Tjaša Kolenc Filipčič je vodja sekcije mladih menedžerjev v Združenju Manager in direktorica marketinga v Zavarovalnici Triglav, kar je za mlado ekonomistko pri komaj 37 letih res lepa kariera. V intervjuju je med drugim izpostavila: »Ob dogodkih, ki jih pripravljamo, si želimo pritegniti starejše kolege. Poleg pogovora in izmenjave mnenj smo prepričani, da se lahko tudi starejši kolegi kaj naučijo od nas, saj prihajamo z aktualnimi in zanimivimi temami. Naj gre za digitalizacijo, za upravljanje talentov, vse te teme morajo biti blizu tudi starejšim menedžerjem. Na mladih je, da so proaktivni. To je naša odgovornost.«
V pravnem članku Čist šport – čisti postopki Pavle Pensa, odvetnik in partner pri Jadek & Pensa, pravi, da pravna stroka vsekakor podpira boj za čist šport. Prispevek bo v celoti predstavljen tudi na posvetu v obliki okrogle mize Pravni vidiki boja proti dopingu v športu 13. aprila 2016 ob 16. uri na Pravni fakulteti v Ljubljani (Poljanski nasip 2, Zlata predavalnica), ki ga organizirajo Društvo za športno pravo, Slovenska antidoping organizacija (SLOADO), Olimpijski komite Slovenije (OKS), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Pravna klinika »Pravo v športu«.
V današnji Temi tedna nam Silva Rakela Koritnik, univ. dipl. ekon., predstavlja temo z naslovom Poslovne kombinacije - ali je kaj drugače v letu 2016. Poslovne kombinacije je besedna zveza, ki jo vse pogosteje slišimo. V Sloveniji smo v zadnjem času priča intenzivnemu spreminjanju lastniških razmerij v podjetjih. Žal mnogokrat v okviru insolvenčnih postopkov, ko večje skupine podjetij zaradi velike zadolženosti (ne)prostovoljno odtujujejo svoje kapitalske naložbe.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Ste vodja sekcije mladih menedžerjev v Združenju Manager in direktorica marketinga v Zavarovalnici Triglav, kar je za mlado ekonomistko pri komaj 37 letih res lepa kariera. Prvo vprašanje je vedno: na kaj ste najbolj ponosni?
Tjaša Kolenc Filipčič:
Najbolj sem ponosna na to, da puščam sled, bodisi v odnosih v službi s podrejenimi bodisi v sekciji ali družini.
TFL Glasnik:
Kakšno sled puščate?
Tjaša Kolenc Filipčič:
Želim, da se vsak nekaj nauči od mene ali jaz od njega in da ustvarjamo dobre zgodbe.
TFL Glasnik:
To vam nedvomno uspeva, saj o tem pričajo vaši dosežki. Šest let ste bili regionalna vodja prodaje v Studiu Moderna na območju baltskih držav. Kakšna izkušnja je bila to?
Tjaša Kolenc Filipčič:
To je bila res pozitivna zgodba hitro rastočega multinacionalnega podjetja v zgodnji dobi moje kariere. Kljub velikosti podjetja je bil podjetniški način razmišljanja nekako inovativen. Predvsem sem se naučila, kako biti vztrajen, kako spodbujati ideje, delovati timsko.
TFL Glasnik:
Potem ste šli v Zavarovalnico Triglav za vodjo marketinga. Čisto drugačno okolje. Kaj vas je vodilo k temu in kako ste se znašli?
Tjaša Kolenc Filipčič:
Lahko rečem, da sem neobremenjena s prehajanjem v drugačno industrijo. Sama vidim veliko povezav: gre za najboljša podjetja na svojem področju, gre za mednarodna podjetja, za podjetja z jasno strategijo in željo po inovativnejših pristopih.
TFL Glasnik:
Poleg vaše stroke ste tudi predsednica mladih menedžerjev v Združenju Manager Slovenije. Združenje je resnično ogromno naredilo za menedžersko stroko, kako pa je pri mladih? Veliko se dogaja, a kako vi gledate na to in na njihovo vlogo?
Tjaša Kolenc Filipčič:
Naša sekcija se ima za tisto najbolj proaktivno. Imamo polno idej in pogosto želimo govoriti o stvareh, ki so tudi neprijetne. Tudi v času, ko je bilo nujno razčiščevati etična vprašanja, smo bili res proaktivni – mi smo predlagali, da vsak član podpiše etični kodeks, da se ta uveljavi med menedžerji. V bistvu smo ves čas želeli govoriti o tem in da se iz tega vsi nekaj naučimo.
Prav tako smo zelo aktivni, ko gre za področje upravljanja talentov, na področju inovativnosti. Vse te teme so nam blizu, predvsem pa verjamemo v povezovanje, zlasti v medgeneracijsko in mednarodno povezovanje. Želimo si veliko dialoga s starejšimi kolegi, ker je pred nami še dolga pot, in verjamemo, da na področju menedžmenta ni preskokov, ni nekih bližnjic do uspeha na daljši rok. Želimo si mentorstva v kakršni koli obliki.
TFL Glasnik:
Imate kakšne programe? Pokojninski sistem recimo je res neprimeren, saj so upokojeni menedžerji lahko vrhunski senior konzultanti.
