TFL Glasnik:
Poleti ste pripravili vaš predlog davčne reforme za Slovenijo. Kateri so njeni ključni poudarki?

Ivan Simič:
Bistvo vsake davčne reforme morajo biti davčne vzpodbude, ki bodo pripeljale do novega zagona, ne pa povišanje davkov, katerega davčni zavezanci ne sprejemajo z odobravanjem. Vem, da davčni zavezanci niso tisti, ki lahko odločajo o tem, so pa tisti, ki plačujejo davke in so tisti, ki bodo v primeru neustrezne davčne zakonodaje, prilagodili svoje poslovanje.

Pri pripravi predloga davčne reforme sem se zavedal dejstva, da se takšna davčna reforma lahko izvede le ob konsenzu vseh udeležencev, to je vseh političnih strank, delavcev (sindikatov) in delodajalcev. Da bi se izognili konfliktom, v predlogu davčne reforme ni povečanja DDV pri nižji davčni stopnji, kjer so večinoma nujno potrebe življenjske dobrine, kar bi lahko neugodno vplivalo na ljudi z nizkimi osebnimi dohodki. Po predlagani davčni reformi bodo v začetni fazi vsi dobili več, tako davčni zavezanci zaradi nižjih davkov, kot prodajalci zaradi višjih prihodkov, razen državnega proračuna, ki bo predvsem odvisen od dejstva, ali se bomo že izvili iz recesije, v začetni fazi bo imel nekoliko nižje prihodke, in to po moji oceni med 300 do 400 milijonov. Pozneje, po približno dveh letih, pa se bodo davčni prihodki povečali tudi zaradi tega, ker davčni zavezanci ne bodo iskali drugih poti.

Omenjeni izpad davčnih prihodkov je možno nadoknaditi z določenimi ukrepi, in to:

1. S sprejemom zakona o enkratnem in časovno omejenem 10-odstotnem davku na neprijavljene dohodke oziroma gotovino, ki jo imajo davčni zavezanci shranjeno v sefih, doma ali na tujih računih. Šlo bi za neke vrste amnestijo. Podoben ukrep so nekajkrat že izvedli v Italiji, letos pa so podobno storili tudi v ZDA. Na ta način bi v državo oziroma v obtok prišla sorazmerno velika količina denarja, ki je sedaj, predvsem zaradi poostrene zakonodaje na področju preprečevanja pranja denarja in poostrene kontrole davčnega organa, neuporabna. Ocenjujem, da je tovrstne gotovine med tremi in štirimi milijardami evrov, kar pomeni, da bi davčni prihodki znašali med tristo in štiristo milijonov evrov.
2. Z zmanjšanjem odhodkov v proračunu, predvsem zaradi racionalizacije poslovanja v državni upravi.
3. Z uvedbo novega davčno informacijskega sistema in z nadzorom gotovinskega poslovanja. Obe zadevi sta že v teku.

Davčna reforma, ki sem jo poimenoval DAVČNA REFORMA 2014, je sestavljena iz naslednjih predlogov:

1. Povečanje števila davčnih pregledov

Povečanje števila davčnih pregledov, in to s poudarkom na inšpiciranju davčnih zavezancev z dohodki nad 50.000,00 evrov s tem, da morajo biti davčni pregledi krajši in hitrejši. Davčni pregledi morajo biti usmerjeni v povečanje javnofinančnih prihodkov in ne v povečanje davčnega dolga. Dopustiti bi morali možnost delnega dogovarjanja med davčnim zavezancem in davčnim organom o višini davčne obveznosti v davčnem pregledu, saj je tisto, kar šteje, le odmerjeni in plačani davek, ne pa zgolj odmerjeni davek. Dejstvo je, da davčni organ na leto pregleda približno štiri odstotke davčnih zavezancev, kar pa je absolutno premalo.

V tabeli 1 je prikazano število davčnih pregledov ter znesek odmerjenih davkov in plačanih davkov v teh davčnih pregledih in to v letih 2006 do 2010.

Tabela 1

Žal pa je zaskrbljujoče dejstvo, da se vsako leto zmanjšuje število na novo vpisanih pravnih oseb v davčni register. Gre za razliko med novoustanovljenimi pravnimi osebami in pravnimi osebami, ki so na kakršenkoli način (zaprtje, stečaj, …) prenehale s poslovanjem. Podatki so razvidni v tabeli 2.

