigu neto plač razvojnemu kadru bi zaposleni ob istih bruto plačah prejeli višje neto plače, to razliko pa porabili za nakupe, kar bi pozitivno vplivalo na prihodke podjetij in posredno zaradi višjega prihodka iz naslova DDV tudi na proračun, je prepričana. Ob tem se je zavzela še za spremembo definicije minimalne plače, tako bi se iz nje izvzelo dodatke. Med njenimi 48.000 prejemniki "je prisotno veliko nezadovoljstvo, saj ne glede na to, v kakšnih pogojih delajo, ponoči, na praznike, v štirih izmenah, vsi prejmejo enako plačilo", je povedala.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je poudaril, da konkurenčnosti v Sloveniji ne uničujejo delavske plače. Nasprotno, nizke plače uničujejo standard delavcev in mnoge pehajo v objem revščine, je menil. V ZSSS bodo po njegovih besedah podprli reforme, ki bodo zvišale plače, s tem okrepile potrošnjo ter prilive v pokojninsko in zdravstveno blagajno, posledično pa zmanjšale pritisk na državni proračun.
Vir: STA
- Pravila o pogojih in načinu razdelitve zmogljivosti na povezovalnih točkah prenosnega sistema z dražbo, objavljeno v Uradnem listu RS št. 67/2014 z dne 19.9.2014, velja od 20.9.2014
- Pravilnik o zaščiti podatkov policije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 67/2014 z dne 19.9.2014, veljati začne 4.10.2014
- Pravilnik o notranji varnosti v policiji, objavljeno v Uradnem listu RS št. 67/2014 z dne 19.9.2014, veljati začne 4.10.2014
- Pravilnik o službeni izkaznici inšpektorja, objavljeno v Uradnem listu RS št. 67/2014 z dne 19.9.2014, veljati začne 4.10.2014
- Pravilnik o službeni izkaznici občinskega in medobčinskega inšpektorja, objavljeno v Uradnem listu RS št. 67/2014 z dne 19.9.2014, veljati začne 4.10.2014
- Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, objavljeno v Uradnem listu RS št. 67/2014 z dne 19.9.2014, velja od 20.9.2014
- Pravilnik o darovanju in pridobivanju človeških tkiv in celic, objavljeno v Uradnem listu RS št. 67/2014 z dne 19.9.2014, veljati začne 4.10.2014
- Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 67/2014 z dne 19.9.2014, veljati začne 4.10.2014
- Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 67/2014 z dne 19.9.2014, veljati začne 17.11.2014
- Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 67/2014 z dne 19.9.2014, veljati začne 17.11.2014
- Pravila o postopku za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 67/2014 z dne 19.9.2014, velja od 20.9.2014
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu SEPTEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 14 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
- V Uradnem listu št. 65/2014 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-H). Cilj zadnje novele je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, ki bo služila kot opora pri uresničevanju zastavljenih programov. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona sledijo načelom preglednejšega, učinkovitejšega in bolj operativnega ustroja in poslovanja resorjev. Predlog zakona uvaja štirinajst ministrstev in enega ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev dveh novih ministrstev, in sicer Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za okolje in prostor.
- Ustavno sodišče je presojalo 3. odstavek 7. člena ZVRS in ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo;
- Rednih novel (spremembe in dopolnitve zakona) je bilo 8 (novela A, B, C, D, E, F, G in H);
- Državni zbor je do sedaj pripravil (le) eno uradno prečiščeno besedilo (UPB) Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-UPB1)
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 4-124/1993, stran 133.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 17.9.2014 - 23.9.2014 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | |||
V tem tednu izpostavljamo:
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je podaljšalo rok za oddajo pripomb na Osnutek Uredbe o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju na 10.10.2014.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 17.9.2014 - 23.9.2014 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 13 novosti | 3 novosti | 20 novosti | 7 novosti | ||
| 2. UPRAVNO PRAVO | 2 novosti | 13 novosti | |||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | |||||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 3 novosti | 1 novost | |||||
| 5. JAVNE FINANCE | 16 novosti | 1 novost | 2 novosti | ||||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2 novosti | 17 novosti | 1 novost | 1 novost | 5 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | |||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 2 novosti | 4 novosti | ||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | ||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 5 novosti | 1 novost | 6 novosti | ||||
| 11. OBČINE | 36 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.