Tjaša Kolenc Filipčič:
Poleg dogodkov, ki jih pripravljamo, si želimo pritegniti starejše kolege. Res hvala, da ste se zadnjič odzvali enemu takšnemu. To je bilo srečanje Innovative manager in potreba po njih v podjetjih ter vključevanje startupov. To je tisto, kar želimo: da je na dogodku veliko interakcije. Poleg pogovora in izmenjave mnenj smo prepričani, da se lahko tudi starejši kolegi kaj naučijo od nas, saj prihajamo z aktualnimi in zanimivimi temami. Naj gre za digitalizacijo, za upravljanje talentov, vse te teme morajo biti blizu tudi starejšim menedžerjem.
Poleg naših dogodkov je v drugem poglavju našega delovanja program mentorstva.
TFL Glasnik:
In to deluje?
Tjaša Kolenc Filipčič:
Deluje. V bistvu smo letos začeli konkretnejše aktivnosti. Ne le v Sloveniji, v mentorstvo vključujemo tudi prejemnike štipendij, ki jih podeljuje sekcija mladih, in so naši mednarodni ambasadorji. Tudi to je poleg mreženja in razvoja poklicne poti eden od razlogov, da se mlade kolegice in kolegi včlanjujejo v Združenje Manager.
TFL Glasnik:
Torej lahko rečemo, da se Sloveniji ustvarja korpus mladih menedžerjev, ki so že dovolj izobraženi in so mentorirani; delajo v okolju bolj izkušenih kolegov, ki sprejemajo mlajše in jih spoštujejo. Ni se nam bati, da ne bomo imeli dobrega vodstva?
Tjaša Kolenc Filipčič:
Ne dvomim o kakovosti, skrbi pa me, da nam trenutno ne uspe zagotoviti takšnih pogojev, da bi se mladi, ki odhajajo iz Slovenije, z veseljem vračali. To je točka, ki me v tem trenutku najbolj skrbi.
TFL Glasnik:
Ali odhajajo tudi menedžerji in ne le strokovnjaki?
Tjaša Kolenc Filipčič:
Tudi menedžerji. Ne zdi se mi nič narobe, da odhajajo in si naberejo mednarodne izkušnje. A uspeh bi bil, da bi nam uspelo privabiti nazaj tako izkušen kader, da bi z njihovo pomočjo doživeli določene preboje.
TFL Glasnik:
To pa ni le v moči Združenja Manager. To je v rokah politike, obdavčitve in marsičesa drugega.
Tjaša Kolenc Filipčič:
Pred volitvami smo že povabili med nas kandidate za poslance – ljudi, ki so bili zadolženi za gospodarstvo. Nato smo jih po dveh letih ponovno pozvali pred avditorij 250 ljudi in nas je zanimalo, kaj je bilo narejeno. Zdi se mi pomembno, da mladi stojimo za tem, da beseda nekaj velja, kar mora uveljavljati tudi politika.
TFL Glasnik:
Kaj pa ženske v tej vaši sekciji mladih menedžerjev. Tega vprašanja ne maram zastavljati na običajen način: zanimajo me tri stvari, ki ste jih opazili, da so bile dosežene za ženske.
Tjaša Kolenc Filipčič:
Moj širši pogled je, da je to tekma na dolge proge. Kar želimo v sekciji mladih doseči, je enakopravnost in razumevanje, da zmagujejo uravnoteženi timi. Dobra novica je, da imamo v sekciji mladih, ki predstavlja tretjino članstva Združenja Manager, že zdaj visok delež žensk, 37 odstotkov. Ko predlagam menedžerkam prijazna podjetja, vedno rečemo, da bomo poiskali vse dobre predstavnice – zato da večkrat poiščemo ženske. Ženske se namreč nerade izpostavljajo in jih je treba spodbujati in jih pokazati. Vedno tudi skušamo na vse naše dogodke med govornike povabiti tudi ženske. Da se sliši uravnotežen glas.
TFL Glasnik:
Pa vse to deluje? Mislim, da razlikovanje med moškimi in ženskami pri mladih ni več tema.
Tjaša Kolenc Filipčič:
Res je, tega osebno ne čutim. Včasih smo govorili kvote da, kvote ne, mladi tega ne čutimo tako. Res je, da ko pogledaš številke, te kažejo svojo sliko, verjamem, da je o tem treba govoriti, vendar moramo delati čisto na vseh področjih. Tudi sam lahko veliko narediš.
Recimo, ko smo sestavljali upravni odbor sekcije mladih, smo seveda vanj dali tudi ženske – začeti moraš pri sebi in ne samo govoriti, kaj bi.
TFL Glasnik:
Da, oglašati se vsak dan.
Tjaša Kolenc Filipčič:
Da, na mladih je, da so proaktivni. To je naša odgovornost. Vedno biti spoštljivi, na neki način tudi ponižen – četudi to morda ni čisto prava beseda. Biti proaktiven pa je zahteva.
TFL Glasnik:
Kako vam uspe vse to usklajevanje med vsemi funkcijami? Biti vodja marketinga v Zavarovalnici Triglav ni služba od osmih do štirih.
Tjaša Kolenc Filipčič:
V nekem intervjuju sem dejala, da ni vse v upravljanju časa, ampak v upravljanju energije. Je pa seveda vse v ekipi: v združenju, službi in doma. Ravno zdaj je moj mož en mesec na službeni poti in toliko bolj vem, kaj je ekipa.
TFL Glasnik:
Kaj je vaše sporočilo Slovencem?
