Premier Miro Cerar je pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu dejal, da je bila prejšnja vlada sicer res v težkem položaju, vendar pa sam določenih ukrepov v povezavi s sanacijo bančnega sistema ne bi sprejel. Pri tem je izpostavil predvsem zavezo o prodaji NLB, ki je bila podana v zameno za odobritev državne pomoči banki. Slovenija je po Cerarjevih navedbah še vedno znotraj zakonitega postopka preverjanja zavez in se o teh konstruktivno pogaja, da ne bi oškodovali davkoplačevalcev zaradi nerešenega vprašanja hrvaških prenesenih deviznih vlog. Država sicer po njegovem mnenju rabi močno sistemsko banko v vsaj deloma domači lasti, saj je v nasprotnem primeru v času krize lahko lahek plen.

Slovenija za krepitev podnebnega financiranja
Štirinajst članic EU, tudi Slovenija, se je v skupni izjavi zavzelo za krepitev podnebnega financiranja v okviru naslednjega večletnega evropskega proračuna. Pozvali so k ohranitvi sedanje zaveze, da je treba najmanj petino proračuna nameniti za projekte, povezane z uresničevanjem podnebnih ciljev, ki je unija po napovedih ne bo uresničila. Med konkretnimi projekti, ki bi jih bilo treba financirati, izpostavljajo naložbe v raziskave in inovacije, trajnostno infrastrukturo, na primer v energetskem in prometnem sektorju ter pri stavbah, pa tudi področja, kot so kmetijstvo, regionalni razvoj in kohezijska sredstva.

Erjavec ne dvomi o uspehu
Zunanji minister Karl Erjavec je ponovil, da bo Slovenija pismo Bruslju glede arbitraže poslala takoj po obravnavi na parlamentarnem odboru za zunanjo politiko, kjer pričakuje podporo pismu. Erjavec je tudi prepričan, da bo Slovenija v pravnem postopku uspela doseči spoštovanje arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Gre za nujen, potreben korak, saj "hrvaška stran ne samo, da ne spoštuje arbitražne razsodbe, ves čas prihaja tudi do incidentov, kar gotovo ni dobro", je še dejal Erjavec. Izrazil je pričakovanje, da se bo Evropska komisija opredelila do pisma. Seja parlamentarnega odbora naj bi bila predvidoma še ta teden.

Neusklajena dokumentacija, pravila in navodila
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki od novega leta drugače ureja področje napotitve delavcev v tujino, po mnenju GZS zavira poslovne priložnosti podjetij in jih spravlja v precej negotov položaj. Nujno je vzpostaviti enoten in pregleden sistem, ki bo podjetja podpiral, in ne zaviral, so zapisali v GZS. Kot so navedli, so se v prvih dveh mesecih pokazale precejšnje težave. Dokumentacija, pravila in navodila za izvajanje postopkov za pridobivanje potrdil A1 niso bila usklajena glede na spremenjene zakonske pogoje. Oviro predstavlja tudi pozen sprejem ustrezne davčne zakonodaje brez jasnih oz. usklajenih pojasnil.

Batagelju še en mandat na čelu SBC
Skupščina Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) je Marjanu Batagelju podelila nov mandat predsednika. Želja podjetnikov je, da bi v predvolilni kampanji in v koalicijski pogodbi nove vlade bistveno več pozornosti kot do zdaj namenili podjetništvu. Ob tem je Batagelj povedal, da se z vsemi političnimi strankami že intenzivno pogovarjajo o predlogih kluba za razvojni preboj Slovenije. "Če ne bomo uresničili ukrepov za prodorno Slovenijo, bomo točno tam, kjer smo. Če slovensko gospodarstvo ne bo napredovalo, potem bo ta zaostanek za Evropo, na katerega neprestano opozarjamo, večji in večji," je poudaril.

Evropska zakonodaja za varnejše kemikalije
V zadnjih 10 letih je ključna zakonodaja EU o kemikalijah znatno izboljšala varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja ter spodbudila metode, ki bi nadomestile testiranje na živalih. Evropska komisija je na podlagi tega včeraj predlagala ukrepe za nadaljnje boljše izvajanje uredbe REACH. Nanašajo se na izboljšanje kakovosti registracijske dokumentacije, ki jo predložijo podjetja, poenostavitev celotnega postopka avtorizacije in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja v EU in podjetja zunaj EU. Komisija prav tako želi izboljšati usklajenost uredbe z zakonodajo o zaščiti delavcev in o odpadkih.(TFL)