Dnevne zakonodajne novosti / 16. januar 2017
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 1 pravni akt
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 109/2022 z dne 16.8.2022
TEMA DNEVA
Zakon o tujcih po nujnem postopku
Tema dneva

DZ bo o predlogu novele zakona o tujcih po nujnem postopku odločal na redni seji, ki se bo začela predvidoma 23. januarja. Kolegij predsednika DZ Milana Brgleza je tako odločil kljub opozorilom iz opozicije, da s tem onemogočajo razpravo o tako pomembnem zakonu. V opoziciji menijo, da je ravnanje vlade, ki da je novelo zakona o tujcih pripravljala pol leta, zdaj pa jo želi po nujnem postopku sprejeti, neodgovorno. Predlog je tudi v javnosti deležen številnih dilem in kritik. V koaliciji poudarjajo, da so v zakon vgrajene varovalke. Zakon predvideva, da bi vse absolutne človekove pravice zagotovili tistim, katerih življenje je lahko ogroženo ali bi lahko bili podvrženi mučenju, nečloveškemu ravnanju, ter otrokom in bolnim osebam.

Vlada bo snovala letošnje prioritete

Vlada bo na delovnem posvetu ta teden začrtala svoje prioritete v letošnjem letu. Te ostajajo podobne kot doslej, na prvem mestu je izboljšanje delovanja zdravstvenega sistema. Prioritete so med drugim tudi povečanje zaposljivosti mladih in spodbujanje podjetništva, kreativnosti, inovativnosti in osamosvajanja med njimi, realizacija projekta drugi tir in izboljšanje druge prometne infrastrukture. Pomembna bo tudi krepitev delovanja pravne države ter uveljavljanje Slovenije kot zelene referenčne države v digitalni Evropi, v navezavi tudi s športom, inovacijami in turizmom, so sporočili iz Urada vlade za komuniciranje.

Zakon o vajeništvu gre v proceduro

Vlada je na dopisni seji sprejela predlog zakona o vajeništvu. Namen zakona je še bolj približati poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev ter še tesneje povezati izobraževalni sistem z obrtjo in gospodarstvom. V naslednjem šolskem letu ga bodo pilotno preizkusili. Na ministrstvu za izobraževanje za prvo leto načrtujejo vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Vajenec bo imel status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa. A vključitev v vajeništvo ne bo obvezna ne za delodajalce ne za dijake.

Sindikalisti spet na ulico

Sindikati s člani na zdravju škodljivih delovnih mestih oz. mestih, ki jih po določeni starosti ni več mogoče zanesljivo opravljati, se ne strinjajo z ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, ki je podpisala pokojninski načrt poklicnega zavarovanja z znižano prispevno stopnjo. Nezadovoljstvo bodo v sredo izrazili na protestu pred ministrstvom za delo. Znižana prispevna stopnja bo po oceni sindikatov ogrozila poklicno upokojevanje v prihodnjih letih. Že zdaj je premalo sredstev za poklicno upokojitev za 50 zavarovancev, medtem ko bo v prihodnjih desetih letih premalo sredstev za 50 do 80 zavarovancev, menijo.

Poleg elektronske še vedno tudi papirnata napotnica

Za 15. januar je bilo predvideno, da bo v celoti zaživelo eNaročanje. A ker se nekateri izvajalci zdravstvenih storitev še niso vključili v sistem, bodo zdravniki bolnikom tudi poslej izdajali dve napotnici - elektronsko in papirnato. Izvajalci so sicer imeli čas za vključitev v eNaročanje od 1. decembra 2015. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je nosilec projekta, bo eNaročanje državljanom omogočilo boljši pregled nad tem, kdo izvaja zdravstvene storitve v celotni Sloveniji. Še vedno pa bodo bolniki, ki niso domači z digitalnim svetom, imeli na razpolago vse "stare" načine eNaročanja, to je po telefonu in osebno.

700 evrov za minimalno plačo

Poslanska skupina ZL je vložila sklic nujne seje odbora DZ za delo, na kateri bo predlagala, da se minimalna plača januarja v okviru redne uskladitve zviša na 645 evrov neto, septembra pa z novelo zakona o minimalni plači na 700 evrov neto, je na novinarski konferenci v DZ povedal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec. Prepričan je, da so sadovi gospodarske rasti razporejeni nepravično. V podkrepitev temu je nanizal nekaj primerov. Spomnil je na 521 milijonov evrov visok dobiček v trgovinskem sektorju, pri čemer prodajalci večinoma prejemajo minimalne plače, pa na 2,7 milijarde evrov vreden presežek v zunanji trgovini, pri čemer tudi v izvoznem sektorju ogromno delavcev dela za minimalno plačo. (TFL)