Tjaša Kolenc Filipčič:
Skupaj res lahko presežemo marsikatere ovire. S sodelovanjem, povezovanjem in zaupanjem lahko besedico love, ki je v imenu Slovenije, res pripeljemo do izjemne države z zadovoljnimi in izpopolnjenimi državljani.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Barbara Reya
piše: Pavle Pensa, odvetnik in partner, Jadek & Pensa
Pravna stroka vsekakor podpira boj za čist šport, hkrati pa opozarja na pravice športnikov do poštenega in nepristranskega postopka.
Protidopinški postopki so se pred Sodiščem EU znašli v znani zadevi David Meca-Medina in Igor Majcen proti Komisiji Evropskih skupnosti (Sodba Sodišča v zadevi C-519/04 P z dne 18. julija 2006).
V tej zadevi je sodišče ugotovilo, da imata kaznovalni značaj protidopinške ureditve in obseg sankcij, ki se uporabijo v primeru njene kršitve, lahko negativne učinke na konkurenco, saj bi lahko v primeru, če bi se te sankcije dokončno izkazale kot neutemeljene, privedle do neopravičljive izključitve športnika iz tekmovanj. Zato je treba ukrepe boja proti dopingu omejiti na tisto, kar je nujno za zagotovitev pravilnega poteka športnega tekmovanja. Protidopinška ureditev bi se po mnenju sodišča lahko izkazala za pretirano, na eni strani, pri določitvi ločnice med primeri, ki pomenijo doping, in tistimi, ki to niso, ter, na drugi strani, s strogostjo sankcij.1
Sodišče EU pa se ni ukvarjalo s poštenostjo postopka, ki se vodi proti športniku, pri katerem so ugotovljeni znaki, ki po protidopinških pravilih štejejo za izkaz dopinga. Končno odločitev v takem postopku po sedanji ureditvi sprejme športno razsodišče v Lozani (Tribunal Arbitral du Sport – Court of Arbitration for Sport, v nadaljevanju CAS). Proti njegovi odločitvi o ugotovljeni kršitvi protidopinških pravil že sedem let bije bitko nemška hitrostna drsalka Claudia Pechstein. Januarja 2015 je Višje sodišče v Munchnu (Oberlandesgericht München) potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča (Landsgericht), po kateri arbitražni dogovor med Pechsteinovo in Mednarodno drsalno zvezo o pristojnosti CAS za končno odločitev o kršitvi protidopinških pravil ni veljaven, ker krši nemška konkurenčna pravila in je zato v nasprotju z nemškim javnim redom.2 Sodišči sta ocenili, da ima Mednarodna drsalna zveza prevladujoč (monopolni) položaj na trgu mednarodnih profesionalnih tekmovanj, tj. svetovnih prvenstev v hitrostnem drsanju. Glede na ugotovljeni monopolni položaj Mednarodne drsalne zveze sta sodišči ocenili, da predstavlja zahteva Mednarodne drsalne zveze, da Pechsteinova sprejme pristojnost CAS-a za reševanje njenega spora o kršitvi protidopinških pravil, zlorabo monopolnega položaja, ki jo nemško konkurenčno pravo prepoveduje. O zadevi še ni dokončno odločeno, saj je Mednarodna drsalna zveza vložila pritožbo na nemško Zvezno vrhovno sodišče (Bundesgerichtshof), ki je napovedalo, da bo o zadevi odločilo juniju letos.
Ne glede na to, kako bo nemško Zvezno vrhovno sodišče odločilo v zadevi Pechstein, pa se postavlja resno vprašanje, ali so športniki deležni poštenega postopka, ko se soočijo z obtožbo kršitve protidopinških pravil. To vprašanje se zlasti postavlja v primerih, ko se doping ne dokazuje z neposrednimi dokazi (prisotnost prepovedane substance v telesnih tekočinah ali drugačen neposredni dokaz uporabe prepovedanih metod), temveč ko temelji dokazovanje na statistični obdelavi številnih vzorcev krvi, odvzetih športniku v daljšem obdobju. Pri tem imam v mislih kontroverzni Biološki potni list športnika, tj. metodo, ki temelji na statistiki in ki jo njeni zagovorniki primerjajo z uporabo analize DNK v kazenskih postopkih, njeni nasprotniki pa dokazujejo tipično tožilsko zmotno uporabo statistike (ang. prosecutor's fallacy) in se sklicujejo na polom uporabljene statistike pri dokazovanju krivde bolničarke Lucije de Berk.3 Pri tem je treba omeniti, da temelji dokazovanje z DNK na statistični analizi, pri kateri je možnost napake ena proti milijon, Biološki potni list pa na statistični analizi, pri kateri je zatrjevana možnost po krivem obsojenih ena proti tisoč, dejansko pa mnogo večja (ker se s povečanjem števila testiranj povečuje tudi možnost napake!). Poleg tega ni povsem jasno, kdaj se športna zveza odloči za pregon na podlagi izsledkov biološkega športnega lista – spomnimo se govoric, da je bilo sumljivih več deset bioloških potnih listov kolesarjev, postopki pa so bili uvedeni le proti nekaterim. Zaradi netransparentnosti postopkov je leta 2012 iz strokovnih teles mednarodnih športnih zvez izstopil dr. Michael Ashenden, znan sicer kot prizadeven borec proti dopingu v športu in eden izmed očetov biološkega športnega lista.
[1] Točki 47 in 48 Sodbe v zadevi C-519/04 P.
[2] Več o tem dr. Vesna Bergant Rakočevič: Bo primer Pechstein terjal reformo CAS?, v: Pravna Praksa, št. 5/2015.