Tabela 2

Dejstvo je, da bo davčne prihodke možno povečati le s spodbudno davčno politiko, širitvijo davčne osnove in povečanjem števila davčnih zavezancev. Vse morebitne razbremenitve morajo biti strukturirane, tako da bodo ustvarile spodbudno davčno okolje za obstoječe davčne zavezance, pa tudi za nove. Slovenija ima idealen geostrateški položaj, saj predstavlja most med zahodom in jugovzhodom Evrope. Le izkoristiti ga mora.

2. Dohodnina

V zadnjem času nekateri razmišljajo, da bi se povišala stopnja dohodnine za zavezance z višjimi dohodki. Tako naj bi bila uvedena dva nova dohodninska razreda, in to 45 in 50 odstotkov. Menim, da je takšno razmišljanje napačno, saj višji dohodninski razredi in s tem višja davčna stopnja ne pomenijo tudi višjih davčnih prilivov. Potrebno je iti v nasprotni smeri, to je k zmanjšanju bremena pri plačilu dohodnine, in to z uvedbo nove dohodninske lestvice s petimi razredi, kot je to prikazano v spodnji tabeli.

V tabeli 3 je prikazan predlog nove dohodninske lestvice. Splošno znano je, da so po obstoječi dohodninski zakonodaji z najvišjo davčno stopnjo obdavčeni vsi dohodki, ki presegajo 15.268,77 evra davčne osnove. Zaradi tega je potrebno pripraviti tako dohodninsko lestvico, da bodo prehodi iz enega razreda v drugi razred bolj spodbudni. Tako je v predlagani dohodninski lestvici uvedena ena nižja davčna stopnja v višini 10 odstotkov, obstoječa 16-odstotna stopnja bi ostala, namesto sedanje stopnje 27 odstotkov predlagam novo, ki znaša 25 odstotkov, dodali bi še eno vmesno 35-odstotno stopnjo in ostala bi v veljavi sedanja 41-odstotna stopnja. Prehod v najvišji dohodninski razred bi bil po predlogu pri 40.000,00 evrov, namesto pri sedanjih 15.268,77 evra.

Tabela 3

Samo za primerjavo si oglejmo dohodninsko lestvico v letu 2006:

2.1. Splošna olajšava

Nadalje predlagam povišanje splošne davčne olajšave z današnjih 3.143,57 evra na 6.000,00 evrov, s čimer bi se odpravili tudi dosedanji dodatni splošni olajšavi za davčne zavezance:

- z dohodki do 10.342,80 evrov v znesku 3.062,11 evrov in

- z dohodki nad 10.342,80 evrov do 11.965,20 evrov v znesku 1.062,17 evrov.

2.2. Davčna spodbuda za priselitev

Pripraviti bi bilo potrebno predpise za ugodno davčno obravnavo fizičnih oseb, ki se iz tujine priselijo v Slovenijo ter katerih priselitev je v prid znanosti, raziskovanju, umetnosti in športu. Seveda pod pogojem, da letni obdavčeni prihodki te fizične osebe znašajo več kot en milijon evrov. Pristojnost za pavšalno obdavčitev teh oseb bi se prenesla na ministrstvo za finance.

3. Kapitalski dobički, obresti in dividende

Prav tako bi bilo smiselno razmisliti ob nespremenjenih določbah glede pokrivanja izgub o znižanju stopnje za obdavčitev kapitalskih dobičkov, obresti in dividend s sedanjih 20 odstotkov na 15 odstotkov. Posledično bi bilo smiselno pri kapitalskih dobičkih časovno obdobje obdavčitve kapitalskih dobičkov iz 20 let znižati na 15 let, kar bi bilo tudi v skladu z nižjo davčno stopnjo. Tako bi obdavčitev za prvih pet let imetništva kapitala znašala 15 odstotkov, za drugih pet let 10, za tretjih pet let 5 in po 15 letih 0 odstotkov.

4. Obdavčitev zaposlenih pri dobičku podjetij

Obdavčitev udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetij bi lahko zelo enostavno uredili v zakonu, ki ureja dohodnino, tako da bi se izplačilo dobička zaposlenim (na podlagi skupščinskega sklepa) obdavčilo s 25-odstotno nespremenljivo stopnjo (družbeniki in delničarji s 15 odstotki) brez vodenja kakršnih koli drugih evidenc, shem ali obračunavanja obresti, kakor je to predvideno v Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku (Uradni list RS, št. 25/2008). Tovrstni način obdavčitve zelo poenostavi udeležbo zaposlenih pri dobičku podjetij, kar bi se prav gotovo odrazilo v večjem številu izplačil dobičkov zaposlenim. S tem bi se tudi povečali prihodki iz naslova davka na dividende.

