Prvi odstavek 154. člena zakona o kazenskem postopku je po odločbi ustavnega sodišča v neskladju z ustavo, kolikor določa, da podatke, sporočila, posnetke ali dokazila, pridobljene z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis. Zakon namreč ne določa namena hrambe izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov. Sodišče je opozorilo, da ugotovitev protiustavnosti zakonske določbe ne pomeni, da se takšna določba ne sme več uporabljati: "Ugotovitev protiustavnosti pomeni, da je takšno določbo treba uporabljati tako, da njena uporaba ne bo v nasprotju z razlogi, ki so ustavnemu sodišču narekovali ugotovitev njene neskladnosti z ustavo."

Še več ukrepov proti korupciji
Komisija za preprečevanje korupcije pozdravlja odločitev vlade, da bo nadaljevala z ukrepi zoper korupcijo in programom ničelne tolerance do korupcije. Na podlagi končnega poročila o ukrepih vlade v letih od 2014 do 2016 pa navaja nekatere projekte, ki bi jih bilo treba vključiti med nadaljnje ukrepe, med drugim uvedbo revizije projekta TEŠ 6. Komisija v svojih predlogih navaja tudi vzpostavitev javnega kadrovskega portala za povečanje transparentnosti pri kadrovanju na vodilna mesta v družbah s prevladujočim deležem države in regulacijo opravljanja odvetniških storitev v primeru nekdanjih funkcionarjev.

Predimenzionirana bančna luknja NLB
Pred bančno preiskovalno komisijo DZ je pričal nekdanji član uprave NLB Andrej Hazabent. Ocenil je, da je velikost bančne luknje vsaj za NLB predimenzionirana. Banka po njegovem dobiček ustvarja iz ukinitve v preteklosti preveč oblikovanih rezervacij in tega bi morala država pred prodajo nujno pobrati iz banke. Hazabent je bil tudi član kreditnega odbora, a se je po njegovih besedah odločal na osnovi predlogov, ki sta jih dala oddelek za tveganje in komerciala. Pred komisijo je pričal še Milan Marinič, na položajih srednjega menedžmenta v NLB do leta 2012, ki je podobno kot Hazabent poudaril, da se v bančni karieri nikoli ni ukvarjal s kreditiranjem in upravljanjem s tveganji.

Gospodarstveniki in polemike o drugem tiru
Predlogu zakona o drugem tiru, ki ga je v DZ poslala vlada, nasprotujejo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Po besedah direktorja združenja za promet pri GZS Roberta Severja med drugim nasprotujejo uvedbi dodatka na cestnino, kajti prevozniki dodatnih obremenitev ne morejo več prenesti. "Predvsem nas moti, da vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo kot predlagatelj nista izkazala interesa za pogovor z obema zbornicama, ki sta argumentirano podali pripombe na te rešitve," je dejal.

Poenostavitev EU kmetijske politike
Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so obravnavali kompromisni predlog omnibus uredbe o večletnem finančnem okviru v delu, ki se nanaša na področje poenostavitev skupne kmetijske politike. Slovenija je med drugim podprla iniciative, ki vodijo v poenostavitve neposrednih plačil in poenotenje definicije za mlade kmete. Pri ukrepih za mlade kmete je po besedah ministra Židana za Slovenijo sprejemljivo, da se ohrani obstoječi prag 90 hektarjev. Glede "aktivnega kmeta" pa Slovenija podpira spremembe, ki dajejo državam članicam več možnosti, da sistem prilagodijo lastnim razmeram.

Premalo policistov za nadzor meje
Uveljavitev uredbe EU o nadzoru nad Schengensko mejo bo po prepričanju Sindikata policistov Slovenije prinesla težave. "Slovenske postaje mejne policije so zelo slabo kadrovsko zasedene, najbolj obremenjene imajo zgolj med 60 in 70 odstotkov potrebnega števila policistov," je opozoril vršilec dolžnosti predsednika sindikata Kristjan Mlekuž. Po njegovih besedah bi tako potrebovali med 40 in 60 odstotkov dodatnih policistov, saj implementacija uredbe EU po prepričanju sindikata pomeni bistveno poslabšanje pogojev dela policistov na mejnih prehodih. Ob predvidenih daljših postopkih na mejnih prehodih bo za policiste na meji to pomenilo dodatno obremenitev ter posledično povečanje tveganj za izgorelost

TFL Glasnik: Pogovor z Nikom Slavnićem
Magister ekonomije, podjetnik, predavatelj in predvsem investitor različnih projektov Niko Slavnić, je znan kot nosilec franšize In Your Pocket za Slovenijo, pred kratkim pa je bil tudi pobudnik in organizator zelo odmevne prve prireditve »Najboljše restavracije v Sloveniji«. Njegovo sporočilo Slovencem je: »Bodite bolj podjetni, saj so možnosti, ki jih imamo, odlične. Bodimo bolj ponosni na našo državo, saj so vsi tujci, ki prihajajo v Slovenijo, bolj ponosni nanjo kot smo sami. Predlagam Slovencem, da vidijo čim več sveta in se obrnejo za priložnostmi.« Preostanek intervjuja in še veliko drugih zanimivosti bomo objavili popoldne v današnjem TFL Glasniku.(TFL)