[3] Lucia de Berk je bolničarka, ki je bila leta 2004 pravnomočno obsojena na dosmrtni zapor zaradi sedmih umorov in treh poskusov umora pacientov v času, ko je bila dežurna sestra. Obsodba je temeljila zlasti na statističnem dokazovanju, pri katerem naj bi bila verjetnost zmote zgolj ena proti 342 milijonov. V letu 2010 je bila de Berkova v celoti oproščena.
piše: univ. dipl. ekon. Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj
Poslovne kombinacije je besedna zveza, ki jo vse pogosteje slišimo. V Sloveniji smo v zadnjem času priča intenzivnemu spreminjanju lastniških razmerij v podjetjih. Žal mnogokrat v okviru insolvenčnih postopkov, ko večje skupine podjetij zaradi velike zadolženosti (ne)prostovoljno odtujujejo svoje kapitalske naložbe.
Po drugi strani pa lastniki (podjetja) ukinjajo tudi nekatere dele poslovanja z odprodajo sredstev in z njimi povezanih obveznosti, ki lahko ustrezajo definiciji podjema, kot ga opredeljujejo računovodski standardi in čemur je namenjen prispevek v nadaljevanju.
Ko razmišljamo o poslovnih kombinacijah, nas večina najprej pomisli na združitve (pripojitve in spojitve) in delitve (razdelitev, oddelitve in izčlenitev) ter njihovo ureditev v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Vendar se pri tovrstnih transakcijah srečujemo z načeloma ločenimi, vendar pa zelo prepletenimi vidiki.
Pravni vidik je le eden izmed njih. V tovrstnih transakcijah je treba varovati interese upnikov, lastnikov, zaposlenih in vseh ostalih, katerih pravice bi bile lahko z izvedenimi transakcijami ogrožene. Zato so v ZGD-1 in še v drugih zakonih določeni postopki, ki jim morajo vključene družbe slediti.
Davčni vidik vključuje davčna pravila, ki ne ovirajo tovrstnih transakcij z obdavčitvijo 'skritih rezerv', katera ima premoženje, ki je predmet poslovnih kombinacij. V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) najdemo določbe o davčno nevtralnih postopkih, ki prelagajo obdavčitev že omenjenih skritih rezerv na čas, ko se bodo dejansko potrdile na trgu. Pomemben je tudi vidik davka od dohodkov fizičnih oseb, ki ga ureja Zakon o dohodnini (ZDoh-2). Kadar gre za čezmejne transakcije, pa je nujno še poznavanje zakonodaje drugih držav.
Računovodski vidik je tisti, ki se mu v praksi ne daje dovolj pozornosti. Večina računovodij se s tovrstnimi transakcijami nikoli ne srečuje. Kadar pa se, se od njih pričakuje, da naredijo vse sami. To področje obsega predvsem način izkazovanja učinkov poslovnih kombinacij v računovodskih izkazih prevzemnika podjema.
Za vse, ki so vključeni v poslovne kombinacije v vlogi svetovalcev, je poznavanje ureditve računovodenja na tem področju nujno. Uporabljena metoda obračuna poslovnih kombinacij bo imela vpliv na bodoči poslovni izid 'prevzemnika'. Ti vplivi se bodo pokazali v skupinskih izkazih, v kolikor prevzeto podjetje še naprej posluje kot samostojen subjekt, bodisi v enovitem podjetju, v kolikor pride do pravne združitve.
ZGD-1 kar v nekaj členih obravnava postopke združitev in delitev. Za ta prispevek je pomemben 68. člen ZGD-1, ki obravnava zaključno poročilo prevzetih ali prenosnih družb ter vrednotenje sredstev in obveznosti po združitvi ali delitvi. Ta člen z novelo ZGD-1I ni bil spremenjen.
Še vedno obstaja obveznost sestavitve zaključnega poročila po stanju na dan obračuna združitve ali delitve. Za zaključno poročilo se primerno uporabljajo določbe 53. do 57., 60. do 67. in 69. člena ZGD-1. dan obračuna združitve ali delitve, ki je bilančni presečni dan zaključnega poročila, je lahko največ devet mesecev pred vložitvijo predloga za vpis pripojitve ali delitve v register.
V 2. odstavku 68.člena ZGD-1 je jasno zapisano, da je treba sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki na podlagi združitve ali delitve preidejo na prevzemno družbo, ovrednotiti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP).
V zbirki MSRP je poslovnim kombinacijam namenjen samostojen standard MSRP 3 Poslovne združitve. To je uraden prevod za standard, ki se v angleškem jeziku imenuje Businesss combinations. Prevod ni primeren in posledično se v poslovni praksi pogosto razume, da je uporaba standarda povezana zgolj s pripojitvijo in spojitvijo, kot jo definira ZGD–1, kar pa ne drži.
MSRP 3 ima jasno opredeljeno področje uporabe oziroma izrecno določa področja, za katera se ta standard ne uporablja. Med njimi so tudi združitve podjetij ali poslovnih subjektov pod skupnim upravljanjem. To pa ne pomeni, da se MSRP 3 ne more uporabljati za takšne kombinacije, le njegova uporaba ni obvezna.
Kot je zapisano v 1. točki Uvoda v SRS so ti izvirna združitev domače računovodske teorije z mednarodnimi zahtevami, zlasti zbirko MSRP in direktivami Evropske unije. Zbirka SRS (2016) predstavlja implementacijo Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij (Direktiva). Ta pa je na nekaterih področjih v nasprotju z zbirko MSRP. Tako tudi na področju poslovnih kombinacij najdemo razlike. Direktiva zahteva uporabo metode knjigovodskih vrednosti za poslovne kombinacije podjetij ali poslovnih subjektov pod skupnim upravljanjem.