5. Pavšalna obdavčitev in nadzor nad gotovinskim poslovanjem

V kombinaciji z uvedbo nadzora nad izdajanjem računov prek registrskih blagajn, bi bilo treba uvesti še pavšalno obdavčitev davčnih zavezancev (pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov), ki imajo manj od 50.000,00 evra prihodkov. Za vse te davčne zavezance bi se uvedel pavšalni davek od odhodkov pravnih oseb oziroma davek od dohodkov iz dejavnosti v letnem znesku 3.000,00 evrov oziroma 250,00 evrov mesečno.

6. Nadzor blagajniškega poslovanja

Čim prej je potrebno uvesti nadzor gotovinskega poslovanja oziroma nadzora nad izdajanjem računov prek registrskih blagajn in to s priključitvijo na nadzorni center Davčne uprave Republike Slovenije ter z elektronskim pošiljanjem podatkov o izdanih računih Davčni upravi Republike Slovenije.

7. Obdavčitev kmetijske dejavnosti

Pri obdavčitvi kmetijske dejavnosti je treba razmisliti o poenostavitvah in obdavčitvah le tistih, ki dejansko dosegajo visoke dohodke. Davčna uprava ima v postopkih obdavčenja kmetijske dejavnosti pri zavezancih z nižjimi dohodki, katerih je veliko, velike stroške z izdajanjem odločb, katerih zneski so zanemarljivi. Ti stroški velikokrat presegajo stroške dela davčnega organa pri izdaji odločb.

8. Obdavčitev pravnih oseb

Predlagam, da se stopnja davka od dohodkov pravnih oseb zniža z 20 odstotkov na 15 odstotkov. To znižanje bi znatno prispevalo k drugačnemu razmišljanju davčnih zavezancev in posledično bi dosegli višje prihodke iz davka od dohodkov pravnih oseb. V prilogi so navedene davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v 41 evropskih državah.

Z znižanjem davčne stopnje bi dolgoročno privabili tudi tuje vlagatelje.

Znesek pobranega davka od dohodkov pravnih oseb se je v letih 2009 in 2010 zmanjšal v primerjavi z letoma 2007 in 2008, kar je razvidno iz tabele 4, v kateri je tudi znesek povprečnega plačila davka od dohodkov pravnih oseb po davčnem zavezancu – pravni osebi. Pri tem pa je treba poudariti, da so se po davčni reformi iz leta 2006, ko je bila stopnja davka od dohodkov pravnih oseb znižana s 25 odstotkov v letu 2006 na 23 odstotkov v letu 2007, davčni prihodki iz davka od odhodkov pravnih oseb (kljub znižanju davčne stopnje za dve odstotni točki) zvišali za 177.827.247,00 evra oziroma za 18,82 odstotka. Tako so v letu 2006 znašali 945.010.671,00 evra, v letu 2007 pa 1.122.837.918,00 evra.

Tabela 4

9. Skupinska obdavčitev

Predlagam uvedbo skupinske obdavčitev povezanih oseb, ki smo jo v Sloveniji že imeli pred leti.

10. Davčni postopek

Na podlagi moje dosedanje prakse in mojih dosedanjih izkušenj v davčnih postopkih bi bilo treba izvesti nekatere spremembe tudi v postopkovnem predpisu, in to predvsem v poenostavitvah davčnih postopkov. Na tem področju je še veliko možnosti, le vedeti je potrebno kako. V času, ko sem vodil Davčno upravo Republike Slovenije, smo uvedli veliko število poenostavitev.

11. Obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov

Predlagam, da se davčna stopnja obdavčitve dobičkov, ustvarjenih z izvedenimi finančnimi instrumenti, zniža s 40 na 20 odstotkov ter se na ta način izenači z obdavčitvijo preostalih kapitalskih dobičkov. Prihodki iz naslova obdavčitve izvedenih finančnih inštrumentov so v letu 2010 znašali približno 200.000 evrov. Z znižanjem davčne stopnje se ti prihodki, ki so zanemarljivi, ne bi znižali, temveč bi se povečali, saj so davčni zavezanci do sedaj iskali in še zmeraj iščejo drugačne poti obdavčitve.

12. Socialni prispevki

Predlagam omejitev obračunavanja prispevkov za socialno varnost za zneske nad 6.000,00 evra bruto. To pomeni, da bi bile bruto plače nad tem zneskom obdavčene le z dohodnino.

