V tokratni številki Zakonodajnega Supervizorja boste našli celoten pregled vseh sprememb zakonodaje v septembru 2016. Veljati ali uporabljati se je začelo 100 predpisov, prenehalo je veljati ali se uporabljati 18 predpisov, spremenilo pa se je 38 predpisov. Tako je na zadnji dan septembra veljalo 817 zakonov in 18.981 podzakonskih predpisov. Vsi podatki o spremembah v slovenski zakonodaji, tudi za pretekla obdobja, so sicer vedno na voljo v Zakonodajnem Supervizorju.

Olajšanje zaradi slovenskega napredka
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in državna sekretarka na ministrstvu za finance Irena Sodin sta ob koncu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu ocenila, da je bilo čutiti olajšanje glede napredka Slovenije, ki je bila pred tremi leti med kriznimi državami. IMF ocenjuje, da bi slovensko gospodarstvo lahko raslo hitreje in bolj trajnostno, v kolikor bi država nadaljevala z reformami. Po besedah prvega namestnika direktorice sklada Davida Liptona je neodvisnost centralne banke velikega pomena.

Sklep o davčni izvršbi le elektronsko
Finančna uprava RS (Furs) vse več dokumentov vroča elektronsko, od 1. novembra pa bo to veljalo tudi za sklepe o davčni izvršbi, s katerimi se izterjujejo neporavnane davčne obveznosti. Pravne osebe naj zato uredijo vse potrebno za uspešno prejemanje elektronsko vročenih dokumentov, če tega še niso storile, poziva Furs. Zavezanec si lahko določi pooblaščenca za vročanje. V tem primeru se vsi dokumenti namesto zavezancu vročajo njegovemu pooblaščencu, kar velja tako za dokumente, ki se vročajo elektronsko, kot za dokumente, ki se še vročajo v papirni obliki.

945 nerazglašenih oporok
Vrhovno sodišče je ponovno poudarilo, da so zaradi problematike nerazglašenih oporok zakonodajalca že pozvali k pripravi zakonskih podlag za sistemske izboljšave. Zdajšnja zakonodaja ima namreč glede shranjevanja oporok visoke elemente tveganja, je novinarjem pojasnila podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto. Spomnila je, da so lani po odkritih nepravilnostih na vseh 44 okrajnih sodiščih ustanovili delovno skupino. Ta je izdelala smernice za ravnanje v primerih, ko oporoka ni bila razglašena, opravljen pa je bil zapuščinski postopek.

Tretji razpis za predsednika vrhovnega sodišča
Sodni svet je v uradnem listu objavil nov javni poziv k vložitvi kandidatur za predsednika vrhovnega sodišča. Prejšnja dva razpisa sta bila namreč neuspešna. Ker se na prvi razpis aprila ni prijavil nihče, ga je Sodni svet ponovil maja, nanj pa sta se prijavila vrhovna sodnika Vladimir Horvat in Rudi Štravs. Sodni svet pri podaji mnenja ni podprl nobenega od njiju, občna seja vrhovnih sodnikov pa je izrazila podporo Štravsu. Slednje je pravosodni minister Goran Klemenčič označil kot neenotnost stroke, zaradi česar je postopek ustavil, Sodni svet pa pozval, naj razpis ponovi.

Kakšni stroški vas čakajo?
ATVP je v pregledu možnosti za prenos premoženja z registrskih računov, ki jih bo država konec leta ukinila, ugotovila, da so ponudbe organizacij in združenj za vstop v razne sheme ali na fiduciarne račune lahko škodljive za vlagatelje. Svetujejo jim, naj se pred prenosom prepričajo o vseh bodočih stroških. Medtem pa so v ZPS pripravili osnovne napotke za potrošnike in primerjali stroške med ponudniki trgovalnih računov. Ugotovili so, da nekateri ponudniki ne sledijo zakonskim omejitvam, zato so na DZ naslovili pobudo, naj z vložitvijo predloga za avtentično razlago zakona zahteva, da se 4. odstavek 48. člena tolmači tako, da bodo potrošniki dejansko zaščiteni pred previsokimi stroški.

Nacionalni program za kulturo
Odbor DZ za kulturo je z nekaj dopolnili podprl predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Spremembe se med drugim nanašajo na samozaposlene, določajo pa tudi daljše, najmanj osemletno obdobje za načrtovanje kulturne politike. Kot je povedal minister Tone Peršak, bo nacionalni program za kulturo tako bolj strateški, saj nekaterih vsebin v štirih letih ni mogoče uresničiti niti resno zastaviti. Praksa kaže, da ritem sprejemanja NPK in lokalnih programov za kulturo ni enak; večina občin, razen mestnih, k temu niti ni zavezanih.(TFL)