6. točka Okvira SRS (2016) Poslovne kombinacije (združitve) je praktično napisana na novo in je vsebinsko nadaljevanje 10. točke Uvoda v SRS (2006). Poimenovanje te točke sedaj sledi vsebini MSRP 3. Najbolj očitna, in za slovenski prostor pomembna, je zahteva, da se poslovne kombinacije pod skupnim upravljanjem obračunajo po metodi knjigovodskih vrednosti. Zakaj pomembna? O tem v članku naslednji teden, ko bomo prikazali zgled obračuna poslovne kombinacije z uporabo dveh različnih metod vrednotenja sredstev in obveznosti 'prevzetega' podjema.
Pred predstavitvijo zgledov bom opozorila le na nekaj osnovnih pojmov, ki jih uporabljajo računovodski standardi.
Poslovna kombinacija (združitev) je transakcija ali drug poslovni dogodek, v katerem prevzemnik pridobi obvladovanje enega ali več podjemov. V zbirki SRS(2006) so bile poslovne kombinacije poimenovane kot poslovna združitev.
Za podjem se šteje povezana celota aktivnosti in sredstev, ki je lahko predmet upravljanja in vodenja za namene zagotavljanja donosa v obliki dividend ali udeležbe v dobičku, nižjih stroškov ali drugih gospodarskih koristi neposredno investitorju ali drugim lastnikom ali udeležencem. Pri podjemu gre lahko za pravno osebo ali pa tudi ne. V zbirki SRS (2006) je bil podjem poimenovan kot poslovni subjekt (angl. business).
In še kar nekaj pojmov je, ki jih boste spoznali z branjem 6. točke Okvira SRS(2016). Naj opozorim na nekatere: prevzemnik, prevzeti podjem, datum prevzema, opredeljiva pridobljena sredstva, prevzete obveznosti, dobro ime, prevzemna metoda in znesek neobvladujočega deleža. Primerjajte jih s pojmi v pravnih podlagah (ZGD-1, ZDDPO-2, ZDoh-2, ZPre-1,…), ki so relevantne za tematiko poslovnih kombinacij.
1.0 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST
Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje, določajo naslednji zakoni:
Obveznost prijave delavca v obvezno socialno zavarovanje slovenskemu delodajalcu nalaga 11. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
1.1 Zavezanci za plačilo prispevkov
Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca - delavca v delovnem razmerju so praviloma zavarovanci sami, zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca pa so delodajalci.
V Sloveniji je uveljavljen bruto sistem dohodkov, kar pomeni, da ima upravičenec do dohodka pravico do dohodka pred plačilom davkov in prispevkov, ki se v obliki davčnega odtegljaja odtegujejo in plačujejo iz navedenega dohodka. Z zakonom pa je dana obveznost izplačevalcu dohodka, da dohodka, ki pripada upravičencu, ne izplača v polnem (bruto) znesku, temveč dohodek zmanjša za z zakonom določen znesek davka in prispevkov, ter ga plača v imenu in za račun upravičenca. Upravičenec do dohodka tako neposredno prejme (oziroma mu je izplačan na njegov račun) dohodek, zmanjšan za znesek davka in prispevkov.
Obvezne prispevke za socialno varnost, določene z zakoni, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in družinske prejemke in zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: prispevki za socialno varnost) izračunavajo zavezanci za prispevke v obračunu prispevkov za socialno varnost. Izračun prispevkov za socialno varnost opravi delodajalec v obračunu davčnih odtegljajev. Delodajalec torej prispevke za socialno varnost, za katere je zavezanec delavec, za delavca izračuna, odtegne in plača.
1.2 Osnova za plačilo prispevkov
Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance - delavce v delovnem razmerju je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi (prvi odstavek 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)).
Za nekatere dohodke iz delovnega razmerja so še posebej določene osnove, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost (tretji odstavek 144. člena ZPIZ-2), in sicer:
Osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so določene v 144. členu ZPIZ-2, se upoštevajo tudi kot osnove za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje (v skladu s 50. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)), osnove za plačilo prispevkov za starševsko varstvo (v skladu z 10. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)) ter kot osnove za plačilo prispevkov za zaposlovanje (v skladu s 135. členom Zakona o urejanju trga dela (ZUTD)).
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: pojasnila FURS
Kdo bo prvi izkoristil vsa pravna sredstva in upravičeno vložil zahtevo za ustavno presojo davka od nenapovedanih dohodkov
Dve leti že traja razprava o argumentih glede protiustavnega izvajanja določb 68.a člena Zakona o davčnem postopku, ki določa 70-odstotno davčno stopnjo, a do ustavne presoje še ni prišlo. Zaključeni so prvi postopki, v katerih je Finančna uprava RS zavezancem naložila v plačilo davek po prej navedeni stopnji za kar 10-letno obdobje. Zadeve so bile same po sebi problematične že iz razlogov dokaznih bremen in stopnje dokazovanja, v letu 2014 pa je postala problematična še uvedba visoke 70-odstotne davčne stopnje, ki je pravzaprav kaznovalne narave, kot tudi podaljšanje obdobja inšpiciranja s 5 na preteklih 10 let.