13. Obdavčitev nepremičnin

Menim, da je potrebno čim prej sprejeti in uveljaviti zakon, ki ureja davek na nepremičnine.

14. Davek na dodano vrednost

Ker bodo zaradi predhodno predlaganih znižanj davčnih prihodkov v začetnem obdobju ti lahko nižji, bi bilo potrebno povečati splošno davčno stopnjo DDV za dve odstotni točki, to je z 20 na 22 odstotkov. Nižja davčna stopnja DDV ostane nespremenjena.

TFL Glasnik:
Znani ste kot zagovornik enostavnih rešitev, med drugim zagovarjate stališče, da naj bo obdavčljiva osnova čim širše zajeta, stopnja obdavčitve pa nizka. So take rešitve tudi konkretno predlagane v vaši reformi?

Ivan Simič:
Ja, v moji predhodno predstavljeni davčni reformi sem predlagal ravno to.

TFL Glasnik:
Kako povečati učinkovitost pobiranja davkov? Znan je podatek, da je četrtina DBP-ja, tj. 10 milijard € v Sloveniji siva ekonomija, kar pomeni, da 2 milijardi DDV-ja nista vplačani v proračun.

Ivan Simič:
Mislim, da nihče ne more zagotovo ugotoviti koliko točno znaša odstotek sive ekonomije. Z različnimi metodami izračunov se lahko pride do različnih rezultatov. Menim, da v Sloveniji nimamo nič več in nič manj sive ekonomije kot v nekaterih drugih evropskih državah. Dejstvo je, da nekateri s poveličevanjem sive ekonomije želijo zakriti druge težave, kot so na primer nižji davčni prihodki. Davčni prihodki se lahko povečajo in siva ekonomija zatre z nenehnimi davčnimi nadzori, za kar pa se potrebuje več zaposlenih v davčni upravi. In ravno tukaj vlada, oziroma kdorkoli že o tem odloča, dela največjo napako, ko v akciji zmanjševanja zaposlenih v državni upravi, zahteva tudi zmanjšanje zaposlenih v davčni upravi. To je skregano z zdravo kmečko pametjo. To je ravno tako kot, če bi kmet želel obdelati več kmetijskih zemljišč v čim krajšem času, istočasno pa bi moral zmanjšal število delavcev.

Davčna uprava je organ, ki skrbi za tekoče davčne prihodke. Od njegovega uspešnega dela je odvisen celoten proračun in zaradi tega bi to moral biti najbolj opremljen, najbolj usposobljen in najštevilčnejši državni organ. Prav gotovo bi davčna uprava z večjim številom davčnih inšpektorjev in davčni kontrolorjev pobrala veliko več davkov, kot bi znašali stroški njihovih plač. Že leta 2007 sem kot takratni generalni direktor povedal, da bi v davčni upravi morali dodatno zaposliti 800 davčnih inšpektorjev. Takrat sem bil deležen tudi posmehovanj. Dejstvo je, da se letno pregleda le 4 odstotke davčnih zavezancev, kar je premalo in bi se ta odstotek moral povečati na 10.

Poleg tega pa v svetu velja pravilo, da vsi stroški davčne uprave znašajo med 0,8 in 1,3 odstotke pobranih davkov. Kolikor vem je DURS pod enim odstotkom. Zaradi tega ga je potrebno pustiti, da dela v miru in mu omogočiti, da zaposli še dodatne ljudi.

TFL Glasnik:
Kako bi v treh stavkih opisali tujcu kakšne davke imamo v Sloveniji in ga prepričali, da se mu splača investirati pri nas?

Ivan Simič:
Predvsem je odvisno, iz katere države prihaja morebitni investitor. Tujci, ki se odločajo za investiranje v Sloveniji izhajajo predvsem iz njihove davčne zakonodaje. To pomeni, če k nam prihaja tujec iz države, ki ima visoko stopnjo obdavčitve pravnih oseb, je za njega prav gotovo zanimiva naša nižja stopnja. Žal pa je pri nas izredno visoka obdavčitev dela, poleg tega pa imajo tujci veliko težav s prepočasnim pridobivanje različnih dovoljenj. Zaradi tega se velikokrat odločajo za druge države. Tako je v EU zanimiva Slovaška, na območju nekdanje Jugoslavije pa s svojimi nizkimi obdavčitvami in cenejšo delovno silo izstopajo Srbija, Črna Gora in Makedonija. Zato je zadnji čas, da nekaj storimo na tem področju.