Kaj je bilo do danes narejeno
Zavezanci, kot tudi del pravne in ekonomske stroke, se ne strinjajo z izvajanjem določb 68.a člena, ki so začele veljati z dnem 1. januarja 2014 in so uvedle dve spremembi. Prva je bila dvig davčne stopnje s povprečne dohodninske stopnje (cca. 38 odstotkov) na kar 70-odstotno davčno stopnjo. Finančna uprava RS s to višjo davčno stopnjo obdavčuje dohodke tudi iz obdobja pred letom 2014, kar pomeni, da se uporablja za obdobje, v katerem še ni bila določena, oziroma za obdobje, v katerem je dejansko veljala nižja (največ 41-odstotna) davčna stopnja.
Druga sprememba je bila v tem, da se je podaljšalo obdobje, za katerega se lahko uvede postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov, tako da se je obdobje podaljšalo s 5 na 10 let. Ne glede na to, da je po stari ureditvi lahko Finančna uprava RS postopke izvajala za predhodnih 5 let in z iztekom koledarskega leta 2013 niso mogli več uvesti postopke za obdobja pred letom 2009, na podlagi nove ureditve odmerja davek tudi za starejša obdobja.
Zavezanci, ki se znajdejo v postopkih, so že tako ali tako v šibkejšem položaju, ker morajo dejansko stanje dokazovati z gotovostjo, medtem ko Finančna uprava njihove dokaze zavrača z bolj ali manj »verjetnimi« pomisleki.1 Zdaj imajo opravka še z vprašanjem pravne varnosti.
Ker pritožba ne zadrži izvršitve, sodni postopki pa trajajo več let, so zavezanci skušali ubrati bližnjico, da bi čim prej prišlo do ustavne presoje 68.a člena ZDavP-2. Tako je bila dana pobuda za presojo ustavnosti, ki jo je ustavno sodišče zavrglo s sklepom št. U-I-143/15-7. V sklepu je podana obrazložitev, ki nakazuje, da bo zavezanec lahko pobudo vložil šele v trenutku, ko bo izkoristil vsa pravna sredstva. Ko bo torej tlakoval večletno sodno pot, od drugostopenjskega organa ter mimo upravnega in vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče se glede samega vprašanja ni izreklo.
Drug zavezanec je poskusil s tožbo na upravno sodišče, ki je tožbeni zahtevek s sodbo I U 1347/2015 prav tako zavrglo z obrazložitvijo, da določbe 68.a člena ZDavP-2 ne učinkujejo neposredno, torej bo v postopku DIN izdana odločba, zoper katero bo tožnik lahko uveljavljal predvidena pravna sredstva. V obrazložitvi sklepa št. I Up 238/2015 se je takšnemu stališču pridružilo tudi vrhovno sodišče.
Zavezanci so torej poskusili izkoristiti pravne možnosti, da bi se problematika čim prej rešila s strani ustavnega sodišča, a bodo morali na to še nekaj let počakati. Medtem bo v davčnih postopkih prevladovala negotovost in preplah zavezancev, katerim je včasih težko razumeti, da morajo glede istih zadev plačati davek po stopnji 70 odstotkov, medtem ko so ga njihovi kolegi le po stopnji med 38 in 41 odstotki.
Kaj bi do danes moralo biti narejeno
Nasprotno od navedenega ima Finančna uprava RS vse možnosti, da bi s svojimi aktivnimi ravnanji rešila odprta vprašanja in prinesla v davčne postopke pravno varnost.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - Domen Romih
1 UVOD
V strokovni literaturi, zlasti pa v praksi, se pojmi metoda, metodika in metodologija pogosto pojavljajo kot soznačnice ali pa ni dovolj jasno razvidno razlikovanje med njimi. Uporaba soznačnic zlasti v stroki po eni strani zamegljuje razumljivost, po drugi strani pa siromaši strokovno izrazje. Zato bomo v nadaljevanju podrobneje obravnavali navedene tri pojme.
Pojem metode izhaja iz grške besede méthodos, ki pomeni pot do nečesa, način raziskovanja. Veliki slovar tujk (VST, 726) pojasnjuje metodo na več načinov:
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 1975, 763) opredeljuje metodo kot »obliko načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja« oziroma kot »določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh«.
Podobno kot SSKJ pojasnjuje metodo Turk (2004, 263), ki metodo razume tudi kot »celoto neprotislovnih pravil, ki določajo postopek delovanja«.
Zgornje opredelitve se med seboj bistveno ne razlikujejo. Zato lahko povzamemo, da metoda predpostavlja in pomeni praviloma vnaprej opredeljen proces, za katerega je značilno načrtno, urejeno, sistematično delovanje oziroma razmišljanje, usmerjeno v želeni cilj.
S tega vidika so znane tudi izpeljanke (SSKJ, 1975, 764):
Pri pojmu metodika se različne opredelitve že bolj razlikujejo. Veliki slovar tujk pojasnjuje metodiko kot nauk o znanstveni metodi, v pedagogiki pa kot nauk o metodi poučevanja (VST, 2002, 727).
Podobno opredeli metodiko Slovar slovenskega knjižnega jezika, in sicer kot nauk o poučevanju kakega predmeta (SSKJ, 1975, 764).
Širše in bolj prepričljivo je metodiko opredelil Turk, in sicer kot skupek metod, ki jih uporabljajo reševanje kakega razreda problemov oziroma izvirajo iz iste teoretične podlage (Turk, 2004, 275).2 Taka opredelitev ni v nasprotju z zgornjima dvema, pač pa je vsebinsko celovitejša in bolj logična. Z njo opredeljuje številne sklope računovodskih metod, na primer metodiko načrtovanja, obdelovanja podatkov, oblikovanja informacij, popisovanja, informiranja, obračunavanja, predračunavanja, proučevanja, urejanja podatkov, zajemanja podatkov in tako naprej.
Na zgornji podlagi lahko razlikujemo posamezno znanstveno metodo (način pridobivanja novega znanja) od znanstvene metodike (sklop znanstvenih metod na določenem področju).
S tako opredelitvijo metodike je skladna tudi izpeljanka metodičar(ka); strokovnjak(inja) za metodiko (SSKJ, 1975, 764). Podobno opredelitev daje VST za pojem metodik (kdor se ukvarja z metodiko), vendar nedosledno dodaja tudi »kdor dela metodično« (VST, 2002, 727), kar pa izhaja iz pojma metoda in ne iz pojma metodika.
Seveda metodika ne smemo zamenjati z metodistom, ki je pripadnik metodistične cerkve.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - dr. Živko Bergant
Razčlenjevanje stroškov na stalni in spremenljivi del je ključnega pomena pri načrtovanju stroškov. Na stalni in spremenljivi del je mogoče razčleniti stroške posameznih izvirnih vrst ali posameznih namenskih (funkcionalnih) skupin, na primer neposredne stroške, posredne proizvajalne stroške, posredne stroške splošnih služb in druge. Posamezna izvirna vrsta stroškov ali posamezna skupina namensko (funkcionalno) povezanih stroškov ima lahko izključno spremenljivo naravo, izključno stalno naravo ali pa, kar je najpogosteje, mešano naravo.
Narava se označuje s stopnjami spremenljivosti stroškov (variatorji), pri čemer pomeni stopnja 1 popolno spremenljivost stroškov, stopnja 0 popolno stalnost stroškov, stopnja med 0 in 1 pa mešano spremenljivost oziroma stalnost stroškov. Pri nekaterih naravnih vrstah stroškov ali pri namensko (funkcionalno) povezanih stroških je stopnja spremenljivosti odvisna od obsega poslovanja in se lahko spreminja zaradi sprememb tega obsega v sicer nespremenjenih okoliščinah.
Razčlenjevanje stroškov na stalne in spremenljive predpostavlja njihovo obnašanje v razmerah nespremenjenih cen. Zaradi tega je treba podatke o stroških iz preteklih obdobij pred razčlenjevanjem izraziti s posamičnimi cenami v enem od teh obdobij. Pri ugotavljanju stalnega dela stroškov je treba paziti na zneske, ki so bili morda v posameznih obdobjih posledica tedanjih posebnih odločitev (npr. reklame) in niso povezani z opredelitvijo tedanjih zmogljivosti. Zaradi tega je stalne stroške bolje imenovati stroški obdobja in ne stroški zmogljivosti. Spremenljivi stroški so, nasprotno, v vsakem primeru stroški ustvarjanja poslovnih učinkov in jih ni, če ni take dejavnosti.
Pri razčlenjevanju stroškov si lahko pomagamo z več metodami. Pogoste so izkustvene metode, pri katerih razčlenjujemo stroške:
• z metodo ocenjenega razmerja med stalnim oziroma spremenljivim delom ter celoto,
• z metodo ocenjenih stopenj spremenljivosti stroškov in
• z drugimi metodami.
Če razpolagamo z več podatki iz preteklosti, si lahko pomagamo z nekaterimi matematičnimi metodami:
• z metodo izračunavanja koeficientov odzivnosti,
• z metodo računske interpolacije,
• z metodo dodatnih stroškov,
• z grafično metodo,
• z metodo regresijskih enačb.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: portal Tax-Fin-Lex - dr. Branko Mayr
S 1. aprilom je začel veljati novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), s katerim se v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi, katerih cilj je večja fleksibilnost postopkov oddajanja javnih naročil in njihova poenostavitev. Pomembni pa so tudi okoljska in socialna nota novega zakona ter spodbujanje inovacij. Zakon o javnem naročanju razveljavlja Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) in Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), ki je doslej urejal javno naročanje na infrastrukturnem področju.
Čeprav je bilo treba pri rešitvah, ki poenostavljajo in administrativno razbremenjujejo javno naročanje, upoštevati omejitve veljavne zakonodaje EU, pa novi sistem kljub temu daje večji poudarek elektronskemu naročanju, odločitve bodo objavljene na portalu javnih naročil, stroški vročanja se bodo zmanjšali, postopki pa skrajšali.
Ponudniki bodo v vseh državah članicah EU lahko uporabljali enoten obrazec za izkazovanje usposobljenosti, ki ga bodo lahko tudi večkrat uporabili.
S ciljem večje gospodarnosti se s kriterija najnižje cene prehaja na kriterij ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naročniki bodo tako lahko upoštevali tudi okoljske in socialne kriterije. Na nekaterih področjih je cena kot edini kriterij izbire celo prepovedana, denimo pri arhitekturnih in inženirskih storitvah.
Na novo se določa pogoj, da mora imeti izbrani ponudniki poravnane obveznosti do delavcev, sicer se ga lahko iz postopkov javnega naročanja izloči. To velja tudi v primeru, da krši pogodbene obveznosti, neupravičeno pridobiva informacije, posreduje zavajajoče razlage, ne plačuje davkov ali je njegova ponudba neobičajno nizka.
Naročniki bodo imeli po novem na voljo večje število postopkov kot doslej. Novo je denimo partnerstvo za inovacije, ki naročniku omogoča, da za razvoj in naknadno dobavo novega inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje sklene dolgoročno partnerstvo z enim ali več partnerji.
Prvi zakon o javnih naročilih je bil v Sloveniji sprejet leta 1997. Od tedaj je bil večkrat prenovljen, tokratni pa je nastajal več kot leto in bil usklajevan z različnimi deležniki. Kljub temu je državni svet, predvsem zaradi poplačil podizvajalcev, nanj izglasoval odložilni veto in DZ je moral o njem še enkrat odločati.
Vir: STA
DZ je sprejel novelo insolvenčnega zakona, ki uvaja dodatne varovalke, s katerimi se bo nepoštenim dolžnikom v postopku osebnega stečaja preprečil odpust obveznosti. Nekaj sprememb je tudi pri prestrukturiranju podjetij v težavah. Veljavni zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju se uporablja od 1. oktobra 2008, ko je bila kot novost v slovensko insolvenčno zakonodajo vnesena tudi možnost osebnega stečaja. Ker pa v zadnjem času prihaja do zlorab tega instituta, je vlada pripravila nekaj sprememb.
S sprejeto novelo zakona se institut osebnega stečaja spreminja v dveh elementih, in sicer se omejuje možnosti zlorab instituta odpusta obveznosti ter dopušča skrajšanje preizkusnega obdobja za najbolj socialno ogrožene kategorije dolžnikov. Da ne bi več prihajalo do zlorab instituta odpusta obveznosti, novela zakona podaljšuje roke za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti z dveh na tri leta, obdobje izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika pa s treh na pet let.
Ob tem se nabor pravnih poslov in dejanj, ki jih je mogoče izpodbijati v tem daljšem obdobju, razširja tudi na posle stečajnega dolžnika s pravnimi osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom oz. na posle z ožje povezanimi fizičnimi osebami. V Sloveniji se je namreč v vse preveč primerih vzpostavila praksa, da ljudje vložijo zahtevo za osebni stečaj, nato pa prenesejo svoje premoženje na družinske člane ali povezane osebe. "Temu ta zakon vsaj poskuša narediti konec," je ob obravnavi predloga vlade dejal pravosodni minister Goran Klemenčič. Novost je tudi uvedba generalne klavzule, ki sodišču nalaga, da v vsakem posameznem primeru presoja, ali je odpust obveznosti dovoljen.
Ker je imela vlada pri pripravi novele zakona pred očmi socialno najbolj ogrožene kategorije dolžnikov, je vanjo vgradila tudi skrajšanje preizkusnega obdobja. Sodišče bo lahko za dolžnike, ki prejemajo le minimalne osebne prejemke in ne kaže, da bodo v naslednjih dveh letih zmožni pridobivati pomembno višje prejemke, zdaj dveletno preizkusno obdobje skrajšalo na najmanj šest mesecev. Predlog za to mora dati upravitelj.
Drugi sklop sprememb zakona pa se nanaša na prestrukturiranje manjših družb. V postopek preventivnega prestrukturiranja, ki je bil za velika in srednje velika podjetja uveden z novelo zakona iz decembra 2013, bodo po novem lahko šle tudi majhne družbe. Za te bodo po novem veljala tudi posebna pravila prisilne poravnave, ki sicer veljajo za velike in srednje velike družbe - med drugim lahko postopek predlagajo tudi finančni upniki, ki lahko pripravijo tudi načrt finančnega prestrukturiranja in prevzamejo vodenje, možen je dogovor o spremembi tako navadnih kot zavarovanih terjatev.
Poenostavljena prisilna poravnava bo zaradi učinkovitejšega varstva pravic upnikov omejena le na mikro družbe in samostojne podjetnike. Pri tem se bodo neplačane terjatve iz prispevkov in davkov v zadnjem letu dni pred začetkom postopka iz poenostavljene prisilne poravnave izvzele, finančna uprava pa bo tako lahko odobrila obročno poplačilo oz. odložitev plačila teh dolgov.
DZ je v drugi obravnavi v zakon vnesel tudi določbo, po kateri se bodo iz stečajne mase prednostno izplačale tudi neizplačane plače delavcev za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka. To je tri mesece več kot doslej. V ZL so sicer vložili še dopolnila, s katerimi bi se kot prednostne terjatve štele vse plače in nadomestila plač ter s katerimi bi se med prednostne terjatve uvrstilo tudi vse neizplačane odpravnine in ne le odpravnine do višine, določene za delavca, ki izgubi službo po načelih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, a z njim niso uspeli.
Vir: STA
V mesecu APRILU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 30.3.2016 - 5.4.2016 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 2 novosti | 3 novosti | 1 novost | 12 novosti | 4 novosti |
V tem tednu izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 30.3.2016 - 5.4.2016 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 9 novosti | 10 novosti | 2 novosti | 20 novosti | 7 novosti | |
2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | 2 novosti | 5 novosti | |
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 8 novosti | 4 novosti | |||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 1 novost | 8 novosti | 1 novost | 17 novosti | 4 novosti | ||
5. JAVNE FINANCE | 1 novost | 7 novosti | 1 novost | 11 novosti | |||
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 24 novosti | 6 novosti | 25 novosti | 6 novosti | ||
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 3 novosti | 4 novosti | 3 novosti | 29 novosti | 10 novosti | |
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 2 novosti | 1 novost | 6 novosti | 13 novosti | |||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 4 novosti | 1 novost | 7 novosti | 3 novosti | ||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 2 novosti | 2 novosti | 1 novost | ||||
11. OBČINE | 84 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .